Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Σχετικά έγγραφα
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Digitalne strukture: učno gradivo s predavanj

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Kotne in krožne funkcije

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Preklopna vezja 3. poglavje: Preklopne funkcije in elementi

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO. Petra MATEMATIKA I

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Algebraične strukture

Mijenja vrijednost izjave: iz istine u laž, iz laži u istinu. Negacija izjave nova je izjava.

Kotni funkciji sinus in kosinus

IZVODI ZADACI (I deo)

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Sklepanje je torej tudi interpretacija stavka predstavljena kot sekvenca instanc pravil.

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Iskazna logika 1. Matematička logika. Department of Mathematics and Informatics, Faculty of Science, University of Novi Sad, Serbia.

Operacije s matricama

Zadatak 2 Odrediti tačke grananja, Riemann-ovu površ, opisati sve grane funkcije f(z) = z 3 z 4 i objasniti prelazak sa jedne na drugu granu.

MATEMATIKA 2. Grupa 1 Rexea zadataka. Prvi pismeni kolokvijum, Dragan ori

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Algebarske strukture sa jednom operacijom (A, ): Ako operacija ima osobine: zatvorenost i asocijativnost, onda je (A, ) polugrupa

radni nerecenzirani materijal za predavanja R(f) = {f(x) x D}

Matematika. Funkcije in enačbe

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

Elementi spektralne teorije matrica

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Ελίνα Μακρή

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Iskazna logika 3. Matematička logika u računarstvu. novembar 2012

Teorijske osnove informatike 1

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

4 8 c +t +t - (t +t ) - <t +t < - < t t < + +c ( ) +t + ( ) +t + [ - (t +t )] (t + t ) + t + t t 0 + +c c x i R + (i ΔABC ABC ) x i x i c ABC 0 ABC AC

Logične strukture in sistemi

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

Preklopne funkcije in logična vrata

LOGIČNE STRUKTURE IN SISTEMI I. prof. dr. Andrej Dobnikar

Analiza I. (študijsko gradivo) Matija Cencelj

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

ELEKTROTEHNIČKI ODJEL

II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ

Predikatni račun 1 - vsebina

5. PARCIJALNE DERIVACIJE

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Oddelek za matematiko in računalništvo. Logika in Množice. Študijsko gradivo

ΤΕΧΝΟΛΟΓΙΚΟ ΕΚΠΑΙ ΕΥΤΙΚΟ Ι ΡΥΜΑ (Τ.Ε.Ι.) ΚΡΗΤΗΣ Τμήμα Εφαρμοσμένης Πληροφορικής & Πολυμέσων. Ψηφιακή Σχεδίαση. Κεφάλαιο 2: Συνδυαστικά Λογικά

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Ψηφιακή Σχεδίαση Εργαστήριο Τ.Ε.Ι. ΚΡΗΤΗΣ ΣΧΟΛΗ ΤΕΧΝΟΛΟΓΙΚΩΝ ΕΦΑΡΜΟΓΩΝ ΤΜ. ΜΗΧΑΝΙΚΩΝ ΠΛΗΡΟΦΟΡΙΚΗΣ ΧΕΙΜΕΡΙΝΟ ΕΞΑΜΗΝΟ

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Bulove jednačine i metodi za njihovo

(P.I.) PRETPOSTAVKA INDUKCIJE - pretpostavimo da tvrdnja vrijedi za n = k.

8. Diskretni LTI sistemi

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

Računarska grafika. Rasterizacija linije

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

Funkcije več spremenljivk

Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2009/2010

Diskretna matematika. Prof. dr Olivera Nikolić

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

1. Pojam fazi skupa. 2. Pojam fazi skupa. 3. Funkcija pripadnosti, osobine i oblici. 4. Funkcija pripadnosti, osobine i oblici

Cauchyjev teorem. Postoji više dokaza ovog teorema, a najjednostvniji je uz pomoć Greenove formule: dxdy. int C i Cauchy Riemannovih uvjeta.

Matematka 1 Zadaci za drugi kolokvijum

Funkcije dviju varjabli (zadaci za vježbu)

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

INTEGRALNI RAČUN. Teorije, metodike i povijest infinitezimalnih računa. Lucija Mijić 17. veljače 2011.

Λογική Σχεδίαση Ψηφιακών Συστημάτων

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Zavrxni ispit iz Matematiqke analize 1

Kateri logični shemi imajo matematični izreki? Matematični izreki imajo logično zgradbo implikacije(a=>b) ali zgradbo ekvivalence(a b)

1. Trikotniki hitrosti

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

C A B - vodoravni niz matrik A in B. ; c a - transpozicija matrike C. Spremenljivke A, B, C so matrike z razsežnostmi: t x n ter m x t.

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

- navpični niz matrik A in

Sistemi veštačke inteligencije primer 1

18. listopada listopada / 13

ΚΕΦΑΛΑΙΟ 3 ο Αλγεβρα BOOLE και Λογικές Πύλες

3. Απλοποίηση Συναρτήσεων Boole

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Kaskadna kompenzacija SAU

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

Transcript:

Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre za Booleovo spremenljivko George Boole (1815-1864)

Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre za Booleovo spremenljivko naslovnica Booleove knjige The Mathematical Analysis of Logic

Izjave in Booleove spremenljivke tip spremenljivke angleško zaloga vrednosti kompleksna complex vsa kompleksna števila ( ) realna real vsa realna števila ( ) celoštevilska integer vsa cela števila ( ) Booleova Boolean števili 0 in 1

