KOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS

Σχετικά έγγραφα
Kotni funkciji sinus in kosinus

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Kotne in krožne funkcije

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Tretja vaja iz matematike 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R.

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

Osnove matematične analize 2016/17

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

DARJA POTOƒAR, FMF

GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA. MATEMATIKA 1 2. del. EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo. Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

1. Trikotniki hitrosti

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Realne funkcije. Elementarne funkcije. Polinomi in racionalne funkcije. Eksponentna funkcija a x : R R + FKKT Matematika 1

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

PRIMER UPORABE FUNKCIJ 2. FUNKCIJE ENE SPREMENLJIVKE DEFINICIJA IN LASTNOSTI FUNKCIJE. Upogibni moment. M(X )=F A x qx2 2

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Množico vseh funkcijskih vrednosti, ki jih pri tem dobimo, imenujemo zaloga vrednosti funkcije f. Oznaka: Z f

VEKTORJI. Operacije z vektorji

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

Državni izpitni center. Osnovna raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Sobota, 4. junij 2011 / 120 minut

6 Primjena trigonometrije u planimetriji

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 2. Sobota, 4. junij 2011 / 90 minut

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Torek, 25. avgust 2009 / 90 minut

diferencialne enačbe - nadaljevanje

Matematika. Funkcije in enačbe

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

TRIGONOMETRIJA TROKUTA

Funkcije več spremenljivk

= Števila 264, 252, 504 zapiši kot produkt praštevil in poišči njihov skupni največji delitelj in

Sproščeno srečanje in izmenjava prvih vtisov. Režim v novem šolskem letu:

II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA

1 MNOŽICE ŠTEVIL. NARAVNA, CELA, RACIONALNA, REALNA ŠTEVILA

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

RIJEŠENI ZADACI I TEORIJA IZ

PROCESIRANJE SIGNALOV

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4

vezani ekstremi funkcij

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega

IZVODI ZADACI (I deo)

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Osnove elektrotehnike uvod

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Funkcije dveh in več spremenljivk

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

f(x) = a x, 0<a<1 (funkcija strogo pada)

3.1 Granična vrednost funkcije u tački

VPRAŠANJA ZA POKLICNO MATURO IZ MATEMATIKE

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MATEMATIKA III

π π ELEKTROTEHNIČKI ODJEL i) f (x) = x 3 x 2 x + 1, a = 1, b = 1;

( , 2. kolokvij)

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

Trigonometrija 2. Adicijske formule. Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija

Splošno o interpolaciji

Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper. Geometrija. Istvan Kovacs in Klavdija Kutnar

8. Diskretni LTI sistemi

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.

Reševanje sistema linearnih

2. KOLOKVIJ IZ MATEMATIKE 1

TRIGONOMETRIJSKE FUNKCIJE I I.1.

Snov v električnem polju. Električno polje dipola (prvi način) Prvi način: r + d 2

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO

1 Fibonaccijeva stevila

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Transcript:

Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko KOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS Seminarska naloga pri predmetu Komuniciranje v matematiki Avtor: Zalka Selak Mentor: prof. dr. Tomaţ Pisanski

KAZALO: UVOD... stran 3 DEFINICJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU.. stran 4 Sinusni izrek.... stran 4 Kosinusni izrek....stran 5 DEFINICIJA NA ENOTSKI KROŢNICI.stran 6 GRAF IN LASTNOSTI.stran 8 Lastnosti kotne funkcije sinus Lastnosti kotne funkcije kosinus POMEMBNEJŠE FORMULE..stran 9 Stran

UVOD: Trigonometrične (trigonometríjske) ali kotne fúnkcije so pomembne matematične funkcije. Ime kotne funkcije izhaja iz dejstva, da so rezultati odvisni od kota. Starejše ime za te funkcije je kotomerne ali goniometrične (grško γωνία: lonía - kot) funkcije. Kotne funkcije so pomembne pri proučevanju trikotnikov in pri modeliranju periodičnih pojavov. Na njih sloni trigonometrija. Lahko jih določimo kot razmerja dveh stranic pravokotnega trikotnika, ki oklepata kot, ali še bolj splošno kot razmerja koordinat točk na enotskem trigonometričnem krogu, oziroma kot neskončne vrste. Kot zanimivost obstaja šest osnovnih trigonometričnih funkcij: sinus, kosinus, tangens, kotangens, sekans in kosekans. Sekans in kosekans se v novejšem času opuščata. Predstavila bom samo dve kotni funkcij in sicer kosinus in sinus. Oznaka: Kotno funkcijo sinus kota x označujemo z oznako sinx. Kotno funkcijo kosinus kota x označujemo z oznako cosx. Stran 3

DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje med kotom nasprotne katete in hipotenuzo. sinα = b c Sinusni izrek: Sínusni izrek pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolţino nasproti leţeče stranice enako za katerikoli par stranica-nasprotni kot. Zato za trikotnik na sliki velja zveza: Stran 4

Kotna funkcija kosinus je definirana kot razmerje med kotu prileţno kateto in hipotenuzo. Kosinusni izrek cosα = a c Kosinusni izrek nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolţini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico. Nalogo lahko tudi obrnemo in pri danih treh stranicah trikotnika poiščemo kateregakoli izmed kotov. Ime je dobil po kotni funkciji kosinus, ki se pojavi v enačbi. Za trikotnik na sliki tako veljajo naslednje zveze: Če je kateri izmed kotov pravi (torej meri 90 oz. π se kosinusni izrek poenostavi v Pitagorov izrek. radianov), je njegov kosinus enak 0, tedaj Stran 5

