*P173C10113* MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ZIMSKI IZPITNI ROK. Ponedeljek, 5. februar Državni izpitni center POKLICNA MATURA

Σχετικά έγγραφα
*P172C10113* MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE JESENSKI IZPITNI ROK. Petek, 25. avgust Državni izpitni center POKLICNA MATURA

*P171C10113* MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Sobota, 3. junij Državni izpitni center POKLICNA MATURA

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Kotne in krožne funkcije

Tretja vaja iz matematike 1

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Kotni funkciji sinus in kosinus

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Matematika. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Torek, 25. avgust 2009 / 90 minut

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 2. Sobota, 4. junij 2011 / 90 minut

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Matematika. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo

Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Matematika. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo

PREDMETNI IZPITNI KATALOG ZA POKLICNO MATURO MATEMATIKA

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika

Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

*P101C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 5. junij 2010 / 120 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

Državni izpitni center. Osnovna raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Sobota, 4. junij 2011 / 120 minut

*P093C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Četrtek, 11. februar 2010 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK

*N * MATEMATIKA. razred NAVODILA ZA VREDNOTENJE. Sreda, 4. maj Državni izpitni center. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9.

MODERIRANA RAZLIČICA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Splošno o interpolaciji

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

vezani ekstremi funkcij

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika. Funkcije in enačbe

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija

Matematika za 4. letnik srednjega strokovnega izobraževanja -interno gradivo-

1. Trikotniki hitrosti

Osnove matematične analize 2016/17

Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I

Funkcije več spremenljivk

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

*P091C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 6. junij 2009 / 120 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

PONOVITEV SNOVI ZA NPZ

Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO

1 3D-prostor; ravnina in premica

2. KOLOKVIJ IZ MATEMATIKE 1

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

11. Vaja: BODEJEV DIAGRAM

Reševanje sistema linearnih

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Dr`avni izpitni center MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 2. junij 2007 / 120 minut brez odmora

*P103C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Četrtek, 10. februar 2011 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

( , 2. kolokvij)

Množico vseh funkcijskih vrednosti, ki jih pri tem dobimo, imenujemo zaloga vrednosti funkcije f. Oznaka: Z f

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

K U P M Metka Jemec. Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

1. UREJENE OBLIKE KVADRATNE FUNKCIJE

MODERIRANA RAZLIČICA

*P113C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Torek, 7. februar 2012 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK

Pravokotni koordinatni sistem; ravnina in premica

GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA. MATEMATIKA 1 2. del. EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo. Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12

Matematika pri maturi iz fizike, taksonomija in banka nalog

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R.

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Transcript:

Državni izpitni center *P7C0* ZIMSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 08 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane.

P7-C0-- NAVODILA ZA OCENJEVANJE nalog pisnega izpita na poklicni maturi V teh navodilih želimo dati nekaj napotkov za točkovanje nalog pisnega izpita iz matematike pri poklicni maturi. To so splošna navodila, ki niso vezana na posamezno nalogo ali v nalogah zajeto snov, v danem točkovniku pa tudi ni posebnih zahtev v zvezi z nastalim problemom. Navodila so namenjena ocenjevalcem in kandidatom.. Osnovno pravilo Kandidat, ki je prišel po katerikoli pravilni metodi do pravilne rešitve (četudi točkovnik takšne metode ne predvideva), dobi vse možne točke. Za pravilno metodo se upošteva vsak postopek, ki: smiselno upošteva besedilo naloge, vodi k rešitvi problema, je matematično pravilen in popoln. Osnovno pravilo ne velja pri nalogah, pri katerih je metoda reševanja predpisana, npr. "Rešite grafično". V tem primeru velja drugačna metoda za napako oziroma nepopolno rešitev.. Pravilnost rezultata in postopka Pri nalogah z navodilom "Natančno izračunajte" ali "Rezultat naj bo točen" morajo biti števila zapisana natančno, torej v analitični obliki, npr. π, e, ln, 5 Natančno morajo biti zapisani tudi vsi vmesni rezultati. Končni rezultati morajo biti primerno poenostavljeni: ulomki in ulomljeni izrazi okrajšani, koreni delno korenjeni, istovrstni členi sešteti Pri nalogah, ki predpisujejo natančnost (npr. "Izračunajte na dve decimalni mesti"), mora biti končni rezultat naveden s predpisano natančnostjo in ustrezno zaokrožen. Zapis = (je približno) je obvezen. Vmesni rezultati morajo biti računani natančneje (poskusimo računati natančno, če je mogoče), drugače se lahko zgodi, da končni rezultat ni dovolj natančen. Nekatere naloge je mogoče reševati računsko in grafično. Ker grafični način ni natančen, ga praviloma ne uporabljamo. Za pravilnega se upošteva le pri nalogah, pri katerih je to izrecno predpisano. Tudi kadar je preprost rezultat mogoče odčitati z grafa, se mora njegova pravilnost potrditi še računsko. Če je besedilo naloge oblikovano kot vprašanje (na koncu je "?"), se zahteva odgovor s celo povedjo. Če je kandidat pri reševanju prečrtal postopek ali njegov del, tega ne točkujemo. Če nastopajo pri podatkih merske enote, npr. cm, kg, EUR, morajo biti tudi končni rezultati opremljeni z ustreznimi enotami. Uporaba določene enote je obvezna le, če je izrecno zahtevana, drugače pa se uporabi poljubna smiselna enota. Če kandidat pri takšni nalogi enote ne zapiše, ne dobi točke, ki je predvidena za rezultat. Vmesni rezultati so lahko brez enot. Kote v geometrijski nalogi (kot med premicama, kot v trikotniku ) izrazimo praviloma v stopinjah in stotinkah stopinje ali pa v stopinjah in minutah.

