2006/2007 številka 3. brezplaëen izvod ISSN

2006/2007 številka 3 brezplaëen izvod ISSN 1854 3340

Na vrhuncu smuœarske sezone nas je razveselil Rok Flander. Na svetovnem prvenstvu v Arosi je v deskanju na snegu postal svetovni prvak v paralelnem veleslalomu. Da je res v izvrstni formi, je dokazal takoj naslednji dan, ko je v paralelnem slalomu dobil øe bronasto medaljo. To je pomemben doseæek za nadaljnji razvoj deskanja na snegu v Sloveniji. Naøi biatlonci so se na svetovnem prvenstvu v italijanski Anterselvi merili z najboljøimi svetovnimi asi. Odliœno so nastopala predvsem dekleta ter meøana øtafeta, ki ji je za bronasto medaljo manjkal le kanœek øportne sreœe. V tako moœni konkurenci je tudi 4. mesto zavidanja vreden rezultat. Enak uspeh pa smo dosegli tudi z æensko øtafeto. Konœano je tudi æe svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah v Areju na Øvedskem. Glede na optimistiœne napovedi naøih najboljøih tekmovalcev in tekmovalk, so bili doseæki na tem prvenstvu skromni. Prav gotovo je potrebno œim prej poiskati razloge za slabe rezultate in prevzeti odgovornost, tako v strokovnem vodstvu kot tudi med øportniki. Na svetovno prvenstvo na Japonsko pa odhajajo z meøanimi obœutki naøi najboljøi skakalci, kombinatorci in tekaœi s øampionko Petro Majdiœ na œelu. Petra je pred novim letom prejela tudi prestiæno nagrado Druøtva øportnih novinarjev Slovenije, øportnica leta 2006. Ta nagrada je rezultat trdega dela in posebnih osebnostnih lastnosti, ki jo krasijo, zato si zasluæi vse pohvale. Verjamemo, da se bo Petra izkazala tudi na tem najveœjem tekmovanju. Ne smemo pa pozabiti, da sta pred nami øe dve domaœi tekmi svetovnega pokala. Najprej v Kranjski Gori, ki bo s klasiœnima preizkuønjama v veleslalomu in slalomu gostila najboljøe svetovne ase. Vrhunec bo seveda v Planici, ki je zaradi odliœne organizacije v preteklem letu dobila celo moænost organizacije tretje tekme za svetovni pokal. Tako bo FIS finale svetovnega pokala v smuœarskih skokih res»najveœji slovenski øportni praznik«. mag. Stanislav Valant predsednik Smuœarske zveze Slovenije Smuœarska sezona velikih prireditev poœasi pospravlja v predal zgodovine svoje junake. Hvala bogu, da bodo v njih tudi Slovenci. Jezdec snega, kot je Roka Flandra v Sobotni prilogi Dela poimenoval vedno v bistvo subjekta obdelave poglobljeni Vito Divac. Æivljenjski slog svetovnega prvaka temelji na miselnih vzorcih priznanih filozofov s protislovji in skrajnostmi. Preseneœa z ambicioznimi cilji in s samozavestjo. Urejenost, ki v preteklosti ni bila znaœilna za deskarje, je njegov stil. Izbrane besede in prepriœljivost pritegnejo pozornost tudi za deskanje manj navduøenih. Je edinstven, kot je vsak na prestolu, tudi z razmiøljanjem o biti vsega bivajoœega, kamor sodi razkrivanje smisla dogodkov. Sam se z nemøkim filozofom Friedrichom Nietzschejem, ki se je ustavil tudi na Rokovi mizi, ne strinjam, ko pravi, da Bog ne obstaja. Vse vidi, analizira, vrednoti in izstavi raœun, le da ne poznamo njegovih obraœunskih obdobij. Mogoœe je bolje tako, kajti potem bi poznali prihodnost, tudi øportne rezultate, prvake... Nimam dokaza za nasprotovanje Nietzscheju, samo verjamem v obstoj vsemogoœnega. Na praviœno plaœilo bodo vsaj øe eno leto œakali slovenski biatlonci. Svetovna prvenstva v biatlonu so za razliko od tistih, ki jih organizira mednarodna smuœarska organizacija FIS vsaki dve leti, od mednarodne biatlonske zveze IBU organizirana vsako leto. V Anterselvi nam je medalja dvakrat kot riba uøla iz rok. Odliœno pripravljenost so naøi biatlonci pokazali æe na tekmah za svetovni pokal na Pokljuki, kjer je ekipa pod vodstvom direktorja tekmovanja in direktorja biatlonskih reprezentanc Boruta Nunarja na»beli sledi«pripravila veliœastno prireditev. Borut je bil uspeøen smuœarski tekaœ. Z naœrtnim razvojem perspektivnih kadrov - izobraæevanjem in omogoœanjem poslovnih izkuøenj, se krepijo in razvijajo tudi druge panoge v Smuœarski zvezi Slovenije, zagotovo tudi biatlon. Namenoma sem na zaœetku uvodnika namesto svetovnih prvenstev le-ta poimenoval velike prireditve. Demonstratorji vseh smuœarskih panog z vsega sveta se vsake øtiri leta zberejo na Interski kongresu, njihovi najpomembnejøi prireditvi, kjer predstavijo svoje delovanje in razvojne koncepte. V zaœetku februarja je tudi slovenska delegacija pod vodstvom Duøana Videmøka odpotovala v Juæno Korejo. Iz Yong Pyonga so se vrnili zadovoljni tudi zaradi izbire Maribora za organizatorja naslednjega ISIA svetovnega prvenstva uœiteljev smuœanja in deskanja na snegu, ki bo leta 2009. Zamude se dogajajo, tako danes kot so se nekoœ. Leta 1989 sem na svetovno prvenstvo v alpskem smuœanju letel dva dni za celotno reprezentanco. Takrat smo za Ameriko potrebovali vstopni vizum. Moj potni list je bil na dan odhoda øe v predalu tajnice. Od takrat pa do danes sem bil v razliœnih vlogah na vseh alpskih svetovnih prvenstvih. Vaila se spominjam po nepriœakovani medalji Tomaæa Œiæmana in hudem, hudem mrazu. Po mrazu si bom zapomnil tudi letoønji Are. Æelje in upanje na veœno slavo so odpotovali tudi na svetovno prvenstvo v nordijskem smuœanju na daljno Japonsko, v Sapporo. Kranjska Gora in Planica sta v letoønji sezoni preostala svetovna pokala v smuœanju, izvedena v Sloveniji. Dobrodoøli v druæbi zmagovalcev. Matjaæ Øtibelj urednik Modrih novic in vodja projekta Modra kartica MODRE NOVICE NA POLICAH MODRE NOVICE Marec 2007 Sezona 2006/2007 Øtevilka 3 Zaloænik Smuœarska zveza Slovenije Direktor Jaro Kalan Urednik Modrih novic Matjaæ Øtibelj Strokovni sodelavec Matic Øvab Uredniki panog Alpsko smuœanje Andrej Dekleva Biatlon Tomaæ Øuøterøiœ Deskanje na snegu Nejc Øtefanec Smuœanje prostega sloga Aleø Øpan Nordijsko smuœanje Tomi Trbovc Telemark smuœanje Tomi Trbovc / Urban Simœiœ ZUTS Duøan Videmøek Fotografije Foto Srdjan Æivuloviå/BOBO, Tomaæ Øuøterøiœ, Joæe Sluga, Maks Vreœko, Matej Øvegl, Sandi Murovec, Agencija ZOOM, arhiv Hoteli Bernardin, arhiv SZS Oblikovanje in prelom Atelje Globoœnik Tisk Tiskarna Æbogar Naklada 30.000 izvodov IZVOD JE BREZPLAŒEN 2 WWW.MODRAKARTICA.COM

MODRE NOVIŒKE BIATLON KLEMEN BAUER BRONAST NA MLADINSKEM SVETOVNEM PRVENSTVU Enaindvajsetletni Ihanec Klemen Bauer je na posamiœni tekmi 15 km v kategoriji mlajøih œlanov osvojil tretje mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v biatlonu, ki je od 24. do 31. januarja potekalo v italijanskem Martellu/Val Martellu. V konkurenci 84 tekmovalcev je s tremi zgreøenimi streli zaostal le za Belorusom Evgenyjem Abramenkom in Rusom Antonom Shipulinom. Kljub temu da je bil njegov glavni cilj osvojitev zlate kolajne, ki je tudi edina ælahtna kovina, ki mu je doslej øe ni uspelo osvojiti na mladinskih svetovnih prvenstvih v preteklih letih, je bil s svojim nastopom zadovoljen. Sedaj ima v svoji zbirki æe dve srebrni (øprint, 2004 in 2005) in tri bronaste kolajne (posamiœno, 2004 in 2007; øtafeta, 2004) s tovrstnih tekmovanj. ROJSTVI V BIATLONSKI REPREZENTANCI Janez Mariœ po tekmi na Pokljuki s 'slinœkom' svojega sina Ravno med tekmami svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki je svojega drugega sina povil Janez Mariœ. Z æeno Sabino sta naraøœaj priœakovala øele v zaœetku februarja, vendar je mali Tevæ prijokal na svet nekoliko prej, in sicer neposredno pred tekmo s skupinskim øtartom. Mariœ je na dan tekme okoli tretje ure zjutraj odhitel v porodniønico na Jesenice, tam do 9.20 poœakal na prvi sinov jok, nato pa se hitro vrnil na Pokljuko, kjer je ob 14.00 nastopil na tekmi s skupinskim øtartom in osvojil 16. mesto. Drugo rojstvo, ki se je zgodilo v zadnjem œasu, pa gre pripisati Logatœanu Vasji Rupniku. Rupnik, ki je v biatlonske vrste prestopil øele predlansko sezono, je lani sklenil zakonsko zvezo z izbranko Zalo, letos, 30. januarja, pa æe priœakal svojega prvega sina Gregorja. PODPISANO PISMO O NAMERI ZA IZGRADNJO IN POSODOBITEV BIAT- LONSKEGA CENTRA NA POKLJUKI 21. januarja 2007 sta minister za obrambo RS Karl Erjavec in predsednik Smuœarske zveze Slovenije mag. Stanislav Valant podpisala pismo o nameri med MO in SZS, ki omogoœa pravno podlago za zaœetek postopkov pridobivanja dovoljenj za gradnjo prepotrebne øportne in turistiœne infrastrukture na Rudnem polju. Organizacijski komite Pokljuka, ki prireja na Pokljuki tekme svetovnega pokala v biatlonu, si æe dalj œasa prizadeva za dokonœno izgradnjo in posodobitev biatlonskega centra na Rudnem polju. Minister Erjavec je ob tem povedal:»zaradi neustrezne infrastrukture bi lahko Slovenija izgubila moænost prirejanja biatlonskih tekem za svetovni pokal. Glede na to, da smo z dogovorom z rimskokatoliøko cerkvijo pridobili to zemljiøœe, bomo lahko uresniœili naœrte, s œimer bo mogoœ razvoj slovenskega biatlona in turizma na Pokljuki tako, da ne bomo ekoloøko ogroæali okolja. Tudi Slovenska vojska æeli sodelovati pri financiranju vadbenega centra. Prepriœan sem, da bomo te naœrte uresniœili, in zagotovili slovenskemu biatlonu lepo prihodnost.«zadnji KAZENSKI KROG ZA ANDREJO GRAØIŒ-KOBLAR Biatlonsko slovo: Andreja Koblar in Peter Zupan, predsednik zbora za biatlon Kljub odhodu v biatlonski pokoj, napovedanemu æe novembra, se je med tekmami svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki s tekmovalnim slovesom od biatlonskih prog poslovila najuspeønejøa slovenska biatlonka vseh œasov. Andreja Graøiœ, poroœena Koblar, je zaradi ugodne øtartne kvote za slovenske tekmovalke lahko nastopila na æenski øprinterski preizkuønji. Po øtartu je solidno opravila z 2,5-kilometrskim tekaøkim krogom in v streljanju leæe pustila eno tarœo nepokrito, kar jo je po scenariju poslovilne tekme popeljalo v kazenski krog, kjer so jo æe priœakale reprezentanœne kolegice in njeni dolgoletni navijaœi iz Træiœa.»Vesela sem, da sem se lahko poslovila v tekmovalnem slogu in s tekmo, na kateri so kar tri slovenske predstavnice osvojile toœke svetovnega pokala. Pogreøala jih bom in øe posebej Tadejo Brankoviœ, mojo cimro na tekmah. Vsem æelim œimboljøe rezultatov in kakøno kolajno na najveœjih tekmovanjih, da ne bodo samo o meni govorili kot o najuspeønejøi slovenski biatlonki«, je za slovo povedala Andreja Koblar, ki se bo sedaj lahko bolj posvetila svoji druæini. PROSTI SLOG V soboto, 3. 2. 2007, sta Nina Bednarik in Aleø Øpan odpotovala na tekmi za svetovni pokal v smuœanju prostega sloga v disciplini grbine in paralelne grbine v francosko vasico La Plagne. V mesecu decembru so morali organizatorji zaradi pomanjkanja snega to tekmo odpovedati. Toda sedaj ga je bilo konœno le dovolj, da so nadoknadili zamujeno in na stadionu, prvotno namenjenemu za FIS tekme slaloma in veleslaloma, pripravili odliœno progo. V nedeljo so bili na sporedu kar trije dvourni treningi. Velika veœina tekmovalcev se je udeleæila enega, Nina pa je trenirala dvakrat, saj ji primanjkuje treninga na celih progah. V ponedeljek, 5. 2., je na tekmi Nina æal pred drugim skokom naredila napako in ni uspela izvesti nobenega lika ter je po pristanku padla. Sodniki so jo kljub padcu in neizvedenem skoku ocenili dokaj dobro. Na koncu je osvojila 24. mesto. Zmagala je Jennifer Heil. Aleø Øpan pravi, da je bil sicer kar precej jezen na Nino, da je pri drugem skoku naredila napako, vendar je bil z voænjo do nesreœnega padca izredno zadovoljen, saj je to 215 m dolgo progo Nina presmuœala v istem œasu kot lani brez kakrønekoli napake. V torek, 6. 2., je bila na sporedu øe tekma v disciplini paralelne grbine. Finale, prvih øestnajst tekmovalcev se pomeri v parih na izpadanje do najboljøega, kvalifikacije pred tem pa potekajo normalno kot disciplina grbine, le da je na øtartni listi doloœeno, da prvi tekmovalec nastopi na desni progi, naslednji na levi in tako izmeniœno do zadnjega. Zato si ni mogoœe izbrati proge, ki tekmovalcu bolj ustreza, kot je to mogoœe v disciplini grbine. Ker je æal æreb doloœil drugo progo, kot si jo je na tekmi v disciplini grbine prejønji dan izbrala Nina, je morala oditi øe na veœerni trening po prvi tekmi, da se je spoznala s sosednjo progo. Kljub æe dokaj veliki utrujenosti je trening potekal uspeøno. Na tekmi v torek je Nina zasedla 23. mesto in dobila 20.25 toœk, kar je njen najboljøi rezultat po toœkah v svetovnem pokalu. Edino enkrat je bila boljøa le øe na Olimpijskih igrah, ko je dobila 20.54 toœk. Zmagala je zopet Jennifer Heil. Nina pravi, da kljub slabima rezultatoma gleda na mesta, je izredno zadovoljna s prejetim øtevilom toœk. Prviœ je tako po œasu kot po tehniki voænje po grbinah zelo blizu samemu vrhu, edino izvedba in teæavnostna stopnja skokov ji øe manjkata. Kar pa je dokaj razumljivo, glede na malo øtevilo treninga na celih progah in prvo veœjo tekmo v sezoni. Pravi, da boljøega rezultata sicer tudi ni priœakovala, kljub temu da ji je vedno cilj priti v finale, kar se pa za enkrat øe ni uresniœilo. S trenerjem Aleøem sta imela v planu do svetovnega prvenstva v zaœetku marca nastopiti øe na dveh tekmah evropskega pokala, ki pa sta æal æe odpovedani. Kljub temu sta oba optimistiœna, saj je v Sloveniji zapadlo dovolj snega, da bo mogoœe na RTC Krvavcu narediti celo progo in bo tako lahko trening potekal naprej neprekinjeno do svetovnega prvenstva v Madonni di Campiglio. WWW.MODRAKARTICA.COM 3