0 30 45 60 90 sinα 0 1 3 1 cosα 1 3 1 0 Primer: Izračunaj: sin45 + cos60 = + 1 = + 1 DEFINICIJA NA ENOTSKI KROŢNICI: Kot v geometriji definiramo kot del ravnine, omejen z dvema poltrakoma, ki imata skupno izhodišče. Ta definicija je primerna za kote od 0 do 360. Na splošno si kot raje predstavljamo kot zasuk: v koordinatnem sistemu pozitivni del abscisne osi zasukamo okoli koordinatnega izhodišča. Pri taki definiciji kota lahko govorimo tudi o kotih, ki so večji od 360, pa tudi o kotih, ki so manjši od 0 (zasuk v negativni smeri). Pozitivni del abscisne osi imenujemo fiksni krak kota, zasukani poltrak pa gibljivi krak kota. Pri sukanju gibljivega kraka okoli izhodišča koordinatnega sistema potuje točka A(1, 0) po enotski kroţnici. Dolţina poti (d), ki jo ta točka opravi pri določenem kotu oziroma zasuku, se imenuje velikost kota v radianih. Stran 6

Ker je obseg enotske kroţnice enak π, vidimo, da je 360 = π radianov. Pri radianih po dogovoru izpuščamo oznako enote, torej pišemo kar 0 30 45 60 90 180 360 radiani 0 π π π π π π 6 4 3 Sinus kota je ordinata točke T, v kateri gibljivi krak kota seka enotsko kroţnico. Kosinus kota je abscisa točke T, v kateri gibljivi krak kota seka enotsko kroţnico. Osnovna zveza kotnih funkcij sinus in kosinus: sin x + cos x = 1 Opomba: Potence kotnih funkcij po dogovoru označujemo (v Evropi) na krajši način: (sin x) n = sin n x. Tak način označevanja smo uporabili tudi v zgornji zvezi. Po tem dogovoru pomeni tudi zapis sin 1 x = (sin x) 1 Stran 7

GRAFI IN LASTNOSTI SINUSA IN KOSINUSA: Opomba: Pri risanju grafov kotnih funkcij vedno privzamemo, da je argument x kot v radianih. f x = sin x PREIODIČNOST: Funkcija sinus je periodična funkcija s periodo π. LIHOST/SODOST: Funkcija sinus je liha funkcija. DEFINICIJSKO OBMOČJE: Definicijsko območje funkcije sinus je cela realna os ZALOGA VREDNOSTI: Zaloga vrednosti funkcije sinus je interval [-1,1]. NIČLE: Funkcija sinus ima ničle v točkah kπ; k je element celih števil. MAKSIMUMI: Funkcija sinus ima maksimume v točkah π + kπ ; k element celih števil. MINIMUMI: Funkcija sinus ima minimume v točkah 3π + kp; k element celih števil. ZVEZNOST: Funkcija sinus JE zvezna funkcija. f x = cos x PREIODIČNOST:Funkcija kosinus je periodična funkcija s periodo π. LIHOST/SODOST: Funkcija kosinus je soda funkcija. DEFINICIJSKO OBMOČJE: Definicijsko območje funkcije kosinus je cela realna os. ZALOGA VREDNOSTI: Zaloga vrednosti funkcije kosinus je interval [-1,1]. NIČLE: Funkcija kosinus ima ničle v točkah π + kπ; k je element celih števil. MAKSIMUMI: Funkcija kosinus ima maksimume v točkah π + kπ ; k element celih števil. MINIMUMI: Funkcija kosinus ima minimume v točkah π + kπ; k element celih števil. ZVEZNOST: Funkcija kosinus JE zvezna funkcija. Stran 8

POMEMBNEJŠE FORMULE: Adicijski izreki Adicijski izrek nam pove, kako se kosinus in sinus vsote dveh kotov izraţata z vrednostmi obeh funkcij pri posameznih členih. Primer: Izračunaj sin75? sin(x + y) = sin x cos y + cos x sin y sin(x y) = sin x cos y cos x sin y cos(x + y) = cos x cos y sin x sin y cos x y = cos x cos y + sin x sin y sin75 = sin 30 + 45 = sin30 cos45 + sin45 cos30 = 1 + 3 = 4 + 3 4 Funkcije dvojnih kotov sin x = sin x cos x cos x = cos x sin x Faktorizacija kotnih funkcij Primer: x + y x y sin x + sin y = sin cos x y x + y sin x sin y = sin cos x + y x y cos x + cos y = cos cos x + y x y cos x cos y = sin sin Natančno izračunajmo vrednosti sin35.5 + sin4.5. sin35.5 + sin4.5 = sin Razčlenjevanje kotnih funkcij 35.5 + 4.5 35.5 4.5 cos = sin30 cos5.5 = cos5.5 sin x sin y = 1 (cos(x + y) cos(x y)) cos x cos y = 1 (cos(x + y) + cos(x y)) sin x cos y = 1 (sin(x + y) + sin(x y)) Stran 9

Izraţanje funkcij s številskimi vrstami Trigonometrične funkcije lahko za majhne vrednosti argumenta razvijemo v Taylorjevo vrsto (opomba: argument x mora biti v radianih): Kotne funkcije komplementarnih kotov Prehod na ostri kot sin(π α) = sinα sin(π + α) = sinα cos(π α) = cosα cos(π + α) = cosα Kotne funkcije dvojnih kotov sinα = sinαcosα cosα = (cosα) (sinα) Kotne funkcije trojnih kotov sin3α = 3sinα 4(sinα) 3 cos3α = 4(cosα) 3 3cosα Stran 10