P7-C0--. Grafi funkcij Če je koordinatni sistem že dan, ga upoštevamo ne spreminjamo enot in ne premikamo osi. Če rišemo koordinatni sistem sami, obvezno označimo osi in enoto na vsaki osi. Navadno izberemo na obeh oseh enako veliko enoto. Koordinatni sistem določa meje risanja grafov. Graf mora biti obvezno narisan do konca koordinatnega sistema (če je funkcija do tam definirana). Ekstremne točke morajo biti upoštevane pri funkcijah sinus in kosinus. Graf mora ustrezati dani funkciji tudi estetsko: pravilni loki, upoštevanje konveksnosti oziroma konkavnosti grafa, obnašanje v okolici značilnih točk (ničle, poli, presečišča s koordinatnima osema ).. Skice Na skici morajo biti označene vse količine, ki v nalogi nastopajo kot podatki, vmesni ali končni rezultati. Pri geometrijskih likih in telesih se je treba držati splošnih dogovorov o označevanju stranic, oglišč in robov. Ta pravila navajajo učbeniki. Skica mora ustrezati glavnim lastnostim lika ali telesa, ki ga predstavlja. Oznake izračunanih količin se morajo ujemati z oznakami na skici. 5. Konstrukcijske naloge Konstrukcijske naloge se rešujejo s šestilom in ravnilom. Vedno je treba konstruirati vse (neskladne) rešitve, ki jih določajo podatki. Pri teh nalogah se najprej nariše skica. Oznake na skici se morajo ujemati z oznakami na sliki. Če lega lika ni določena, se lahko konstrukcija začne iz poljubne začetne točke v poljubni smeri, paziti je treba le, da pride celotna konstrukcija na izpitno polo. Pri zahtevnejši konstrukciji mora biti potek opisan z besedami. 6. Spodrsljaji, napake in grobe napake (navodila za ocenjevalce) Spodrsljaj je nepravilnost zaradi nezbranosti, npr. pri prepisovanju podatkov ali vmesnih rezultatov. Napaka je napačen rezultat računske operacije, npr.: 7 = 8 (ne pa = 6), ali nenatančnost pri načrtovanju ali risanju grafov funkcij (npr. strmina črte, ukrivljenost ). Groba napaka je napaka, nastala zaradi nepoznavanja pravil in zakonov, npr.: = 6, + = 5, 5 8 log + log = log +, 6 =. ( ) Če je naloga vredna n točk, potem upoštevamo naslednje: Pri spodrsljaju ali napaki odštejemo točko. Če je storjena groba napaka na začetku, se naloga ovrednoti z 0 točkami, drugače jo ovrednotimo le do grobe napake (če so predvidene delne točke). Pri strukturiranih nalogah upoštevamo gornji pravili za vsak del posebej.