MODRE NOVIŒKE NORDIJSKO SMUŒANJE SENZACIONALNA ZMAGA URBANCA NA TEKMI SVETOVNEGA POKALA 21-letni Rok Urbanc iz Stare Fuæine pri Bohinju je senzacionalno priøel do svoje prve zmage za svetovni pokal v poljskih Zakopanah. Potem, ko je teden prej v Vikersundu øele drugiœ osvojil toœke svetovnega pokala, je na skakalnici Wielka Krokiew z izjemnim skokom in malce sreœe pri vremenskih pogojih premagal vso elito skakalnega øporta. Zaradi slabih vremenskih razmer je obveljala samo ena serija. Drugo mesto si je priskakal Roar Ljökelsöy z Norveøke, tretji pa je bil Finec Matti Hautamäki. Do toœk je od naøih priøel øe Robert Kranjec, ki s 17. mestom sam ni bil najbolj zadovoljen. V razveljavljeni drugi seriji je hudo padel Jan Mazoch, ki je na dobri poti, da popolnoma okreva. Po tekmi je slovenski junak povedal: Prave evforije po zmagi sploh øe ne œutim, verjetno bo to priølo za mano. Vesel sem, da sem naredil en zelo dober skok, hkrati mi je bilo naklonjeno vreme, zato sem moram zahvaliti tudi sreœi. Upam, da bom sedaj dobil nekakøen zalet, da se mi bo forma zaœela dvigovati in se bom vzpenjal po stopniœkah. PETRA MAJDIŒ ZNOVA ZMAGALA NA TEKMI SVETOVNEGA POKALA Petra Majdiœ je zmagala na tekmi Tour de Ski v Oberstdorfu, na 10 km klasiœno. Petra je dobesedno eksplodirala v tretjem krogu (v prvem krogu je bila na merjenju œasa 17.), in tako dosegla svojo tretjo zmago v karieri ter sploh prvo v prestiæni disciplini 10 km klasiœno. Druga je bila Kristin Steira, tretja pa Finka Virpi Kuitunen. V skupnem seøtevku Tour de Ski je Petra zasedla odliœno 6. mesto. Z dobrimi rezultati pa nadaljuje tudi na ostalih tekmovanjih in øe vedno ostaja v boju za najviøja mesta v skupnem seøtevku svetovnega pokala. Po tekmi je povedala:»danes mi je uspel resniœno neverjeten tek. Pred tekmo sem si rekla, da slabøe kot vœeraj, ne more biti. Smuœi so bile danes res fantastiœne, vse, kar sem vœeraj izgubila, sem danes s smuœmi dobila, poleg tega sem imela res moœno voljo, da dobim nazaj izgubljene sekunde. Imela sem dobro startno øtevilko, kar je bil tudi razlog, da sem ujela tiste, ki so bile najbolj blizu, saj sem jih lahko v naslednjih krogih opazovala. Pri meni je tako, da vedno zaœnem poœasi. Po torkovi tekmi mi ni bilo najbolj jasno, kaj se je dogajalo, pomislila sem æe, da nisem dovolj pripravljena, tudi zato sem zaœela poœasneje. Potem sem stopnjevala ritem in znova odliœno zakljuœila. Reœem lahko, da je to tista prava zmaga. Tek je distanca in 10 km klasiœno je disciplina, ki tudi meni najveœ pomeni.«novinarski KONFERENCI V OSLU IN VIKERSUNDU PLANICA Organizacijski komite Planica 2007 je na Norveøkem pripravil dve novinarski konferenci. Prvo v Oslu v sodelovanju z STO-jem, katere so se udeleæili preteæno novinarji s podroœja turizma. Planica je bila pri Norveæanih predstavljena kot dobro znana destinacija, saj jih vsako leto na tisoœe obiøœe dolino pod Poncami. Beseda je tekla tudi o programu po samem tekmovanju, ki bo v letoønjem letu øe bolj zanimiv. Novinarske konference se je æelel udeleæiti tudi lastnik svetovnega rekorda v Planici, Bjorn Einar Romoren, a je moral v tem œasu opraviti trening v Lillehammerju. Na novinarski konferenci je na dober odziv naletel film o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti Planice, ki je bil pripravljen za promocijo svetovnega prvenstva v poletih leta 2010. V tiskovnem srediøœu v Vikersundu so se novinarske konference udeleæili novinarji, ki spremljajo svetovni pokal v smuœarskih skokih. Po predstavitvi so jih zanimale predvsem novosti v programu, ki se pripravlja, in tehniœne podrobnosti organizacije. Na koncu pa seveda ni manjkalo vpraøanje o novem svetovnem rekordu. DESKANJE NA SNEGU SVETOVNO PRVENSTVO V DESKANJU NA SNEGU AROSA 2007 Na letoønjem œlanskem svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu je slovenska reprezentanca dosegla zgodovinski uspeh. Najbolje se je seveda odrezal Rok Flander. V nadaljevanju smo pripravili pregled rezultatov in dogajanja po posameznih disciplinah. Paralelni veleslalom Rok je na svetovnem prvenstvu v Arosi nedvomno dosegel vrhunec svoje dosedanje kariere. Na tekmi paralelnega veleslaloma je postal svetovni prvak in tako dokazal, da bo brez teæav nasledil legendo slovenskega alpskega deskanja Dejana Koøirja, ki se po tej sezoni poslavlja od aktivnega tekmovanja. V finalu je premagal veœnega tekmeca, dvakratnega olimpijskega prvaka, domaœina Philippa Schocha in slavil na najpomembnejøi tekmi sezone. Flander je pokazal izvrstno pripravljenost, tako fiziœno kot psihiœno, in popolnoma mirno in predvsem brez veœjih napak odpeljal svoje voænje. Ob njem sta na zmagovalnih stopniœkah stala dva Øvicarja (Philipp Schoch in Heinz Inniger). Izidor Øuøterøiœ je tekmo zakljuœil na prav tako zavidanja vrednem osmem mestu in iz tekmovanja izpadel v œetrtini finala, Rok Marguœ se je prebil do osmine finala in konœal na 12. mestu, Dejan Koøir pa je pristal na 23. mestu. Naøa edina æenska tekmovalka Gloria Kotnik je zasedla 34. mesto. Paralelni slalom Po enkratni predstavi v paralelnem veleslalomu je Rok Flander tudi na slalomski progi svetovnega prvenstva v Arosi osvojil medaljo. Tokrat je bila bronasta. Rok je s konstantnimi voænjami skozi tekmo dobro napredoval, dokler ga ni ustavil prav Philipp Schoch, katerega je Rok premagal v paralelnem veleslalomu. Rok je v pravem trenutku pokazal pravo formo in dosegel zgodovinski uspeh, ki bo øe dolgo odmeval. Tudi Dejan Koøir se je uvrstil v œetrtino finala, a je nato prav tako kot Rok moral priznati premoœ Philippa Schocha. Na koncu je zasedel sedmo mesto, ki pa je prav tako odliœen rezultat. Izidor Øuøterøiœ je zasedel 18., Rok Marguœ pa 22. mesto. Gloria Kotnik je bila 41. Skoki Big Air Tekma v skokih na svetovnem prvenstvu v Arosi se za naøe deskarje æal ni razpletla po naœrtih. Matevæ Petek je zasedel 15. mesto. Po napredovanju med najboljøih 16 se je po knock-out sistemu sooœil z izredno razpoloæenim Fincem Antti Auttijem, ki se je izkazal za premoœnega nasprotnika. Zmagal je Francoz Mathieu Crepel, pred Anttijem Auttijem in Jannejem Korpijem. Ostali Slovenci so bili: Matevæ Pristavec 28., Luka Jeromel 30. in Anæe Suøa 48. Sneæni kros Snowboardcross V sneænem krosu, ki je bil prva disciplina na sporedu svetovnega prvenstva, je Rok Rogelj osvojil 35. mesto, kar je lep uspeh za mladega perspektivnega tekmovalca. Sneæni æleb Half Pipe V sneænem ælebu je od slovenske ekipe nastopil le najmlajøi œlan Luka Jeromel, ki øteje komaj 15 let. Osvojil je 36. mesto, kar je v svetovni konkurenci velik uspeh za tako mladega tekmovalca. 4 WWW.MODRAKARTICA.COM

