Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 31. avgust 2011 SPLOŠNA MATURA

Σχετικά έγγραφα
Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Ponedeljek, 30. avgust 2010 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 9. junij 2007 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 29. avgust 2008 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 28. maj 2010 SPLOŠNA MATURA

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

1. Trikotniki hitrosti

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok.

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Osnove elektrotehnike uvod

386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99)

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Tehniška mehanika 1 [N]

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Mehanika fluidov. Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost.

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2014/2015

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Vsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6

DELO IN ENERGIJA, MOČ

6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda

Kotni funkciji sinus in kosinus

OSNOVE STROJNIŠTVA (OST)

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI),

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami privlačne ali odbojne enake sile povzročajo enake učinke Enota za silo ( F ) je newton (N),

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2009/2010

r T = 1. Redukcija sile 2. Telo in težišče telesa

8. Diskretni LTI sistemi

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe

ENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2.

Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015

IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA

Aksialne obremenitve DOPUSTNE NAPETOSTI IN DIMENZIONIRANJE

Merske enote. Računanje z napakami.

MEHANIKA: sinopsis predavanj v šolskem letu 2003/2004

3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120

2. VAJA IZ TRDNOSTI. Napetostno stanje valja je določeno s tenzorjem napetosti, ki ga v kartezijskem koordinatnem. 3xy 5y 2

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.

Kotne in krožne funkcije

( , 2. kolokvij)

UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU

LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij. Višja dinamika. Rešene naloge iz analitične mehanike. Dr. Janko Slavič. 22.

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Telo samo po sebi ne spremeni svoje lege ali oblike. To je lahko le posledica drugega telesa, ki nanj učinkuje.

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

MEHANIKA. Ljubljana Predmetni izpitni katalog za splo{no maturo

Zadatak 4b- Dimenzionisanje rožnjače

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145. Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote

TEHNIKA V KMETIJSTVU

Vaje iz fizike 1. Andrej Studen January 4, f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x) = x n. (f g) = f g + f g (2) f(x) = 2x

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike

7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji)

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

FIZIKA. Predavanje 1. termin. dr. Simon Ülen Predavatelj za fiziko. Študijska smer: Fizioterapija PREDSTAVITEV SPLETNE UČILNICE

Dinamika togih teles

OSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine

Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001

8.0 PREČNI PREREZI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Matej Komelj. Ljubljana, september 2013

- Geodetske točke in geodetske mreže


Glavni sistem:obremenjen s prvotno obtežbo: P. δ Pomik δ 10 :δ 10 = P (2L ) Reakciji pri levi in desni podpori: ΣV=0

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE

Geometrijske karakteristike poprenih presjeka nosaa. 9. dio

Transcript:

Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M117411* MEHNIK JESENSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Sreda, 1. avgust 011 SPLOŠN MTUR RIC 011

M11-741-1- PODROČJE PREVERJNJ 1 Izračunajte vrednosti spodaj navedenih veličin v zahtevanih enotah. 4 a) = 10 kn =... N (1 točka) b) a = mm 60000 =... m min s (1 točka) kn c) σ = 1, 8 =... Pa cm (1 točka) 4 4 4 d) I = 150 10 mm =... m (1 točka) g kg e) ρ = 0, 007 =... mm m (1 točka) 4 4 a) = 10 kn = 10 10 N =, N...1 točka b) c) mm 10 m m a = 60000 = 600 10 = 0,1...1 točka min (60 s) s kn 10 N 7 σ = 1, 8 = 1, 8 = 1, 8 10 Pa...1 točka cm (10 m) 4 4 4 d) ( ) 4 8 4 I = 150 10 mm = 150 10 10 m = 150 10 m...1 točka e) g 10 kg kg ρ = 0, 007 = 0, 007 = 7000...1 točka mm (10 m) m

M11-741-1- Homogen nosilec pravokotnega prereza h b na dva načina obesimo na sistem palic, kakor prikazujeta sliki 1 in. Upoštevajte lastno težo nosilca. h b h > b L 1 a a a a c L b c L h Slika 1 Slika V vsaki skupini trditev obkrožite črko pred tisto trditvijo, ki je pravilna. a) Nosilec je: C D v primeru 1 podprt statično nedoločeno, v primeru pa statično določeno; v primeru 1 podprt statično določeno, v primeru pa statično nedoločeno; v primeru 1 podprt statično nedoločeno, v primeru pa statično predoločeno; v primeru 1 podprt statično predoločeno, v primeru pa statično določeno. (1 točka) b) V levi podpori: je v primeru 1 enako velika reakcija kakor v primeru. je v primeru 1 večja reakcija kakor v primeru. C je v primeru 1 manjša reakcija kakor v primeru. D ni reakcije niti v primeru 1 niti v primeru. (1 točka)