P7-C0--. DEL Osnovno pravilo: kandidat, ki je prišel po kateri koli pravilni poti do pravilne rešitve, dobi vse možne točke. Pojasnilo: točka, označena z zvezdico (npr. *), je postopkovna točka. Kandidat jo dobi, če je napisal (uporabil) pravilni postopek, a zaradi napake ali napačnih podatkov rezultat ni pravilen. izračun, npr.: 5 = 7 zapis ali upoštevanje, npr.: 0, = izračun, npr.:, + 9 =, rešitev, npr.: 5 9 odpravljen oklepaj: ( ) = + * reševanje linearne neenačbe rešitev, npr.: * rešitev prikazana na številski premici, npr.: 0 zapis ali uporaba formule, npr.: y = + n rešitev, npr.: y = + * narisana premica y * + * 0

P7-C0-- 5 o izračun: sin0 = o izračun: cos0 = označeni vrednosti kotnih funkcij, npr.: y + sin 0 0 0 - cos0 0-5 izračun velikosti sokota pri oglišču A, npr.: o o o 80 0 8 = 59 upoštevanje zvez med koti, ki nastanejo, če premica seka vzporedni premici, npr.: velikost EDB je enaka velikosti F FBC C ϕ 0 8 A B F D E * izračun velikosti CBA, npr.: o o o 80 = 5 7 rešitev, npr.: ϕ = 80 5 7 59 = 7 6 zapis, npr.: zapis, npr.: 6 = ( 6)( + 6) + 5 + = ( )( ) +

6 P7-C0-- 7 zapis, npr.: 0 0 0 0 = 0000 + zapis, npr.: 0 9 8 7 = 500 + 8 uporaba definicije logaritma, npr.: = + + * reševanje kvadratne enačbe, npr.: + = 0 * + * rešitvi logaritemske enačbe, npr.: = 0, = + 9 izračun ploščine kvadrata, npr.: S Kv = 6 cm ugotovitev, da meri polmer kroga cm izračun ploščine kroga, npr.: S = 6 π cm * zapis ali upoštevanje, koliko je ploščina osenčenega dela kvadrata, npr.: S = SKv SKr Kr rešitev, npr.: S = 6 6π,7 cm 0 odvod funkcije, npr.: Skupaj 6 odvod funkcije, npr.: * izračun, npr.: f (0) = * izračun, npr.: g (0 ) = ( = + f ) 6 g ( ) = ( + ) + zapis ali upoštevanje, da je a = 0 zapis ali upoštevanje, da je d = izračun, npr.: s = 8 izračun, koliko dolžin je 500 m, npr.: 500 : 5 = 0 * izračun vsote prvih 0 členov aritmetičnega zaporedja, npr.: s 0 = 70 odgovor, npr.: Maša bi preplavala 500 m v 70 s. Skupaj 6

P7-C0-- 7. DEL. izračun ničel, npr.: =, = + izračun začetne vrednosti, npr.: f (0) = 8 izračun temena, npr.: T (, 9) +. narisan graf funkcije y 9 8 * + * + Kandidat dobi prvo postopkovno točko, če graf poteka skozi ničle funkcije. Kandidat dobi drugo postopkovno točko, če graf funkcije poteka skozi začetno vrednost funkcije. 0 zapis definicijskega območja, npr.: D f = zapis zaloge vrednosti, npr.: Z = (, 9] f

8 P7-C0--. narisana skica stožca ter označena premer in višina + v r r Skupaj. zapis ali upoštevanje, da je polmer osnovne ploskve stožca cm izračun stranice stožca, npr.: s = + = 5 cm izračun površine stožca, npr.: P = π 9 +π 5 = π5 75, cm izračun prostornine stožca, npr.: 9 7,7 cm V = π = π Skupaj 8 * pretvorba v dm, npr.: V 0,077 dm * + * + * +

P7-C0-- 9. izračun aritmetične sredine, npr.: M = 6+ 6 +... + 8 = 7,5 cm 0 izračun mediane, npr.: zapis modusa, npr.: Mo = 67 cm Me = 69 + 7 = 70 cm + +. j telesna višina [cm] f j nad 60 do 65 nad 65 do 70 6 nad 70 do 75 nad 75 do 80 5 nad 80 do 85 narisan stolpčni diagram Število dijakov 6 5 * + Kandidat dobi prvo postopkovno točko, če pravilno zapiše vsaj dve frekvenci. Kandidat dobi drugo točko, če pravilno zapiše vse frekvence. * + * + Kandidat dobi prvo postopkovno točko, če pravilno nariše en stolpec. Kandidat dobi drugo postopkovno točko, če pravilno nariše še preostale štiri stolpce. Kandidat dobi tretjo točko, če zapiše, kaj predstavlja posamezni stolpec. Nad 60 do 65 Nad 65 do 70 Nad 70 do 75 Nad 75 do 80 Nad 80 do 85 Telesna višina [cm] Skupno število točk: 70