MODRE NOVIŒKE ZDRUÆENJE UŒITELJEV IN TRENERJEV SMUŒANJA SLOVENIJE INTERSKI ALPSKE DISCIPLINE Interski kongres je najveœje sreœanje demonstratorjev celega sveta, ki se vsaka 4 leta predstavijo z novitetami v tehnikah sneænih øportov oz. z novostmi na podroœju uœenja sodobnega smuœanja. Letos je bila organizacija zaupana Juæni Koreji, smuœarski vasici, ki kandidira za prireditelja Olimpijskih iger 2014 - YongPyong. Slovenija je bila zastopana s 6 alpinci (Sandi Murovec Muri, Luka Sekula, Miha Verdnik, Uroø Zupan, Dejan Rodoøek in Andrej Lukeæiœ) ter s 4 deskarji (Matej Voros, Maks Vreœko, Jure Gmajnar in Matej Ævikart). Vodja celotne odprave je bil Duøan Videmøek, direktor ZUTS, ki je øe enkrat veœ kot uspeøno opravil z najbolj nehvaleænim delom logistike pridobitvijo zadostnih sponzorskih sredstev, brez katerih tudi na tem podroœju mednarodne smuœarske pojavnosti ne gre. Alpinci so se predstavili z eno najbolj odmevnih tem kongresa - koncept SKIING FOR A DAY, ki je sicer izpeljanka uœenja s pomoœjo kratkih smuœi. Gre za povsem nov program uœenja smuœanja, ki izkoriøœa vse prednosti sodobnih smuœi in teœajnika v najkrajøem œasu in skozi igro pripelje do æelenega nivoja smuœanja. SKIING FOR A DAY oz. Uœenje za en dan je osnovan na posebnih oblikah vadbe in ne na shemi konœnih storitev, kot jih poznamo v konvencionalni øoli smuœanja. INTERSKI delegacija je po oceni poznavalcev veœ, kot le izpolnila zaupanje in ponovno opozorila, da je Slovenija visoko razvita smuœarska nacija, ki kljub maloøtevilœnosti prebivalstva igra pomembno vlogo pri oblikovanju svetovnih smernic na podroœju uœenja alpskega smuœanja. Delavnica NEED FOR SPEED oz. Kako in kaj s hitrostjo pri izvedbi skokov s snowboardom je poæela veliko zanimanja in øe veœ aplavza. INTERSKI 2007 DESKANJE NA SNEGU Interski kongresa se je udeleæila øtiriœlanska ekipa deskarjev, in sicer Matej Voros, Tadej Ævikart, Jure Gmajnar in Maks Vreœko. Ekipa je imela veœ nalog: ekipne demonstracije, slovenska delavnica na snegu, udeleæevanje predavanj in delavnic, ki so jih pripravile druge ekipe, izmenjava izkuøenj z drugimi ekipami. V okviru kongresa je ekipa opravila 7 ekipnih demonstracij, ki so se veœinoma odvijale ponoœi. K atraktivnosti in prepoznavnosti naøih formacij na snegu so izdatno pripomogle posebne zastave, ki smo jih posebej za kongres dobili pri Slovenski turistiœni organizaciji. Za naøo delavnico na snegu smo si izbrali hitrost pri deskanju, øe posebej pri skokih. Delavnico z imenom Need for speed sta Jure in Maks najprej predstavila na dobro obiskanem predavanju, ki so se ga udeleæili tudi smuœarji. Odzivi so bili nad priœakovanji in to je bila dobra napoved tudi za praktiœno delo na snegu. Same delavnice se je v prvi skupini udeleæilo 25 deskarjev in dva smuœarja, kasneje pa je priølo øe 7 deskarjev. Zaradi velikega øtevila udeleæencev v prvi skupini je bilo delo oteæeno, a izpeljano korektno. Ravno veliko zanimanje drugih dræav je MARIBOR pokazatelj, da je bila tema delavnice dobro izbrana. V prvem delu delavnice smo se na snegu posveœali relativni in absolutni hitrosti, katero smo na skoku tudi merili s posebnim radarjem. Radar smo s seboj pripeljali iz Slovenije. V drugem delu delavnice so udeleæenci pokazali veliko mero zanimanja za psiholoøko pripravo na skok, kjer ima veliko vlogo ravno hitrost in z njo povezan strah. Zadovoljni in nasmejani obrazi udeleæencev delavnice so bili najveœja nagrada za ves trud, ki smo ga vloæili v projekt. Na INTERSKI kongresu v Juæni Koreji je med drugim potekal tudi izbor organizatorja naslednjega ISIA Svetovnega Prvenstva Uœiteljev Smuœanja in Deskanja, ki bo leta 2009. Za organizacijo tega tekmovanja je kandidiral tudi Maribor oz. ZUTS skupaj s Øportnim centrom Pohorje. Edini protikandidat je bil Avstrijski Schladming. Izbor je potekal na skupøœini ISIA, ki je bila 31. januarja. Po predstavitvi kandidature, ki sta jo za Maribor izvedla Marko Rataj in Iztok Kvas, so delegati z rezultatom glasovanja 36:26 izbrali Maribor. Predsednik ZUTS-a Janko Dvorøak je na podelitvi organizacije delegatom lahko obljubil, da bo to prvenstvo najboljøe doslej. Pozitivna stran pridobitve prvenstva je tudi to, da smo Slovenci pokazali, da se lahko v organizaciji tekmovanj kosamo tudi z moœnimi konkurenti, kot je Avstrijski Schladming, œeprav organizatorji ocenjujejo, da sta kljuœno vlogo v izbiri odigrala boljøa predstavitev, predvsem pa ugodnejøa cena (predvsem piva!). Dobrodoøli na ISIA Svetovnem Prvenstvu Uœiteljev Smuœanja in Deskanja 2009 v Mariboru! UŒITELJ 3 V januarju, od 20. 1. do 27. 1. 2007 Krvavec in v mesecu februarju, od 10. 2. do 17. 2. 2007 Mariborsko Pohorje je ZUTS Slovenije pod vodstvom direktorja g. Duøana Videmøka, ki je bil tudi vodja teœaja, organiziral teœaj za pridobitev strokovne usposobljenosti»uœitelj alpskega smuœanja III«, katerega se je udeleæilo 42 sluøateljev. Posebej ob navedenemu navduøuje dejstvo, da se je teœaja poleg Slovencev udeleæilo sedem dræavljanov republike Italije, sedem zamejskih Slovencev œlanov ZZØDI iz Trsta in dræavljan republike Hrvaøke, kar daje teœaju øe dodatno teæo in mednarodni prizvok. WWW.MODRAKARTICA.COM 5

Uradna otvoritev novih prostorov Smuœarske zveze Slovenije Nov dom slovenskega smuœanja. Trak pred vhodom v nove prostore sta prerezala Stane Valant in Tone Vogrinec. Slavnostni govor predsednika SZS Staneta Valanta pred sveœano otvoritvijo. Œast predaje økarij za slavnostni prerez traku je imela Jelka Bem-Krnel. Andrej Kociœ, Petra Majdiœ in Stane Valant Rok Flander, Jaro Kalan in Jernej Damjan Bojan Kriæaj v svoji pisarni v pogovoru z Joæetom Pogaœnikom novinarjem Dnevnika. Trenerji imajo sedaj veœ prostora. Priloænost smo izkoristili tudi za podpis dolgoroœne sponzorske pogodbe z Zavarovalnico Triglav, d. d. (Andrej Kociœ in Stane Valant).

Pomladna konferenca FIS letos v Portoroæu Smuœarska zveza Slovenije je v preteklosti æe veœkrat gostila pomembna sreœanja v okviru Mednarodne smuœarske zveze (FIS). Zagotovo je bil najveœji dogodek kongres FIS leta 2002 v Portoroæu. Letos pa se bodo vsi predstavniki odborov, pododborov in funkcionarji pri FIS udeleæili redne pomladne konference, ki bo v Portoroæu, od 23. do 27. maja 2007. Odbori in pododbori pri FIS predstavljajo vse panoge v smuœanju. Odbori postavljajo pravila in norme, potrebne za urejen naœin izvedbe vseh tekmovanj v sklopu FIS. Posebni odbori sluæijo tudi za svetovanje predsedstvu FIS in ostalim delovnim organom v sklopu mednarodne smuœarske zveze. Tako na primer odbor za medije in mnoæiœna obœila predlaga in svetuje predsedstvu FIS na podroœju promocije smuœanja, pravil, ki zagotavljajo nemoteno delo novinarjev na vseh ravneh tekmovanj. Pododbor za naœrtovanje koledarja potrjuje datumske plane posameznih tekmovanj Organizacija pomladne konference FIS je zagotovo priznanje SZS za njeno delo v vseh segmentih smuœarskega øporta, je pa tudi priloænost za promocijo dræave, saj se bodo v Portoroæu v Grand Hotelu Bernardin zbrali delegati iz skoraj vseh dræav œlanic FIS, kar pomeni skoraj z vsega sveta. Zagotovo pa konferenca na»domaœem terenu«pomeni tudi prihranek za SZS, saj bodo stroøki udeleæbe vseh delegatov iz Slovenije manjøi, kot œe bi bila konferenca v kakønem oddaljenem kraju. SLOVENSKI PREDSTAVNIKI V POSAMEZNIH ODBORIH IN PODODBORIH Predsedstvo/Œlan Janez Kocijanœiœ Odbor za tek na smuœeh /Œlan Uroø Ponikvar Odbor za tek na smuœeh/œastni œlan Peter Petriœek Pododbor za pravila in nadzor teka na smuœeh/œlan Uroø Ponikvar Odbor za skoke/œlan izvrøilnega odbora Primoæ Ulaga Odbor za skoke/œastna œlana Lojze Gorjanc in Janez Goriøek Pomoœnik direktorja svetovnega pokala v smuœarskih skokih/ Miran Tepeø Pododbor za skakalnice/œlan Bojan Joøt Pododbor za tehniœne delegate, pravila in nadzor/œlan Janez Bukovnik Pododbor za naœrtovanje koledarja/œlan Aleø Peljhan Pododbor za opremo in razvoj/œlan Jelko Gros Odbor za nordijsko kombinacijo/œlan Janez Bukovnik Odbor za alpsko smuœanje/œlan izvrøilnega odbora Tone Vogrinec Pododbor za klasifikacijo alpskih tekmovalcev/œlan Tugo Marinœek Pododbor za alpske proge/œlan Andrej Klinar, Inøpektor Peter Lakota Pododbor za pravila in nadzor/œlan Matjaæ Kranjc Pododbor za tehniœne delegate/œlan Matjaæ Kranjc Pododbor za svetovni pokal v alpskem smuœanju/œlan Bojan Kriæaj Pododbor za evropski pokal v alpskem smuœanju/œlan Klemen Bergant Odbor za akrobatsko smuœanje/svetnik - Aleø Øpan Odbor za deskanje na snegu/œlan Iztok Kvas Odbor za telemark/œlan Urban Simœiœ Odbor za pravna vpraøanja in varnost/œlanica Katarina Zajc Odbor za vpraøanja oglaøevanja/œlan Bojan Kriæaj Odbor za odnose z javnostjo in mnoæiœnimi obœili/œlan Tomi Trbovc Razsodiøœe FIS/Predsednik Anton Ribnikar WWW.MODRAKARTICA.COM 7

ALPSKO SMUŒANJE Velika nagrada Wiener Städtische in Hervis V zadnjih letih je Smuœarska zveza Slovenije na novo vzpostavila sistem otroøkega alpskega smuœanja. Sistem se æe tradicionalno zaœenja na klubskem nivoju z alpsko øolo, s øolo smuœanja oziroma programom Zlati smuœar ter klubskimi tekmovanji in preizkusi znanja. Na regijskem nivoju ga nadaljujejo odprta regijska tekmovanja, na dræavnem pa tekmovanja za Veliko nagrado, ki smo jih predstavili v minuli sezoni. Cicibanke in cicibani, v letoønji zimi bodo to otroci letnikov od 1996 do 2001, se bodo tudi letos merili v tekmovanjih za Veliko nagrado zavarovalnice Wiener Städtische, za katero bo øtelo øest veleslalomskih tekmovanj in se bo zakljuœila s finalom. Vlado Makuc in Roman Øturm Mlajøi (1994 1995) in starejøi (1992 1993) deœki in deklice bodo nastopali na tekmah za VN Hervis. V tej seriji bo letos øest veleslalomov in slalomov in øtirje superveleslalomi ter zakljuœna prireditev. Zakljuœna prireditev oziroma finale obeh serij in vseh kategorij bo tako kot lani paralelna tekma. Najboljøi z Velike nagrade si prisluæijo mesto v otroøki reprezentanci in z njo nastopajo na mednarodnih otroøkih tekmovanjih. S postavitvijo in izvajanjem sistema otroøkega programa in tekmovanj, ki so del ciljev in usmeritev Smuœarske zveze Slovenije, izpolnjujemo osnovno nalogo v procesu vzgoje otrok in mladine novih smuœarjev na nivoju dræave. Hkrati ne smemo pozabiti na temeljno vlogo klubov in druøtev, to je strokovnih kadrov, preko katerih oziroma zaradi katerih se otroci in njihovi starøi odloœijo za ta øport. Skupni cilj klubov in krovne organizacije je pridobiti œim veœje øtevilo predøolske in øolske mladine v alpsko smuœanje, in s tem ustvariti øtevilœno smuœarsko bazo. S tem bo øele izpolnjena Cubertainova teza:»œe se jih sto ukvarja s øportom, jih bo deset sposobnih vrhunskih doseækov!«, ki nam je sluæila za uvod v nacionalno panoæno øportno øolo. Tekmovanja za Veliko nagrado prirejamo na visokem organizacijskem nivoju. Na tekmah, kjer so najveœje zvezde otroci, vzpodbujamo tako tekmovalnost kot zabavo, ob tem pa pridobivamo nove smuœarje in nudimo klubom priloænost na njihovo uveljavitev. Tekmovanja so æe v svoji prvi sezoni postala zanimiva tudi za pokrovitelje. Projekt Velike nagrade za Smuœarsko zvezo Slovenije vodijo: Roman Øturm, direktor otroøkih tekmovanj, mag. Vlado Makuc, vodja otroøkih in mladinskih programov in Nina Jovan, strokovna sodelavka. Nepogreøljiv œlen v organizaciji so zanesljivi lokalni prireditelji in mediji. V letoønji zimi Veliko nagrado Hervis in Wiener Städtische medijsko podpira TV Paprika, revija Øport mladih in Modre novice. Velika nagrada se je zaradi neugodnih vremenskih razmer zaœela øele konec januarja. Tako nam je na raœun odpovedi udeleæbe na zaœetnih mednarodnih tekmovanjih uspelo izvesti domaœa tekmovanja za izbor ekip deœkov in deklic, ki bodo zastopali slovenijo na najveœjih mednarodnih otroøkih tekmovanjih (Pokal Loke, Trofeo Topolino in Pinocchio, La Scara ). Aktualni koledar tekmovanj in rezultate imamo objavljene na spletni strani www.sloski.si, alpsko smuœanje-otroøka tekmovanja. Roman Øturm POKROVITELJI ALPSKIH REPREZENTANC 8 WWW.MODRAKARTICA.COM