4 M11-741-1- c) Nosilec je v obeh primerih obremenjen na: C D nateg in upogib; tlak in upogib; strig in upogib; strig, nateg in upogib. (1 točka) d) Skicirajte potek napetosti zaradi upogiba po prerezu - v primeru 1 in potek napetosti zaradi upogiba po prerezu - v primeru. odite pozorni na velikost narisanih napetosti. 1 c L b c L h Primer 1 Primer ( točki) a) Nosilec je: D v primeru 1 podprt statično predoločeno, v primeru pa statično določeno...1 točka b) V levi podpori: je v primeru 1 enako velika reakcija kakor v primeru...1 točka c) Nosilec je v obeh primerih obremenjen na: C strig in upogib...1 točka d) Potek napetosti: c L b...1 točka h c L...1 točka

M11-741-1-5 Na vodoravni podlagi je telo mase m. Na telo deluje sila pod kotom α. Količnik statičnega trenja (lepenja) na dotikalnih ploskvah je μ. T α a) Narišite v skico vse sile, ki delujejo na telo. b) Izpeljite enačbo za silo trenja v odvisnosti od podanih veličin. c) V odvisnosti od podanih veličin zapišite pogoj, ki mora biti izpolnjen, da telo ne bo drselo po podlagi. a) T α 1t tr 1t n g...x1 točka b) = μn...1 točka tr = μ( sin ) tr g α...1 točka c) tr > cosα...1 točka

6 M11-741-1-4 Elementa iz umetne snovi (1 in ) debeline s sta oblikovno zvezana tako, kot kaže skica. Zveza je obremenjena s silo. Prerez 1 d a b a s a) Obkrožite pravilno trditev. Prerez je obremenjen na: tlak nateg C strig D upogib E vzvoj Napišite enačbo za izračun napetosti v prerezu. b) Napišite enačbo za največjo natezno napetost v elementu 1. c) Napišite enačbo za največjo natezno napetost v elementu. ( točke) (1 točka) (1 točka) : a) ) nateg... točki σ =...1 točka bs b) c) σ = ( b d) s...1 točka σ = ( b a) s...1 točka

M11-741-1-7 5 Iz pločevine s strižno trdnostjo 500 N mm želimo z eno delovno operacijo izsekovati (»štancati«) polizdelek, prikazan na skici. Izdelek je prikazan na mreži z dimenzijo kvadratka 5 5 mm. Debelina pločevine je s = mm. a) Izračunajte strižno površino. ( točke) b) Izračunajte potrebno silo, s katero mora rezilo izsekovalne naprave delovati na pločevino. ( točki) a) Površina striženja = o s...1 točka = ( 8 5) = 140 = 80 mm... točki b) Sila izsekovanja τm...1 točka 500 80 = 140000 N...1 točka

8 M11-741-1-6 Nosilec s premerom d = 10 cm je obremenjen na vzvoj tako, da je maksimalna napetost v nosilcu 50 N mm. a) Narišite diagram razporeditve napetosti po prerezu. (1 točka) d b) Napišite enačbo za maksimalno vzvojno napetost in razložite pomen veličin v enačbi. c) Določite napetost cm od središča prereza. ( točki) ( točki) a) τ maks d...1 točka T τ =...1 točka W b) t maks t maks t τ maksimalna vzvojna (torzijska) napetost T vzvojni (torzijski) moment W torzijski (polarni) odpornostni moment prereza...1 točka t τmaks 5 c) =...1 točka τ N τ = τ = 50 = 0...1 točka maks 5 5 mm

M11-741-1-9 7 Na skici sta narisani dve valjasti telesi in različnih premerov a enakih mas. Obe telesi J ω se vrtita z enako kotno hitrostjo. Enačba Ek = obravnava vrtenje teles. Telo Telo a) Napišite, katere veličine označujejo simboli v enačbi in njihove enote. ( točke) E :... k J :... ω :... b) Katero telo ima večjo kinetično energijo? Utemeljite odgovor. ( točki) a) Veličine, simboli in enote E kinetična energija v J...1 točka k J masni vztrajnostni moment v ω kotna hitrost v 1 s kg m...1 točka...1 točka b) Kinetična energija Večjo kinetično energijo ima telo...1 točka Ker ima telo večji vztrajnostni moment od telesa...1 točka