Operacije z izjavami disjunkcija = logično seštevanje = ALI (angl. OR); simboli +, V, ll konjunkcija = logično množenje = IN (angl. AND); simboli, Λ, & negacija = logično zanikanje = NE (angl. NOT); simbola, vhodni izjavi izhodna izjava ČE dežuje ALI slaba vremenska napoved POTEM vzamem dežnik operacija med vhodnima izjavama (dežuje) + (slaba vremenska napoved) = (vzamem dežnik)

Operacije z izjavami disjunkcija = logično seštevanje = ALI (angl. OR); simboli +, V, ll konjunkcija = logično množenje = IN (angl. AND); simboli, Λ, & negacija = logično zanikanje = NE (angl. NOT); simbola, (vzamem dežnik) = (dežuje) + (slaba vremenska napoved) dežuje slaba napoved ALI (+) vzamem dežnik dežuje slaba napoved dežnik NE NE NE NE DA DA DA NE DA DA DA DA pravilnostna tabela za disjunkcijo

Operacije z izjavami disjunkcija = logično seštevanje = ALI (angl. OR); simboli +, V, ll konjunkcija = logično množenje = IN (angl. AND); simboli, Λ, & negacija = logično zanikanje = NE (angl. NOT); simbola, (vzamem dežnik) = (dežuje) + (slaba vremenska napoved) dežuje slaba napoved ALI (+) vzamem dežnik x y x + y 0 0 0 0 1 1 1 0 1 1 1 1 pravilnostna tabela za disjunkcijo

Operacije z izjavami disjunkcija = logično seštevanje = ALI (angl. OR); simboli +, V, ll konjunkcija = logično množenje = IN (angl. AND); simboli, Λ, & negacija = logično zanikanje = NE (angl. NOT); simbola, (vzamem dežnik) =((dežuje) + (slaba vremenska napoved)) ((peljem se z avtomobilom)) dežuje slaba napoved avtomobil ALI (+) NE ( ) IN ( ) vzamem dežnik x y x y 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 1 1 x x 0 1 1 0 pravilnostni tabeli za konjunkcijo in negacijo

Operacije z izjavami disjunkcija = logično seštevanje = ALI (angl. OR); simboli +, V, ll konjunkcija = logično množenje = IN (angl. AND); simboli, Λ, & negacija = logično zanikanje = NE (angl. NOT); simbola, vrstni red izvajanja operacij: - brez oklepajev: najprej negacija, nato konjunkcija, na koncu disjunkcija - morebitne oklepaje upoštevamo enako kot v običajni aritmetiki - negacija nad izrazom z več spremenljivkami se izvaja, kot da je izraz v oklepajih - kot pri običajnem množenju tudi tukaj znak včasih opustimo x z + y z + x y z x (z + y) z + x y z x y =(x y) x+y = (x+y) xy = x y xz + (yz + xy)z + zx

Aksiomi in teoremi aksiomi (postulati): pravila, ki se med seboj ne izključujejo in jih privzamemo brez preverjanja teoremi: dodatna pravila, ki jih lahko izpeljemo iz aksiomov Huntingtonovi postulati: sistem aksiomov (eden od možnih), ki omogoča postavitev pravil za sistem operacij {+,, } P1 x +0 = x P3 x + y = y + x nevtralnost P1' x 1 = x P3' x y = y x P2 x + x = 1 komplementarnost P4 (x + y)+z = x +(y + z) P2' x x = 0 P4' (x y) z = x (y z) P5 x (y + z) = x y + x z P5' x + y z = (x + y) (x + z) te lastnosti ustrezajo algebrski strukturi (kolobarju), odtod "Booleova algebra" komutativnost asociativnost distributivnost

Vennovi diagrami z Vennovimi diagrami grafično ponazorimo Booleove spremenljivke in operacije med njimi kot množice disjunkcija med Booleovima spremenljivkama je ekvivalentna uniji med množicama, konjunkcija preseku, negacija pa komplementu x x konstanta 1 konstanta 0 funkcija f(x)=x f(x) = x x y x y x y x z y f(x,y) = xy f(x,y) = x + y f(x,y) = xy f(x,y,z) = xy + z

Trije načini dokazovanja teoremov iz aksiomov in že dokazanih teoremov s pravilnostno tabelo (popolna indukcija) z Vennovimi diagrami Teorem T1: x + 1 = 1 Dokaz iz aksiomov: x + 1 = (x + 1) 1 (uporabili smo P1': x 1 = x) = (x + 1) (x + x) (P2: x + x = 1) = x + 1 x (P5': x + y z = (x + y) (x + z) = x + x 1 (P3': x y = y x) = x + x (P1': x 1 = x) = 1 (P2: x + x = 1)

Trije načini dokazovanja teoremov iz aksiomov in že dokazanih teoremov s pravilnostno tabelo (popolna indukcija) z Vennovimi diagrami Teorem T1: x + 1 = 1 Dokaz s pravilnostno tabelo: x 1 x + 1 0 1 1 1 1 1

Trije načini dokazovanja teoremov iz aksiomov in že dokazanih teoremov s pravilnostno tabelo (popolna indukcija) z Vennovimi diagrami Teorem T1: x + 1 = 1 Dokaz z Vennovimi diagrami: x + = funkcija f(x)=x konstanta 1 konstanta 1

Teoremi z eno in dvema spremenljivkama T1 x +1 = 1 T2 x + x = x T3 x x = x T4 x 0 = 0 T5 x = x T6 x + x y = x T7 x (x + y)= x T8 (x + y) y = x y T9 x y + y = x + y T10 x + y + x = 1 T11 x y x = 0 T12 x + y = x y T13 x y = x + y