BIATLON Slovenski biatlonci na SP v Italiji Med 2. in 11. februarjem 2007 je v italijanski Anterselvi/Antholzu na Juænem Tirolskem potekalo æe 41. svetovno prvenstvo v biatlonu. Med uspeønejøe udeleæence tega najveœjega biatlonskega dogodka v sezoni 2006/2007 gre priøteti tudi slovenske biatlonke in biatlonce. Kljub temu da niso osvojili nobene od kolajn, so øtiri posamiœne uvrstitve med deseterico in dve tik pod zmagovalnimi stopniœkami œetrti mesti æenske in meøane øtafete veœ, kot smo si upali napovedati in tudi verjeti pred odhodom v srediøœe italijanskega biatlonskega æivljenja. Biatlonsko vzduøje pod vrøaci na Juænem Tirolskem so na primerni ravni sicer v glavnini vzdræevali nemøki navijaœi, ki se jih je v sedmih tekmovalnih dneh nabralo preko sto tisoœ. In imeli so tudi dober razlog za to, saj je nemøka biatlonska reprezentanca pobrala kar pet zlatih kolajn, od tega œudeæni otrok nemøkega biatlona, komaj dvajsetletna Magdalena Neuner, tri zlata odliœja. Da je tudi slovenski æenski biatlon trenutno na precej viøji ravni kot moøki, je znano æe zadnjih nekaj let, vendar pa so prepotrebne spremembe, ki so se pred Teja Gregorin in Tadeja Brankoviœ sta bili na SP kar nekajkrat blizu kolajnam Janez Mariœ je imel teæave s streljanjem letoønjo sezono zgodile v reprezentanci; poleg novega direktorja Nunarja so pripeljale tudi nov veter v jadra moøke ekipe. Uroø Velepec je s seboj pripeljal veœino fantov iz mladinske ekipe in prevzel najboljøega slovenskega biatlonca Janeza Mariœa. Mariœ, ki je æe øtirikrat stal na zmagovalnih stopniœkah svetovnega pokala, leta 2003 v Östersundu tudi na najviøji, je prav gotovo ena od teæje reøljivih biatlonskih ugank. Da se v teku lahko kosa celo z najveœjimi lovci na smuœeh, je dokazal æe neøtetokrat in le neprecizno streljanje mu je tudi tokrat odneslo rezultate, ki si jih je tako æelel in jih bil tudi sposoben doseœi. Petindvajseto mesto v øprintu s øtirimi (!) zgreøenimi streli stoje je bilo najveœ, kar je uspel iztræiti v konkurenci posameznikov na tem svetovnem prvenstvu. Njegovo izredno motivacijo in tekaøki potencial bo vsekakor øe potrebno izkoristiti. Kadar se mu bo vse skupaj pokrilo tudi z dobro strelsko predstavo, pa ne morejo izostati tudi vrhunski rezultati. Vsaj v naslednjih letih bo glavno breme moøkega biatlona øe stalo na njem, kajti mladi up Klemen Bauer, ki se je prav pred œlanskim prvenstvom vrnil z mladinskega prvenstva z bronom v æepu, je trenutno øe nekoliko premalo izkuøen in preøibak za ubijajoœ tekmovalni tempo svetovnega pokala in dveh prvenstev povrhu.»klemen je tekmovalec, ki bo øele v naslednjih letih dozorel za naskok na biatlonski svetovni vrh. Vsekakor ima ogromen potencial. Ostali morajo storiti øe bistveno veœ, da bi se njemu in Mariœu vsaj pribliæali. Napredek je glede na prejønja leta gotovo viden, vendar pa nimam œarobne paliœice, da bi lahko zadeve spreminjal preko noœi, saj smo s fanti skupaj øele dobrega pol leta. V nadaljevanju nas œaka øe veliko trdega dela; verjamem vanje in naø osnovni cilj øe vedno ostaja oblikovanje moœne ekipe za nastop na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010«, je stanje v moøki ekipi opisal trener Uroø Velepec. Drugaœna zgodba se je pokazala v slovenski æenski ekipi. Œeøkemu strokovnjaku in trenerju Tomaøu Kosu æe vse od novega leta uspeva dræati visoko tekmovalno formo obeh najmoœnejøih slovenskih biatlonk. Tadeja Brankoviœ æe zadnja tri leta kaæe vrhunsko pripravljenost, ki pa je vedno priøla ob zaœetku ali na koncu sezone, medtem ko se je Teja Gregorin Zadovoljna slovenska reprezentanca po œetrtem mestu æenske øtafete na SP v Anterselvi Klemen Bauer se kali v vse boljøega biatlonca dokonœno uveljavila med svetovno deseterico prav v letoønji sezoni. Da je Kos letos pravilno tempiral treninge naøih deklet, kaæejo prav nastopi na svetovnem prvenstvu. Œetrto mesto æenske øtafete, peto, osmo in deveto mesto Tadeje Brankoviœ ter sedmo, enajsto, trinajsto in petnajsto mesto Teje Gregorin, œe naøtejemo le tiste med petnajsterico, so prav gotovo razlogi, ki se jih bo vodstvo slovenske reprezentance z nasmeøkom na ustnicah spominjalo ob pomisli na to prvenstvo. Da so bile kolajne Sloveniji res zelo blizu, je pokazal nastop meøanih øtafet, kjer tudi manjøe dræave precej laæje tekmujejo v ostri konkurenci biatlonskih velesil iz Nemœije, Rusije, Norveøke, Francije..., ki razpolagajo s takorekoœ neomejenim kadrovskim in finanœnim potencialom. Dve tekmovalki in dva tekmovalca, ki tvorijo meøano øtafeto in so øele letos prviœ nastopili v sklopu rednega programa svetovnega prvenstva, kaæejo na novo izredno zanimivo in atraktivno disciplino v biatlonu. Œetrto mesto slovenske øtafete je imelo grenak priokus, pa ne le zavoljo uvrstitve tik pod stopniœke, temveœ zaradi dveh kazenskih krogov, ki se jima nista mogla izogniti moøka predstavnika, sicer bi bilo odliœje æe na pladnju.»upam, da bomo vedno lahko razpolagali z moœnimi æenskimi in moøkimi posamezniki, s katerimi bomo sposobni sestaviti tudi moœno meøano øtafeto. To je prav gotovo ena od naøih priloænosti. Seveda bomo æe danes naøe moœi usmerili v prihodnost in se priœeli pripravljati za nove tekme svetovnega pokala, na svetovno prvenstvo leta 2008 in na zimske olimpijske igre leta 2010, ki bodo sklenile novo øtiriletno obdobje. Ekipa, ki je nastopila na tem svetovnem prvenstvu, je prav gotovo opraviœila svoje poslanstvo, naøe pa bo, da jih øe bolje pripravimo za naslednje«, je naredil sklep direktor biatlonske reprezentance Borut Nunar. Tomaæ Øuøterøiœ POKROVITELJI BIATLONSKE REPREZENTANCE WWW.MODRAKARTICA.COM 9

DESKANJE NA SNEGU Rok Flander in Matevæ Petek dloœili smo se, da vam predstavimo Odva slovenska reprezentanta v deskanju na snegu, ki sodita v sam svetovni vrh, vendar vsak na svojem podroœju. Rok Flander je æe v prejønjih sezonah opozoril nase z odliœnimi rezultati na tekmah svetovnega pokala v disciplinah paralelni slalom in paralelni veleslalom. Letos pa je æe na drugi tekmi stal na zmagovalnih, saj je v avstrijskem Söldenu zasedel 2. mesto v paralelnem veleslalomu, øe bolje mu je ølo v Kronplatzu, kjer je 13. decembra prviœ v karieri stopil na najviøjo stopniœko v svetovnem pokalu. V nadaljevanju sezone je postal svetovni prvak v paralelnem veleslalomu in osvojil tretje mesto v paralelnem slalomu na svetovnem prvenstvu v Arosi (Øvica). Najaktualnejøi rezultat pa je 3. mesto v paralelnem slalomu v Shukolovem (Rusija). Drugi vrhunski predstavnik slovenskega deskanja je Matevæ Petek, ki je na letoønji prvi tekmi v skokih (big air) v Stockholmu osvojil 1. mesto in za sabo pustil vso svetovno elito. Na zadnji tekmi v Moskvi je zasedel 3. mesto, in tako osvojil odliœno 2. mesto v skupnem seøtevku svetovnega pokala v skokih (Big Air). Glede na to, da je bilo o njunih uspehih æe veliko povedanega, smo se odloœili, da Matevæa in Roka predstavimo z nekoliko drugaœnega zornega kota.»vsak od vaju je velemojster v svoji disciplini, morda lahko bralcem razloæita, kakøna je razlika?«matevæ:»najini disciplini sta popolnoma razliœni, jaz na tekmovanjih z razliœnimi skoki poskuøam prepriœati sodnike, da si zasluæim dobro oceno, Rok pa vozi po zakoliœeni progi, podobno kot smuœarji, in se bori za œim boljøi œas.«rok:»resniœno obstaja velika razlika med»alpskim«deskanjem in prostim slogom (freestyle), s katerim se ukvarja Matevæ. Zaœne se æe pri opremi,»alpinci«imamo povsem drugaœne sneæne deske, vezi in obutev. Pri nas je izjemno pomembna usklajenost opreme, dobro navoskana deska, napiljeni robniki Pri prostem slogu pa se dobre ocene dobivajo predvsem v zraku in ni toliko poudarka na samem materialu, mnogo vaænejøe so akrobatske sposobnosti.«matevæ:»pri prostem slogu uporabljamo deske, ki so privzdignjene na obeh straneh, to omogoœa tudi vzvratno voænjo in pristanek, kar prinaøa dodatne toœke na tekmovanjih, tudi vezi in obutev so povsem drugaœni, jaz uporabljam mehke œevlje, ki so bolj podobni sneænim œevljem, alpinci pa imajo podobne»pancerje«kot smuœarji.glede na izjemen uspeh nas zanima, ali sta se kako drugaœe pripravljala na sezono kot prejønja leta?«rok:»moje priprave so potekale predvsem na surfanju. Od junija pa do konca avgusta sem surfal najprej na Mauritiusu nato pa na Madagaskarju. Posebnih treningov (razen 4 ure surfanja na dan in nekajkrat tedensko obiœajne vaje in tek) nisem imel, je pa obisk teh eksotiœnih lokacij nedvomno pustil globok vtis v mojem æivljenju. Pri nas si sploh ne predstavljamo, kako nam je lepo, tam pa se ljudje dejansko borijo za preæivetje, hrano, to je povsem drug svet. Narava in mentaliteta ljudi pa sta fascinantni in radikalni. Imajo pa tudi zelo lepa dekleta.«matevæ:»tudi jaz sem del poletja preæivel na vodi. Bil sem v Grœiji na otoku Rodos. Ukvarjam pa se s Kite surfanjem, saj je to øe nekoliko bolj podobno prostemu slogu v deskanju kot pa windsurf. Nato pa sem si na tekmovanju v skokih v vodo natrgal kolenske ligamente in sledila je rehabilitacija vse do oktobra.imata morda æe kakøne naœrte kaj bosta poœela po tekmovalni sezoni 2006/2007?«Rok:»Æe nekaj œasa imam v naœrtu posneti dokumentarni film o surfanju. Sestavljen bi bil iz treh sklopov; kultura ljudi v regiji, narava in seveda tudi pogoji za surfanje. Cilj tega projekta bi bil predstaviti surfanje kot øport in kot æivljenjsko filozofijo. Upam, da bomo zbrali sredstva in seveda tudi dovolj œasa za uresniœitev projekta.«matevæ:»po sezoni me najprej œaka sanacija poøkodb in s tem povezani operaciji. Najprej moram reøiti problem s kilo, nato pa mi morejo odstraniti øe vijake, ki jih imam v kljuœnici æe nekaj let. To seveda pomeni, da bo moja pomlad v znamenju rehabilitacije in œimprejønje vrnitve v staro formo. Œe bom do poletja æe dovolj zdrav, pa se bom podal na morje, morda tudi na kite surf.«pokrovitelji REPREZENTANCE V DESKANJU NA SNEGU»Kako pa za vaju izgleda idealen dan povezan z deskanjem seveda?«rok:»dan bi sestavil tako; najprej bi zbral nekaj prijateljev in se skupaj z njimi odpravil nekam v hribe in uæival v neokrnjeni naravi in prøiœu. Œe bi bilo moæno, bi po uæitku v snegu zamenjal agregatno stanje in nadaljeval v vodi na surfu.«matevæ:»moj idealen dan pa se zaœne v lepo urejenem sneænem parku, polnem skakalnic in drugih objektov za izvajanje skokov (freestyle park), v katerem ni preveœ ljudi in kjer lahko uæivaø s prijatelji ves dan.«nejc Øtefanec 10 WWW.MODRAKARTICA.COM