10 M11-741-1-8 V dvokrako posodo, ki je na levi strani zaprta, nalijemo kapljevino, kakor kaže skica. Nad gladino kapljevine v levem kraku posode se ujame zrak. bsolutni tlak ujetega zraka je p, absolutni tlak okolice je p 0. V kapljevini so označene točke T 1, T, T in T 4. Proučite odnose med absolutnimi tlaki in v vsaki od spodnjih skupin trditev obkrožite črko pred pravilno trditvijo. (V vsaki skupini je pravilna le ena trditev. Če v posamezni skupini obkrožite več kakor eno trditev, se ta odgovor točkuje z 0 točkami.) p T 1 (5 x 1 točka) p 0 T 4 T T a) p = p0 b) p0 = p1 c) p = p4 p < p0 p0 < p1 p < p4 C p > p0 C p0 > p1 C p > p4 d) p = p e) p > p4 > p > p > p1 > p0 p < p p > p4 = p > p > p1 > p0 C p > p C p4 = p < p a) C...1 točka b)...1 točka c)...1 točka d) C...1 točka e)...1 točka

M11-741-1-11 PODROČJE PREVERJNJ 1 Na skici je narisan lesen kotnik debeline 5 cm. Teža celega kotnika je 15 N. Kotnik je vrtljivo podprt vzdolž robu. Smer zemeljskega pospeška je nasprotna smeri y. 60 cm Prerez - 4 cm 4 cm 5 cm 94 cm y g x cm 4 cm 1 cm a) Imenujte podporo in ugotovite, ali je kotnik v narisani legi v ravnotežju. Odgovor utemeljite. ( točke) b) Dodajte in v skico vrišite horizontalno silo s prijemališčem v točki, tako da bo kotnik ostal v narisani legi. V skico vrišite tudi vse druge sile, ki delujejo na kotnik, ko je ta v narisani legi v ravnotežju. (4 točke)

1 M11-741-1- c) Izračunajte gostoto lesa, iz katerega je kotnik. d) Izračunajte velikost sile. (6 točk) (7 točk) a) Podpora je nepremična členkasta podpora...1 točka Kotnik ni v ravnotežju...1 točka Kotnik ni v ravnotežju, ker njegovo težišče ni pod vrtiščem (ali: ker vsota momentov vseh sil, ki nanj delujejo, ni enaka 0; ali: ker se zavrti)...1 točka b) t y t y x x g 1t ali 1t g g1 1t 1t c) g = mg...1 točka g 15 m = 1, 5 kg g = 9, 81 =...1 točka V = δ = ( + ) δ...1 točka 1 V = ( 0, 6 0, 04 + 0, 9 0, 04) 0, 05 = 10 m...1 točka m = ρv...1 točka m 1, 5 kg ρ = = = 510...1 točka V 10 m x d) x = T i i i...1 točka 0,6 0,04 0,+ 0,9 0,04 0,0 x = = 0,1 m...1 točka T 0,6 0,04+ 0,9 0,04 M = 0...1 točka i x + y =... točki g T 0

M11-741-1-1 x = g y T...1 točka 15 0,1 = =,1 N...1 točka 0, 9 (ali) g 15 = 0, 6 = 0, 6 = 6 N...1 točka g 1, 5 1, 5 = 15 6 9 N g1 g = =...1 točka g M = 0...1 točka i x x + y = 0... točki g1 T1 g T x + x 1 T1 T = g g...1 točka y 6 0,+ 9 0,0 = =,1 N...1 točka 0, 9

14 M11-741-1- vtomobil se začne gibati s postajališča s pospeškom 0, m s, dokler ne doseže hitrosti 90 km h, nato se giblje enakomerno. V bližini postajališča, ki je 4 km oddaljeno od postajališča, začne zavirati s pojemkom 1 m s, dokler se ne ustavi na postaji. a) Izračunajte pot pospeševanja. b) Izračunajte pot zaviranja. c) Izračunajte pot enakomernega gibanja. d) Izračunajte skupni čas vožnje. e) Skicirajte diagrame pospeška a, hitrosti v in poti s v odvisnosti od časa t. (4 točke) (4 točke) ( točki) ( točke) (7 točk) v = v0 + a1 t1...1 točka v 5 t1 = = = 15 s...1 točka a 0, 1 11 at s1 = s0 +...1 točka at 11 0, 15 s1 = s0 + = 0 + = 156, 5 m...1 točka b) Pot zaviranja vk = v + a t ali vk = v a t...1 točka v 5 vk = 0 t = = = 5 s...1 točka a 1 at at 0 at at s = s + = vt + ali s = s0 = vt...1 točka 1 5 s = 5 5 = 1, 5 m...1 točka c) Pot enakomernega gibanja s = s1 + s + s...1 točka s = s ( s + s) = 4000 ( 156, 5 + 1,5) = 15 m...1 točka d) Skupni čas vožnje s = vt...1 točka s 15 t = = = 85 s...1 točka v 5 t = t1 + t + t = 15 + 85 + 5 = 5 s...1 točka