SMUŒANJE PROSTEGA SLOGA Akrobatski skoki Miha Gale etoønja zimska sezona prav tako nagaja tudi smuœarjem prostega Lsloga. V letoønji sezoni bo v akrobatskih skokih samo 5 tekem od napovedanih 11-ih tekem. Prav tako ni bilo sigurno glede tekme za svetovno prvenstvo, ki pa bo po dolgotrajnem œakanju snega in vodilnih konœno videla najboljøe akrobatske smuœarje v mesecu marcu v sosednji Italiji (Madonna di Campiglio). Æal se naø najboljøi akrobatski smuœar v skokih Miha Gale skupaj s trenerjem Romanom Vidoviœem svetovnega prvenstva ne bo udeleæil zaradi finanœnih teæav. Miha trenutno æivi v Kanadi in mu njegova finanœna moœ ne dopuøœa nastopa na tem elitnem tekmovanju. Odloœen pa je øe naprej trenirati z najboljøo svetovno elito v Kanadi, kolikor mu dovoljujejo njegova finanœna sredstva. Njegove æelje po uspehu v olimpijskem Torinu so se s teækim srcem konœale na treningu pred olimpijskim nastopom, kjer si je poøkodoval gleæenj. Vendar trikratni olimpijec ni obupal nad ljubeznijo do øporta. V letoønji sezoni je preizkuøal novo opremo, smuœarsko obutev (Salomon) in smuœi (Elan), ravno na njegovi prvi tekmi za svetovni pokal v kanadskem Mont Gabrielu in dosegel 21. mesto. Æelel se je udeleæiti tudi dveh tekem v ameriøkem Lake Placid-u, vendar tekme zaradi sneænih razmer ni bilo mogoœe izpeljati. Udeleæil pa se je Nor-Am tekme, prav tako v Kanadi, in v ekstremno mrzlih razmerah -28 C zasedel 15. mesto. Ves poletni in zimski trening akrobatskih smuœarskih skakalcev poteka namreœ v tujini, kar je za marsikoga prevelik finanœni zalogaj. V Evropi za treninge boljøe kakovosti obstajata Øvica in za nas cenejøa Œeøka. Miha Gale je rad treniral predvsem na Œeøkem skupaj s svojim najboljøim prijateljem in zmagovalcem Olimpijskih iger v Salt Lake Cityju Aleøem Valento. Aleø je naredil veliko za øport. Je prvi v zgodovini tega øporta, ki je izvedel trojni salto s petimi vijaki in øport popeljal v nove smeri. Tekmovalci sedaj vedno bolj razmiøljajo o novih razliœnih skokih. Valenta je skoœil trojni salto z 2 vijaki v prvi in 2 vijaki v drugi salti ter 1 v tretji salti. Medtem pa je mladi ameriøki up Jeret Speedy Peterson na Olimpijskih igrah tokrat v Torinu poskusil drugaœno izvedbo skoka (prav tako trojnim salto s petimi vijaki). V prvi salti je izvedel 1 vijak v drugi salti 3 in tretji salti 1 vijak. FIS je zaradi varnosti tekmovalcev omejil øtevilo salt na 3, ni pa omejil øtevila obratov v salti, tako da je moænosti za nove skoke øe nekaj, s tem pa je tudi veœ moænosti za slab pristanek na snegu ob slabih vremenskih razmerah. Vemo pa, da je nekaj tekmovalcev æe preizkusilo izvesti øtiri salte, eden izmed redkih je tudi Slovenec Miha Gale, ki je to preizkusil na poletnem treningu na vodo na Œeøkem. Sam meni, da bi bilo potrebnih veliko sprememb na zimskih poligonih (podaljøanje naleta in odskoœne mize ter poveœanje doskoka ), vse to bi bil prevelik finanœni zalogaj za prireditelje tekem, FIS pa v tem trenutku ne vidi potrebe po veœjih in bolj tveganih skokih, saj æe sedaj s hitrostjo 70 km/h in skoki do 15 metrov vzbujajo strah marsikateremu gledalcu. Acrobat Park, kot se imenuje park na Œeøkem, je eden najbolj sodobnih letnih poligonov za smuœarje in deskarje po celem svetu. Vsako leto se park øiri z novimi idejami in razliœnimi øportnimi aktivnostmi. Park vsebuje 5 razliœnih skakalnic z razliœnimi viøinami in nakloni skakalnic. Za varnost pa v bazenu lahko zasledimo sistem s potiskom zraka za blaæitev doskoka ob stiku z vodo. Tekmovalci s 160 cm dolgimi smuœmi se uœijo izvajati v vodo nove skoke, ki naj bi jih pozimi skakali na sneg. Kot dodatek k treningu pa si pomagajo tudi s proæno ponjavo. V parku pa ne manjka razliœnih objektov za deskarje in smuœarje, po katerih izvajanje vragolij lahko zasledite tudi po vseh bolj modernih smuœiøœih pri nas in drugod po svetu. Za veœ informacij pa si lahko ogledate internetno stran www.acrobatpark.com Akrobatski skoki so za marsikaterega gledalca spektakularen in drugod po tujini zelo popularen øport, vendar pa v naøi majhni øportni dræavi, kjer se Slovenci odliœno predstavljamo v vseh øportnih disciplinah, ni finanœnega posluha, pa œeprav je olimpijska disciplina. Morda pa pogreøamo za manjøe øportne panoge, kot je akrobatsko smuœanje, stare dobre œase, kjer je bilo sponzoriranje neobdavœeno in kjer so bila podjetja deleæna olajøav. Vendar to je æe druga zgodba. Morda pa se bo le kdo nekega dne prebudil in skuøal pomagati ljudem, ki so vloæili vse svoje æivljenje in prihranke v nekaj, v kar verjamejo. Roman Vidoviœ POKROVITELJI REPREZENTANCE V SMUŒANJU PROSTEGA SLOGA WWW.MODRAKARTICA.COM 11

NORDIJSKO SMUŒANJE Øportnica 21. stoletja Druøtvo øportnih novinarjev Slovenije je Petro Majdiœ izbralo za øportnico leta 2006. Sodeœ po njenih rezultatih, je bila odloœitev jasna. A zajec ne tiœi samo v tem grmu. Petra je v svoj uspeh verjela od samega zaœetka. Nihœe izmed nas si ne more predstavljati fiziœnih in psihiœnih naporov, ki iz obiœajnega œloveka naredijo øampiona. Petra s svojimi osebnostnimi lastnostmi ni samo dosegla rezultatov, ki predstavljajo sanje vsakega tekmovalca, temveœ je postala prava medijska zvezda in gonilna sila smuœarskih tekov v Sloveniji. Œe bi kdo pred leti rekel, da bomo v tej sezoni na slovenski televiziji lahko v neposrednem prenosu gledali tekme svetovnega pokala v smuœarskih tekih, bi to zagotovo imeli za neresnico. Popularizacija posamezne øportne panoge na æalost ni povezana samo s trdim delom vseh vpletenih. Za razvoj so potrebni uspehi in zvezde. Smuœarski teki so v preteklosti øe iskali svojo pot med najpopularnejøe øporte v Sloveniji. A glej ga zlomka priølo je dekle, ki je leta gradilo pot do vrhunskih rezultatov. Lahko bi celo rekli, da so smuœarski teki potrebovali samo øe Petro, da jih vsi skupaj zaœnemo jemati kot øport, s katerim se lahko poistovetimo.»danaønja slika øporta je bolj kot kdaj prej odvisna od medijske predstave øporta, øporta kot dejavnosti in øe bolj øporta kot vse veœjega øtevila slavnih ali slavljenih øportnikov«, je pred œasom v Poletu zapisala Dr. Mojca Doupona Topiœ s Fakultete za øport. Zagotovo voda na mlin tekaœem. Mediji imajo moœan vpliv, ne samo pri obveøœanju javnosti, temveœ tudi pri sami medijski podobi posameznega øportnika in/ali øporta, v katerem se udejstvuje. Za Petro bi lahko rekli, da je øolski primer uspeønega øportnika, ki se zaveda pomena medijev in s tem povezanih aktivnosti. Verjemite, da v nordijski pisarni proønje za intervjuje s Petro dobivamo dnevno. Pa punci, ki je morda danes pretekla 15 km, opravila øe dva dvourna kondicijska treninga uri in z uteæmi»premetala«kakøno tono ali dve, ne pade na misel, da bi rekla ne. Petra s svojo iskrenostjo in z veseljem navduøuje vse okoli sebe. Ne verjamem, da bom v prihodnosti øe kdaj na slovenskem odru sliøal tak zahvalni govor, kot je bil Petrin tisti veœer, ko je prejela to prestiæno nagrado. Iskreno se je zahvalila prav vsem, ki so v njenem æivljenju pomagali, da je doæivela svoje sanje. Ko sem jo ob priloænosti pohvalil za ta govor, je dejala, da je priøel iz srca. A ni priøel samo iz srca, priøel je tudi iz glave in iz spomina na vse tiste trenutke, ko ni ølo. Razoœaranja so sestavni del øporta in ni jih lahko premagati. To uspe samo najboljøim. Spodobilo bi se, da v tej øtevilki Modrih novic pripravim intervju s Petro Majdiœ, øportnico leta 2006. A odloœil sem se, da ji sam namenim nekaj vrstic in ji prihranim uro ali dve, ki bi ju drugaœe posvetila mojim vpraøanjem. Petra, sledi svojim ciljem øe naprej, to uro ali dve pa porabi œisto zase! Tomi Trbovc POKROVITELJI REPREZENTANC V NORDIJSKEM SMUŒANJU 12 WWW.MODRAKARTICA.COM

TELEMARK SMUŒANJE Tudi telemark je øport Nova uœiteljica je postala Natalija Malinariœ. Letos smuœarska sezona ni bogata s snegom, a vendarle so telemark smuœarji zadovoljni z dosedanjim potekom. Novica leta je zagotovo kategorizacija telemark smuœanja kot ne-olimpijskega øporta. Tekmovanja za svetovni pokal so sicer minila brez vrhunskih rezultatov, zato pa so bili uspeønejøi promotorji in uœitelji te zvrsti smuœanja. Najboljøi telemark smuœarji so se v zaœetku tekmovalne sezone pomerili na tekmovanjih za svetovni pokal v okviru skandinavske turneje. Nastopila sta dva slovenska predstavnika, David Primoæiœ in Urøka Æeleznik. Nekdanji svetovni prvak v zaœetku sezone øe ni pokazal æelene forme, a vendar je z nekaj dobrimi rezultati nakazal, da se na marœevskem svetovnem prvenstvu v Thyonu zagotovo namerava vkljuœiti v boj za medalje. Prve tekmovalne izkuønje na svetovnem pokalu si je med dekleti nabirala tudi naøa najmlajøa tekmovalka. Tudi njen uspeh ni izostal, saj se je uvrøœala blizu prve deseterice. Izredno dejavni pa so letos tudi promotorji telemark smuœanja. Pod vodstvom demonstratorja Roberta Aleøa so pripravili æe veœ telemark delavnic na katerih si vsi udeleæenci lahko brezplaœno izposodijo telemark œevlje in smuœi. Uœenci dobijo tudi strokovno pomoœ in uspeh je zagotovljen. Zaradi velikega zanimanja rekreativnih smuœarjev za tovrstne kampe so v sodelovanju z Elanom telemark smuœarji posodobili tudi vso potrebno opremo. Veœina letos naœrtovanih akcij se je in se bo odvijala na Krvavcu, toœne informacije pa so na voljo tudi na spletni strani www.telemark-klub-kranj.si. Telemark smuœarji so se predstavili tudi v okviru akcije Slovenija smuœa v Kranjski gori. Ob zaœetku sezone so se na predsezonskem seminarju, ki je potekal na Krvavcu, zbrali uœitelji telemark smuœanja in se pod vodstvom Petre Sirc in Boøtjana Œaœa seznanili tudi z novostmi pri uœenju telemark smuœanja. Dobre volje in zagnanosti je bilo veliko, po priœevanjih prisotnih pa so udeleæenci øe najbolj Za telemark potrebujete posebne œevlje in vezi. pogreøali veliko snega na naøih smuœiøœih. Spomini na lansko izredno sezono so bili paœ øe æivi v mislih prisotnih Za prihodnost telemark smuœanja se ni potrebno bati, zanj bodo poskrbeli tudi novi uœitelji telemark smuœanja, ki so v mesecu januarju opravili tudi teœaj in izpit za strokovni naziv UŒITELJ TELEMARK SMUŒANJA 1. Izpitna komisija je bila zelo stroga in profesionalna, sestavljala pa sta jo dr. Darja Aæman in puøœavski lisjak Miran Stanovnik. Izmed petih kandidatov so bili na koncu uspeøni øtirje: Natalija Malinariœ, Tine Kolenc, Gaja Kos in Anja Novinec. Novim uœiteljem œestitamo in jim æelimo œim veœ prøiœa ter lepih zavojev. Po veœletni borbi z mlini na veter pa je telemark smuœanje konœno dobilo tudi mesto med kategoriziranimi øporti. Olimpijski komite Slovenije je na pobudo SZS sprejel kriterije, ki so telemark smuœarje priznali kot øportnike, telemark smuœanje pa kot neolimpijsko øportno zvrst. Za naøe tekmovalce je to velik korak naprej, saj jim je na ta naœin konœno tudi formalno priznano, da so øportniki, in omogoœeno normalno uveljavljanje statusa øportnika. Telemark smuœarjem je bil med celotnim procesom v veliko oporo celotni vrh SZS, posebej pa se na tem mestu zahvaljujemo tudi direktorju Jaru Kalanu, ki je z osebnim angaæiranjem pripomogel k sreœnemu razpletu. Telemarkerji sedaj konœno lahko z dvignjeno glavo reœemo:»tudi telemark smuœanje je øport!«urban Simœiœ POKROVITELJI REPREZENTANCE V TELEMARK SMUŒANJU Udeleæenci seminarja na Krvavcu. WWW.MODRAKARTICA.COM 13

ZUTS SLOVENIJE V korejskem smuœarskem srediøœu Pyeong Chang se je od 27. 1. 2007 do 3. 2. 2007 odvijala najveœja svetovna smuœarska predstava imenovana INTERSKI kongres, h kateri so pomemben deleæ prispevali tudi predstavniki slovenske smuœarske stroke. Dogodek ima za smuœarski øport pomembno poslanstvo! Na njem je 36 dræav iz vsega sveta predstavilo tisto, kar je po njihovem mnenju najpomembnejøi korak in premik v razvoju smuœarske metodike in tehnike. Sklepno lahko ugotovimo, da je tehnika smuœanja postala univerzalna in se razlikuje le v podrobnostih. Verjetno te v konœnici to je v doseganju vrhunskih rezultatov pomenijo odloœujoœo razliko in prednost deleæa posamezne smuœarske øole. Ravno slednjemu so naøi smuœarski strokovnjaki posvetili najveœ pozornosti, ki jih bodo skuøali takoj in v prihodnjem obdobju vtkati v koncept in v sistem izobraæevanja v Sloveniji. Seveda pa ne gre prezreti doseæka SZS Zdruæenja uœiteljev in trenerjev smuœanja Slovenije oziroma njene demonstratorske vrste. Pokazala in potrdila se je z velikim zanimanjem za slovensko smuœarsko delavnico, ki je potekala pod naslovoma:»skiing for a day«(smuœanje za dan ali dnevno smuœanje) in»need for speed«(potreba po hitrosti). Temeljila je na predpostavki, da smuœarska industrija obljublja preveœ in hkrati prehiter doseæek smuœarskega znanja, smuœarske øole pa proces uœenja obiœajno razvleœejo na daljøe obdobje. Najatraktivnejøi del Interski kongresa so vedno skupinski spusti demonstratorskih vrst vseh dræav udeleæenk, ki zakljuœno celotno prireditev kronajo v smuœarski praznik in spektakel, ki je bil v Koreji spremljan z mnoæico novinarjev tiskanih in elektronskim medijev. INTERSKI delavnica uœenje za en dan Sstaliøœa podajanja informacij, ki bi smuœarje karseda hitro pripeljale do æelenega nivoja smuœanja, predvsem pa jim omogoœila dejansko izkoriøœanje prednosti oblik novodobne opreme, danes v uradnih programih smuœarskih øol prihaja do svojevrstnega»informacijskega absurda«. Vsled komercializirane ponudbe storitev namreœ øole vse preveœkrat ponujajo (beri: prodajajo) programe, ki so naœrtno dolgovezni in so v popolnem nasprotju z obljubami proizvajalcev, zagotovili prodajalcev in s priœakovanji konœnih potroønikov oz. smuœarskih navduøencev. Slednji tako ostajajo razoœarani, njihove æelje pa neizpolnjene. Program, ki smo ga poimenovali»uœenje za en dan«, skuøa zadovoljiti æeljo po atraktivnem uœenju, ki bi z veœjim odmerkom inovativnosti, sproøœenosti in predvsem sodobnih prijemov vodilo v najbolj neposreden øe moæni naœin osvajanja novih informacij. In øe to. S takimi in podobnimi programi postajamo zanimivi za vse kategorije smuœarjev, ne le za zaœetnike ali slabøe smuœarje, ki so sicer veœinski odjemalci uslug smuœarskih øol. S pojavom metuljastih smuœi smo namreœ spet postali uœenci. Vsi do zadnjega! Zaradi zagotovil oz. obljub o veliki prednosti uœenja in smuœanja z novodobnimi smuœmi se v praksi vse pogosteje sreœujemo s kandidati/teœajniki, ki bi svoje znanje æeleli nadgraditi v enem samem dnevu oz. bi v tako kratkem œasu æeleli pridobiti tiste potrebne informacije, ki ob upoøtevanju prednosti novodobne opreme najhitreje vodijo do sodobne smuœarske tehnike. To so navadno: 1. udeleæenci øportnih dni / osnovnoøolci in srednjeøolci, 2. udeleæenci enodnevnih strokovnih izpopolnjevanj, 3. teœajniki / kupci enodnevnih teœajev v øolah smuœanja, 4. teœajniki / kupci urnih teœajev v øolah smuœanja, 5. strokovni kadri, 6. tekmovalci vseh kategorij. 1. OSNOVNA IZHODIØŒA VADBE: paralelni poloæaj smuœi v vseh fazah smuœanja, kontrola hitrosti VEDNO in POVSOD, izkoriøœanje prednosti in kvalitete sodobne opreme, uœenje s smuœanjem in z igro. 2. OSNOVNE ZNAŒILNOSTI SODOBNEGA SMUŒANJA KOT GLAVNI CILJI VADBE 2.1. Razklenjen poloæaj smuœi, ki nudi smuœarju boljøo oporo in stabilnost tako pri prvih korakih na snegu kot pri vrhunskih in najzahtevnejøih izvedbah smuœanja. 2.2. Uravnoteæen poloæaj telesa œimbolj na sredini smuœi, kar omogoœa najboljøo odzivnost smuœi. 2.3. Vodenje zavojev po robnikih obeh smuœi (zarezna tehnika) do meja, ki jih pogojujejo znanje, sposobnosti smuœarja, zahtevnost terena in oprema (stranski lok smuœi). 2.4. Sledenje telesa oz. ohranjanje ramenske osi v takønem poloæaju, da sledi smeri smuœanja (teæiøœu smuœarja) v vseh fazah zavoja. 2.5. Vbod palice je pri veœjih hitrostih le nakazan in ne predstavlja veœ t. i. znaka za zaœetek (vertikalnega) gibanja. Danes tudi pri manjøih hitrostih vbod ni potreben, œe pa æe, do njega prihaja po zaœetku odrivanja v nov zavoj. 2.6. Hiter pomik gleænjev (zvraœanja stopal) in kolen v smeri novega zavoja. 2.7. Veœji nagibni koti smuœarja v zavoju. 2.8. Niæje teæiøœe. 2.9. Manjøe vertikalno in poveœano lateralno gibanje. 2.10. Zaradi veœje stabilnosti poloæaja, boljøe kontrole nad smuœmi in izkoristka refleksov je hrbtenica usloœena v poloæaj»maœke«. 2.11. Neprestan stik smuœi s snegom. 3. VADBENE VSEBINE 3.1. Pahljaœa zavojev v raznih oblikah / pripomoœki, uœila, markacije. 3.2. Sestavljanje posamiœnih zavojev / vmesno vrtenje smuœi s pomoœjo klina (v raznih oblikah). 3.3. Povezovanje posamiœnih zavojev / vmesno vrtenje paralelno; kombinirana tehnika (v raznih oblikah). 3.4. Vadba v daljøih, bolj odprtih zavojih / zarezna tehnika: brez gibanja (v raznih oblikah), v»æabi«; z gibanjem (v raznih oblikah); z vbodom palice. 14 WWW.MODRAKARTICA.COM

ZUTS SLOVENIJE 3.4. Vadba v daljøih bolj zaprtih zavojih / zarezna tehnika: brez gibanja (v raznih oblikah); z gibanjem (v raznih oblikah); z vbodom palice. Vadba prehodov iz bolj odprtih v bolj zaprte zavoje! 3.5. Vadba v krajøih bolj odprtih zavojih / zarezna tehnika: brez gibanja (v raznih oblikah), z gibanjem (v raznih oblikah), z vbodom palice. 3.6. Vadba v krajøih bolj zaprtih zavojih / kombinirana tehnika: z gibanjem (v raznih oblikah), z vbodom palice; zarezna tehnika z gibanjem (v raznih oblikah), z vbodom palice. Smiselna je vadba prehodov iz bolj odprtih v bolj zaprte zavoje! INTERSKI delavnica potreba po hitrosti Deskanje na snegu je dinamiœen øport. Z izjemo nekaterih elementov, ki jih lahko izvajamo na ravnem, brez horizontalnega premikanja, za vse ostale elemente potrebujemo doloœeno hitrost. Zaœetnik se ne bo nauœil deskati, œe se ne bo na vrhu strmine spustil v dolino in pridobil primerne hitrosti, ki mu bo omogoœala obvladovanje terena. Izkuøenejøi deskar bo na skoku zaradi premajhne hitrosti padel na vrh doskoœiøœa, zaradi prevelike pa preletel doskoœiøœe in padel na ravnino. Tudi profesionalni deskarji se sreœujejo s problemom optimalne hitrosti, seveda na toliko veœjih skakalnicah. Brez ustrezne hitrosti ni moæno izvajanje zarezne tehnike, niti drsenje po celem snegu. Deskanje na snegu ima veliko razliœnih pojavnih oblik, vendar se bomo najbolj posvetili skokom. Optimalna hitrost je kljuœnega pomena za uspeøno izvedbo skoka in prepreœevanje poøkodb na skokih. Kljub temu da gre za razmeroma preprost in izmerljiv fizikalni pojav, se v praksi vedno znova sreœujemo s problemom nepravilne ocene hitrosti pri skokih. Absolutno in izmerljivo hitrost merimo na zelo relativen naœin: z naøimi œutili. Vsak posameznik hitrost œuti drugaœe: moøki drugaœe kot æenske, mlajøi drugaœe kot starejøi, izkuøenejøi drugaœe kot zaœetniki. Zaznavanje hitrosti dodatno zapletejo tudi drugi dejavniki: vreme, sneg, razliœna oprema. Isti deskar bo hitrost v prvem mesecu deskanja zaznaval drugaœe kot v drugem itn. Glede hitrosti pri skokih je øe nekaj dejavnikov, na katere bi æeleli opozoriti. Na hitrost lahko vplivamo le, dokler smo z desko v stiku z snegom. Œe nekoliko zanemarimo aerodinamiko, lahko ugotovimo, da v zraku na hitrost nimamo vpliva. Pravzaprav se hitrost celo poveœuje, saj ni veœ sile trenja. Za vedno veœje skoke potrebujemo vedno veœjo hitrost. S tem se veœa tudi moænost nepravilne presoje glede prave hitrosti. Pri veœjih skokih smo tudi dlje œasa v zraku in faza»brez kontrole«je daljøa. Sile so vedno veœje in tudi moænost poøkodb pri nepravilnih pristankih je vedno veœja. S poveœevanjem hitrosti se zaœne pojavljati strah. Ta normalen psiholoøki pojav je vedno prisoten pri deskanju. Prepreœuje nam prehiter napredek, in nas s tem varuje pred poøkodbami. Problem nastane, ko naøe znanje deskanja napreduje, strah in osebni hitrostni limit pa ostajata na niæjem nivoju. Zato se izziva optimalne hitrosti pri skokih teæko lotimo brez ustrezne psiholoøke priprave. S hitrostjo je tesno povezano tudi ravnoteæje. Prava hitrost nam ne bo veliko pomagala, œe bomo zaradi nepravilnega odriva pristali na hrbet. Tudi moænost izgube uravnoteæenega poloæaja naraøœa z dolæino skoka pri vedno daljøih skokih je vedno veœ moænosti za slab pristanek. Œe je relativna hitrost za posameznika na samem skoku prevelika, je velika moænost, da se bo postavil v nepravilen defenziven poloæaj, ki obenem vodi tudi k neuravnoteæenosti. Obiœajno se napake mnoæijo in ne seøtevajo. Œe se deskar na skoku øe lahko izvleœe le ob pojavu neprave hitrosti ali slabem ravnoteæju, se precej poveœa moænost, da bosta obe napaki skupaj prispevali k padcu in morda celo k poøkodbi. V razliœnih deskarskih filmih vidimo razliœne spektakularne padce, ki se zgodijo pri zares dolgih fazah letenja. Øe posebej so problematiœni skoki preko»gapa«ali na viøjo toœko, saj ne dovoljujejo premajhne hitrosti. Lep primer je uvodna sekvenca filma Pop Absinthe. Celotna industrija in gledalci filmov»zahtevajo«od riderjev, da izvajajo vedno bolj zahtevne in nore skoke. Ta socioloøki pojav je zelo zanimiv, a v okviru naøe delavnice bomo ostali pri hitrosti. Prava hitrost je kompleksen izziv za vse deskarje, øe posebej za nas kot uœitelje deskanja. V delavnici Need for speed bomo obdelali nekaj naœinov za optimalno hitrost, vendar poudarjam, da to niso dokonœne reøitve, saj je izziv prezahteven, da bi ga reøili ad-hoc. Nedvomno je prav Inteski kongres tista stiœna toœka, kjer lahko imenjamo izkuønje s tega podroœja in poiøœemo konkretne praktiœne reøitve. Œe æeliø osvojiti goro, se moraø zaœeti korak za korakom premikati v pravo smer. WWW.MODRAKARTICA.COM 15

ZUTS SLOVENIJE Delo na snegu potreba po hitrosti Izvajamo tehniœno nezahtevne elemente pri vedno viøji hitrosti, nato tehniœno zahtevnejøe pri niæji. Hitrost poskuøamo izolirati in se ji posvetiti. Postopno zadevo stopnjujemo (manjøa in nato vedno veœja prelomnica ali ista prelomnica pri vedno veœji hitrosti). Vaje na ravnem smuœiøœu (pozor varnost!): drsenje naravnost s postopoma vedno veœjo hitrostjo, drsenje naravnost s pozornostjo usmerjeno na VAKOG, drsenje naravnost s simulacijo skoka (olie) z vedno veœjo hitrostjo, drsenje naravnost z obratom za 180 stopinj in vedno veœjo hitrostjo. Vaje v radiu; spuøœamo se z vedno viøje toœke (dorbra simulacija dogajanja na skoku): hitrost merimo z radarjem, œe je le moæno. Vaje za pristanek po skoku (nizko teæiøœe, opora z roko, majhen nastavek robnika, prehod v drsenje naravnost): pri drsenju naravnost FS, BS 90 stopinj in nato naravnost naprej, pri drsenju z obrati FS, BS 180 in switch naprej, preko prelomnice, pri vedno viøji hitrosti, izvajanje skokov s premajhno rotacijo. Psiholoøka priprava: 7 korakov do boljøega skoka. Vaje v zarezni tehniki: karving pri vedno veœji hitrosti, karving z obrati za 180/360 stopinj pri vedno veœji hitrosti. Delo v parih: zasledovalno drsenje preko skoka, izloœanje vizualne in avditativne zaznave za hitrost. Vaje preko prelomnice: drsenje naravnost z vedno veœjo hitrostjo, drsenje naravnost s poœasnim prehodom do skoka, drsenje z razliœnimi skoki preko prelomnice (180, 360, shifty). 16 WWW.MODRAKARTICA.COM

ZUTS SLOVENIJE Duøan Videmøek direktor ZUTS in sklada Duøana Videmøka na straneh Modrih novic skoraj ni potrebno predstavljati. Konec koncev je, œe se malo poøalimo, direktor ZUTS-a øe iz œasov prejønjega stoletja. Ja, æe tako dolgo! Tisti, ki ga ne poznate, boste ob pogledu nanj verjetno preseneœeni. Duøan ni osiveli starœek, ki bi jih øtel sto. Pa tudi sedemdeset ali petdeset ne. Duøan je presenetljivo mladosten in øe ni doœakal svojega Abrahama, Duøan Videmøek je œlovek, ki je skoraj vedno pripravljen za hec. Prav hec pa je, bodo pritrdili tisti, ki ga poznajo, njegov zaøœitni znak. Ampak pojdimo nekaj deset let nazaj in poglejmo, kaj je Duøan poœel, ko je bil øe Duøko. Da je smuœanje lep øport, je ugotovil zgodaj pri devetih letih. Takrat ga je mama vpisala v SD Domæale in kot pravi sam, so bila zanj to najlepøa leta. Pa ne zaradi uspehov na tekmovanjih ti so bili primerni pogojem v druøtvu ampak zaradi vsega drugega, povezanega s tem øportom. Sedem let je vztrajal v tekmovalnem duhu, se udeleæeval tekem, nato pa pri øestnajstih letih ugotovil, da to ni prava pot zanj, in se raje usmeril v izobraæevalne vode. Vpisal se je v teœaje, uspeøno pridobil strokovno usposobljenost za vaditelja smuœanja (danes Uœitelj II) in s svojim znanjem aktivno sodeloval pri usposabljanju øolske mladine (SD Domæale) in v alpski øoli. Lahko bi rekli zelo aktivno, saj so mu v doloœenem trenutku ponudili celo mesto pomoœnika v reprezentanci. Priølo je obdobje, v katerem je zakljuœil gimnazijo v Kamniku, odøel v vojsko, takratno JLA, se vrnil iz nje in se znaøel pred veliko æivljenjsko odloœitvijo,»kaj bom poœel v æivljenju?«. Da bo smuœanje del njegovega æivljenja, ni bilo dvoma. Odøel je v Bovec in tam uspeøno opravil teœaj za uœitelja smuœanja (danes Uœitelj III). Vendar njegove ambicije so bile veœje. Istega leta je poskusil tudi na sprejemnih izpitih, ki jih je za prihajajoœe øtudijsko leto razpisala Medicinska fakulteta. Rezultat ni bil tako uspeøen, zato se je vpisal na Pravno fakulteto in postal bruc. Toda Duøana so veliko bolj kot zakoni zanimali zavoji in leto kasneje (1984) je pristopil k izborom za demonstratorsko vrsto, ki jo je takrat vodil Iztok Belehar. Za razliko od sprejemnih izpitov na Medicinski fakulteti je te opravil uspeøno, in œeprav v tistem trenutku tega øe ni vedel, dokonœno zaœrtal svojo profesionalno pot. Opustil je øtudij prava, se vpisal na Fakulteto za øport in leta 1988 uspeøno diplomiral pri pokojnem profesorju dr. Kreøimirju Petroviœu in takratnemu magistru Milanu Ævanu. S øtudijem je æelel nadaljevati in je vpisal øe magisterij, prav takrat pa so se na ZUTS Slovenije zaœele dogajati spremembe poslovil se je dolgoletni predsednik Milan Maver, prav tako Iztok Belehar in Duøan je sprevidel, da bi to lahko bila priloænost zanj. Pod svoje okrilje in mentorstvo ga je vzel takrat najbolj izkuøeni demonstrator Roman Øturm, v oæji ekipi njunih sodelavcev pa so se znaøli øe Jani Dvorøak (danes predsednik ZUTS-a), Boøtjan Gaøperøiœ (danes zaposlen pri Elanu) in Sandi Murovec (danes Vodja demonstratorske vrste komisije za alpsko smuœanje). Kot pravi Duøan, ZUTS Slovenije takrat ni bil v zavidljivem stanju. Napredka skorajda ni bilo, prav tako je peøalo pri organizaciji, zato so se leta 1989 odloœili, da bo vloæi kandidaturo za predsednika ZUTS-a. Uspelo mu je, in œe se morda øe vedno spraøujete, koliko je Duøan v resnici star, vam bomo zdaj razkrili resnico. Mesto predsednika je prevzel s 27. leti, to bilo leta 1989, in œe vemo, da je zdaj leto 2007, potem njegovih let ne bo teæko izraœunati. Ampak to ni stvar, na katero bi bil Duøan ponosen.»stara sablja«, kot rad reœe tistim, ki jih dobra pozna, raje izpostavlja dejstva, da je v bilo v obdobju, ko je prevzel funkcijo predsednika, le 600 aktivnih œlanov, medtem ko imamo danes v Sloveniji prek 10000 usposobljenih kadrov, 3500 aktivnih œlanov, 69 osnovnih organizacij in 14 øol smuœanja. Na novo pa so v tem œasu organizirali tudi delovanje ZUTS-a, znotraj katerega je danes vkljuœenih øest disciplin (alpsko in nordijsko smuœanje, smuœanje prostega sloga, biatlon, deskanje na snegu in telemark smuœanja), pohvalijo se lahko, da sodelujejo z vsemi pomembnimi institucijami v dræavi (Olimpijski komite Slovenije, Ministrstvo za øolstvo in øport, Univerze, Fundacija za øport), prav tako pa so vkljuœeni tudi v vsa pomembnejøa mednarodna telesa (ISIA, IVSI, IVSSI in INTERSKI). Duøana Videmøka smo tik pred odhodom na letoønji Interski uspeli na hitro ustaviti in mu zastaviti øtiri kratka vpraøanja. Kako se financira ZUTS? ZUTS sredstva za svoje delovanje pridobiva iz razliœnih virov. Nekaj denarja priteœe iz œlanarin, del ga zasluæimo sami z opravljanjem lastne dejavnosti kot so na primer kadrovski teœaji, nekaj denarja dobimo iz Ministrstva za øolstvo in øport ter Evropskih skladov, najveœji del pa jih prispevajo sponzorji in donatorji. Kakøna je vaøa vizija? Ciljev in projektov, ki nas œakajo, je ogromno. Øe naprej bomo skrbeli za trdne stike z osnovnimi organizacijami in smuœarskimi klubi, delo v demonstratorskih vrstah bomo reorganizirali. To bo postalo profesionalno in øtevilo demonstratorjev primerno glede na potrebe trga. Naøe delovanje mora postati øirøe, tu mislim predvsem na nove trge, ki se odpirajo in nenazadnje, obetajo se novi projekti, za katere moramo zagotoviti dodatna finanœna sredstva. Tu priœakujemo predvsem pomoœ dræave oziroma raœunamo na sredstva iz Evropskih skladov. Pri tem ne smem pozabiti øe dveh pomembni stvari: namesto demonstratorjev posameznih disciplin bo v prihodnosti potrebno izoblikovati inøtruktorje sneænih øportov to zahteva razvoj smuœarskega øporta znotraj ZUTS pa bo moral zaœeti delovati strokovni svet, ki bo skrbel za sistem usposabljanja na podroœju smuœarskega øporta. Kaj bi spremenili v okviru SZS - ZUTS? Panoge - discipline znotraj SZS bi poenotil. S tem mislim predvsem na organiziranost in prepoznavnost. Okoli njih moramo zgraditi eno blagovno znamko in enotno stopiti na trg ob tem, da disciplinam prepustimo avtonomnost. Razpoznavnost SZS kot krovne organizacije bi moœno poveœali in tudi moænosti za pridobivanje skupnih sredstev, ki bi bila veœja ob dejstvu, da velika podjetja hoœejo prepoznavnost in veœjo prezentacijo na domaœem in tujem trgu. Enoten pristop zahteva moœno sodelovanje vseh disciplin na SZS, vendar tako velika institucija kot je SZS to potrebuje. Menim, da to ne bo problematiœno ob dobrih programih in naœrtih vseh predsednikov in direktorjev SZS. Vaø zakljuœek? Naredili smo veliko, to pa ne pomeni, da ne bi mogli veœ. Vendar z zadovoljstvom se za sodelovanje lahko zahvalim vsem sodelavcem, vodstvu SZS, prijateljem, druæini, kajti aktivno delati dvaindvajset let pomeni, da se nas je v tem œasu kar nekaj spoznalo in nadelalo. Naøim mojim zanamcem pa SMUK in veliko smuœarskega zagona naprej. Matevæ Koroøec WWW.MODRAKARTICA.COM 17

GIZ ZDRUÆENJE SLOVENSKIH ÆIŒNIŒARJEV Fotoreportaæa s slovenskih smuœiøœ z novostmi v sezoni 2006 2007 Na slovenskih smuœiøœih je v sezoni 2006/2007 zaœelo obratovati veœ novih naprav. Poleg novosti predstavljenih v fotoreportaæi imajo na Soriøki planini novo dvosedeænico Lajnar, smuœiøœe Ivarœko-Oøven pa je bogatejøe za novo øtirisedeænico. ZDRUÆENJE SLOVENSKIH ÆIŒNIŒARJEV GIZ Dimiœeva 13, 1000 Ljubljana Telefon: 01 58 98 130 Sneæni telefon: 041/031 18 25 00 in 090 93 41 25 www.snezni-telefon.si in www.sloveniaski.info STC Stari Vrh: nova øestsedeænica STC Stari Vrh: nova øestsedeænica RTC Krvavec: øestsedeænica Pohorje: wellness center Bolfenk Celjska koœa: okolju prijazen hotel GTC Kope: nova øtirisedeænica WWW.MODRAKARTICA.COM 19

V Planici letos kar tri tekme svetovnega pokala OK Planica 2007 pod vodstvom predsednika g. Draga Bahuna je s strani mednarodne smuœarske zveze (FIS) prejel prav posebno ponudbo. Moænost organizacije øe tretje tekme svetovnega pokala v smuœarskih skokih v dolini pod Poncami. Tako bomo letos priœa res velikemu øtevilu poletov na Velikanki. Program tekmovanja, ki je pred vami, pa je øe posebno zanimiv s strani organizacije prireditev po samem tekmovanju in v petek, ko bo v Planici po dolgih letih tekma popoldan, tudi pred tekmovanjem. Bogat spremljevalni program bo potekal tudi med posameznimi serijami, z nagradnimi igrami in animatorji, ki bodo skrbeli za dobro razpoloæenje ob izteku. Prav posebno razpoloæenje pa bo v œetrtek, ko bomo skupaj z zavarovalnico Triglav in naøim projektom Planica in otroci v dolino skakalnic pripeljali veœ kot 5000 otrok iz cele Slovenije. PROGRAM FIS FINALA V SMU»ARSKIH SKOKIH PLANICA 2007»ETRTEK, 22. 3. 2007 OTRO KI DAN 09:00 Uradni trening 1. serija 10:00 Uradni trening 2. serija 11:00 Kvalifikacije 12:15 ZaËetek programa, razglasitev zmagovalca Planica in otroci, karaoke, kratke igre, glasbeni gostje PETEK, 23. 3. 2007 DAN ZA STAREJ E IN INVALIDE 12:30 Planiπki kabaret 007 s Tofom 14:15 Poskusna serija 15:30 Prva serija Finalna serija 17:40 Skupna zabava in podelitev πtevilk najboljπim 15. tekmovalcem v SP pod skakalnico SOBOTA, 24. 3. 2007 ZABAVA 09:00 Poskusna serija 10:15 Prva serija Finalna serija 12:15 Zabava na plaæi s skupino Kingston VeËerna zabava v Kranjski Gori pas na vas NEDELJA, 25.3.2007 DRUÆINSKI DAN (ura se prestavi eno uro naprej) 10:00 Poskusna serija 11:15 Prva serija Finalna serija 13:15 Druæinski dan s»uki karaoke Imetniki veljavne Modre kartice imajo vse dni (od 22. do 25. 3. 2007) prost vstop na prizoriπëe tekmovanja na posebej oznaëenem vhodu.

Bogovi ste fantje bogovi! Te besede so odmevale s prenosnih radijskih postaj planiøkih delavcev. Izrekel jih je vodja tekmovanja Marko Mlakar po drugem ali tretjem svetovnem rekordu. Verjetno so bile namenjene delavcem ob skakalnici, ki jim je v tistih dneh uspelo skoraj nemogoœe. V poletnih razmerah izpeljati tekmo na najveœji skakalni napravi na svetu je res podvig, ki je iz njih naredil bogove. Æelel sem si, da bi bile besede namenjene vsem, ki smo v mesecih pred tekmovanjem vloæili veliko truda, da bi tekmovanje in prireditev v celoti uspela. No, zagotovo je takrat mislil na vse nas. Ob izteku je bilo tisto nedeljo noro! Po sobotni tekmi je æe kazalo, da se nas vzgornik ne bo usmilil. A oœitno so pri tekmi sodelovali tudi tisti pravi bogovi in nam poslali tako æeleni vetriœ, ki je skakalcem dodal krila. Ob izteku skakalnice in med gledalci je bilo œutiti napetost. Vsi so vedeli, da bo ta dan poseben. Potem pa se je zaœelo. Rekordi so padali kot po tekoœem traku. Planiøki refren ta dan ni bil tiho, saj so ga morali zaigrati prav po vsakem poletu. Trenerji na trenerski tribuni niso verjeli svojim oœem, skakali so kot otroci in se objemali. Upraviœeno! Planica je pokazala, kaj je øport, da ne gre le za denar in zmage. Øport je prav posebna strast, ki te zasvoji, œe v njej sodelujeø kot tekmovalec, trener, gledalec ali organizator. To je bil praznik øporta in øportnih vrednot. Ob zadnjem poletu, ko je Janne Ahonen padel pri 240 m, je vsa dolina onemela. Vendar se je œez nekaj minut æe pojavil na odru za zmagovalce, kot se za velikega zmagovalca spodobi. Novi svetovni rekorder Bjoern Einar Romoeren, ki je pri 239 m obstal na nogah, kot da bi skakal na 120 m skakalnici, po poletu sploh ni hotel iz izteka. Ta trenutek je bil samo njegov, in œeprav mi ne pride na misel, da bi se spustil po tej velikanki in vsaj enkrat zaœutil, kaj pomeni leteti, mislim, da ga razumem. V zgodovino se je zapisal kot junak tiste tekme, o kateri bodo govorili øe naøi vnuki. PLANIØKI MEJNIKI 60 m Franc Palme (Jug) 1934 101 m Sepp Bradl (Avs) 1936 169 m Manfred Wolf (NDR) 1969 nova letalnica 191 m Matty Nykaenen (Fin) 1985 203 m Toni Nieminen (Fin) 1994 225 m Andreas Goldberger (Avs) 2000 231 m Matti Hautamaeki (Fin) 2003 239 m Bjorn Einar Romoren (Nor) 2005 240 m? Tomi Trbovc Janez Polda Sepp Bradl Stanko Bloudek Bjorn Einar Romoren Matti Nykenenn 24 WWW.MODRAKARTICA.COM

Drugi evropski smuœarski pravni forum V italijanskem smuœarskem srediøœu Bormiu je od 1. do 3. decembra 2006 potekal drugi evropski smuœarski pravni forum z naslovom»od zakonov o smuœiøœih k zakonu o smuœiøœih«. Na prvem zasedanju Foruma je bil izoblikovan predlog o poenotenju smuœarske zakonodaje za celoten evropski prostor. Tako se je tudi decembra Forum sestal z namenom pripraviti evropsko direktivo, ki bo predstavljala enotne standarde na podroœju smuœarske zakonodaje. Iz Slovenije smo se Foruma udeleæili: Tomaæ Maruøiœ, œlan Foruma in predavatelj, Roman Øturm iz Smuœarske zveze Slovenije in mag. Øpela Øuøtar z Ministrstva za notranje zadeve. Osnovni cilj Foruma je bil preko predavanj ugotoviti skladnost osnovnih doloœb smuœarskega prava evropskih dræav in ga preko direktive ES poenotiti. S svojimi prispevki v obliki referatov je nastopilo 10 predavateljev in 20 koreferentov, ki so govorili o naslednjih temah: obvezno zavarovanje proti tretjim osebam in osebnemu zavarovanju (kasko), sneæni plazovi, odgovornost uœitelja smuœarja, pregled øviœarske smuœarske zakonodaje, kazenskopravna odgovornost smuœarja v Sloveniji, smuœarske proge in varovanje krajine, æiœniøke naprave za prevoz oseb in razlastitve, odgovornosrt za smuœanje izven prog in turno smuœanje, zgodovinske teme in zaprta smuœarska proga - noœne voænje. Vseh udeleæencev je bilo pribliæno sto, in sicer iz Øpanije, Francije, Avstrije, Nemœije, Italije, Øvice in Slovenije. Na Forumu je sodeloval tudi evropski komisar dr. Franco Frattini, uœitelj smuœanja in predsednik italijanskega zdruæenja uœiteljev smuœanja. Po konœanih referatih je sledila okrogla miza s povzetki in z zakljuœki referatov in koreferatov: zavzemati se za uvedbo obveznega zavarovanja za smuœarja, uœiteljeva dolænost pouœevanja svojih uœenecev o vedenjskih pravilih na snegu, pri smuœanju izven prog je manj poøkodb in smrtnih primerov kot znotraj urejenih smuœiøœ, po øtevilu smrtnih nesreœ izstopajo nesreœe v poznih veœernih urah, ko je smuœiøœe æe zaprto (vraœanje v dolino iz restavracij), nadzorovanje reda na smuœiøœu pisteurs v Øvici, dopustnost hoje ob robu proge, ko je smuœiøœe odprto tudi sprehajalcem, razen ko je smuœiøœe oz. proga zaprta. Ob zakljuœku okrogle mize je dr. Franco Frattini povzel besedo in povedal, da je zelo teæko priœakovati, da bi evropski parlament sprejel posebno direktivo za smuœanje, ki bi enotno uredila standarde varnosti na smuœiøœih. Trenutno je v pripravi direktiva o storitvah in se vpraøanje varnosti smuœanja lahko ureja kot»kvaliteta storitve«in bi ta sklop standardov zajel vse, kar se nanaøa na ureditev varnosti smuœanja, ureditve smuœiøœa, priprave prog, signalizacije itd. Vsekakor naj Forum nadaljuje svoje delo, saj se bodo iz gradiva Foruma pridobivale zamisli in definicije o urejanju standardov varnosti na smuœiøœu. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri predlogi, ki so morebiti uporabni tudi za slovensko smuœarsko zakonodajo. Predstavnik iz Øpanije, odvetnik Ignacio Arroyo, je v svojem prispevku predstavil nekaj predlogov predvsem v smislu zavarovanj pred nesreœami na smuœiøœih, pri œemer je predlagal uvedbo avtomatov na smuœiøœih, kjer bi si lahko smuœarji kupili zavarovalni bon za tisti dan oziroma bi si lahko æe ob nakupu smuœarske vozovnice»kupili«zavarovalno premijo, ki pa bi veljala samo v primeru smuœanja na urejenih smuœarskih progah. Za smuœanje izven pist zavarovalnice ne krijejo økode, razen v primeru, da se smuœar posebej zavaruje kot pri ukvarjanju z ekstremnimi øporti. Predlog o œimøirøem zavarovanju uporabnikov smuœiøœ je sicer zelo dobrodoøel, vendar se cen ne da doloœiti, saj je zavarovalniøtvo stvar konkurenœne ponudbe na trgu. V okviru prispevka je predlagal tudi obveznost noøenja œelade za vse smuœarje, saj je doslej to neenotno urejeno. Sicer bo tisti, ki se poøkoduje, in ne nosi œelade, økodo sorazmerno kril sam, ne pa zavarovalnice v celoti. Potrebno je uvajati princip solidarnosti, pri œemer mora za vsakim smuœarjem»stati«zavarovalnica. Zavarovalniøtvo lahko veliko prispeva k preventivi, predvsem pa zavarovalnice prispevajo pri reøevanju v primeru nesreœ. Tako morajo biti tudi reøevalci in reøevalne sluæbe zavarovani za osebno in odøkodninsko odgovornost. V okviru svojega referata je sodnica okroænega sodiøœa v Vicenzi dr. Cecilia Carreri predstavila pogoje in odgovornosti gorskih vodnikov in uœiteljev smuœanja. Oboji morajo izpolnjevati stroge pogoje in opraviti poseben licenœni izpit, stalno morajo biti v psihofiziœni kondiciji, se usposabljati, spremljati novosti, predvsem pa spoøtovati etiœni kodeks. Profesor s Torinske univerze, prof. Leonardo Lenti, je v svojem prispevku predstavil vlogo in odgovornost spremljevalcev na smuœiøœih (uœiteljev smuœanja, vodnikov na turni smuki). Tako so uœitelji, vodniki in trenerji odgovorni za svoje varovance ob øportnih dnevih, treningih. Odgovornost je dana tudi organizatorju smuœarskega pohoda oz. turne smuke, odgovoren pa je tudi izvajalec, ki je z udeleæenci na terenu in ki ni upoøteval vremenskih pogojev (npr. slabega vremena). Øola je odgovorna tudi za napaœen izbor voditelja pohoda v primeru, da pride do nezgode in se ugotovi, da je to bil na primer profesor jezika namesto profesor øportne vzgoje. Za napaœen izbor smeri izleta ali napaœne steze je ravno tako odgovoren tisti, ki je odredil smer pohoda. V slovenskem prostoru v zvezi s tem teæav zaradi preteklih gorskih izkuøenj, ki so se izoblikovale v t. i.»gorsko kulturo«, nimamo. Veœ teæav imajo v Italiji, kjer je znaœilno, da»gorsko«neveøœi, neosveøœeni ljudje, ki prihajajo iz mestnih œetrti, precenjujejo svoje sposobnosti in pripravljenost. Kot reøitev vseh teh nevøeœnosti in odgovornosti je bil ponujen institut zavarovanja. Med naøo ureditvijo varnosti na smuœiøœu in na Forumu prikazanimi ureditvami ni bistvenih razlik v signalizaciji, urejanju prog itd. Razlike so se izkazale pri organih nadzora. Na primer v Italiji nadzor opravlja policija, prav tako v Avstriji, v Øvici in Franciji»pisteursi«, prav tako v Italiji v avtonomni pokrajini Aosta (poleg policije). V Sloveniji pa so z veljavnim zakonom o varnosti na smuœiøih doloœeni nadzorniki, ki imajo pristojnosti prekrøkovnega organa, kljub temu da so zaposleni pri upravljavcih smuœiøœ. Delovna skupina za spremembo in dopolnitev Zakona o varnosti na smuœiøœih, ustanovljena pri MNZ, iøœe ustrezne reøitve za uœinkovitejøe ukrepanje nadzornikov na smuœiøœih oz. ureditev njihovih pooblastil, saj je kolizija interesov zaradi zaposlenosti pri upravljavcih smuœiøœ oœitna. Zato kaæe uporabiti oz. prilagoditi tuje izkuønje. Ugotovili smo, da je najprimernejøa in najuporabnejøa ureditev v øvicarski zakonodaji. V øestdesetih letih je Øvicarska komisija za prepreœevanje øportnih nesreœ na snegu izdala direktive o upravljanju in vzdræevanju povrøin za øporte na snegu, ki so bile novembra 2002 spremenjene v pravilnik, ki ga je Zvezni departma za notranje zadeve januarja 2003 potrdil s posebnim odlokom. Na podlagi tega pravilnika za red na smuœiøœu skrbita sluæbi za reøevanje in za nadzor prog (pisteurs). V primeru nesreœe sta poleg reøevanja ponesreœencev dolæni zavarovati kraj nesreœe, paziti, da se ne poøkodujejo sledovi, po potrebi odrediti zaporo proge ali æiœniøke naprave, legitimirati udeleæence nesreœe in priœe, v primeru, da gre za smrtni primer ali hudo telesno poøkodbo, pa poklicati na kraj nesreœe policijo. Nadzorniki lahko odvzamejo vozovnico tistim smuœarjem, ki ne sledijo njihovim opozorilom in navodilom ali pa ne spoøtujejo znakov in oznaœb na smuœiøœu. Iz navedenega je razvidno, da imata ti dve sluæbi podobne pristojnosti kot naøi nadzorniki, vendar øvicarski niso prekrøkovni organ. Ob krøitvi pravil kazni ne smejo izreœi, lahko pa naznanijo krøitelja preiskovalnemu sodniku zaradi povzroœitve motnje v javnem prometu. V tej smeri kaæe razmiøljati tudi pri pripravi sprememb veljavnega Zakona o varnosti na smuœiøœih, po katerih bi lahko nadzorniki na smuœiøœih podali pisni predlog za uvedbo postopka o prekrøku pristojnemu prekrøkovnemu organu. Vsekakor pa bodo øe vedno izvajali najuœinkovitejøi ukrep, to je odvzem smuœarske vozovnice, ki predvideva odstranitev nevarnosti iz smuœiøœa. Tuje izkuønje in pravna zakonodaja vsekakor lahko doprinesejo h kvalitetnejøi ureditvi na podroœju slovenske smuœarske zakonodaje, ki bo zaæivela tudi v praksi. Kaæe pa poœakati tudi na enotne standarde, ki jih bo prinesla evropska direktiva. Prvenstveni namen vsega urejanja mora vsekakor ostati zagotavljanje œimveœje stopnje varnosti na smuœiøœih za vse uporabnike slovenskih smuœiøœ. mag. Øpela Øuøtar WWW.MODRAKARTICA.COM 25