M11-741-1-15 e) Diagrami a m/ s 0, m/s 0 m/s t t [] s 1 m/s v [ m/s] 5 m/s t t [] s s [ m] 156, 5 m 687, 5 m 4000 m t Številske vrednosti v diagramih niso obvezne. t s 15 s 10 s 5 s []...7 točk

16 M11-741-1- Iz odprtega zbiralnika deževnice ( ρ = 1000 kg m ) je speljan cevovod premera d 1 = 15 mm z izstopno šobo d = 5 mm, kakor kaže skica. Privzemimo, da je nivo gladine deževnice v zbiralniku stalen (dotok je enak odtoku) h 0 = 1 m. Iztočna odprtina iz zbiralnika je h 1 = 0,1 m nad njegovim dnom. Konec cevovoda je h = 1, 5 m pod gladino deževnice v zbiralniku. Vse upore v cevovodu zanemarimo. h 0 h 1 d 1 h d a) Izračunajte nadtlak na dnu zbiralnika. b) Zapišite ernoullijevo enačbo in iz nje izpeljite enačbo hitrosti iztekanja deževnice iz cevovoda v posodo za zalivanje ter izračunajte vrednost iztočne hitrosti. c) Izračunajte, v kolikšnem času se napolni 10-litrska posoda za zalivanje. d) Izračunajte hitrost pretakanja po cevovodu premera d 1. ( točki) (5 točk) (5 točk) ( točke) e) Izračunajte relativni tlak v vodoravnem delu cevovoda premera d 1 in napišite, ali gre za podtlak ali nadtlak. (5 točk) a) Nadtlak na dnu rezervoarja p = ρ g h 0...1 točka p = 1000 9, 81 1 = 9810 Pa...1 točka b) Iztočna hitrost 0 0 z0 + p v z p v ρg + g = + ρg + g...1 točka z0 = h = 1, 5 m, p 0 = 0, v 0 = 0...1 točka z =, p = 0...1 točka 0 v h + 0+ 0 = 0+ 0+ g

M11-741-1-17 v = gh...1 točka v = 9, 81 1, 5 = 5, 45 m s...1 točka c) Čas polnjenja π d π 0, 005 6 = = = 19,6 10 m...1 točka 4 4 6 qv = v = 19, 6 10 5, 45 = 0,1 10 m s... točki V qv =...1 točka t V 0, 01 t = = = 100 s...1 točka q 0,1 10 v d) Hitrost pretakanja po cevovodu premera d 1 v = v...1 točka 1 1 π d1 π d 1 v v =...1 točka 4 4 d v1 = v d 1 5 v1 = 5, 45 = 0, 60 m s 15...1 točka e) Relativni tlak v vodoravnem delu cevovoda premera d 1 p 0 v 0 1 1 0 z p v 1 z + ρg + g = + ρg + g...1 točka z0 = h = 1, 5 m, p 0 = 0, v 0 = 0...1 točka z = h ( h h ) = 1,5 0,9 = 0,6 m, v 1 = 0, 60 m s...1 točka 1 0 1 p1 0,60 1, 5 + 0 + 0 = 0, 6 + + 1000 9, 81 9, 81 p 1 = 8647, Pa...1 točka V vodoravnem delu cevi je nadtlak...1 točka

18 M11-741-1- PODROČJE PREVERJNJ C C1 Nosilec C je vroče valjani jekleni profil I 140 po DIN 105-1:1995-05. Obremenjen je z lastno težo in z bremenom teže r = 511, 5 N. Nosilec je z jekleno vrvjo C prečnega prereza 50 mm povezan s podporo. Lastno težo vrvi zanemarite. h = 4 m 1 α C Prerez nosilca x y y z 1 m L = 6 m z r a) Narišite skico računskega modela nosilca z vsemi silami, ki delujejo nanj, ter izračunajte komponente reakcije v podpori glede na koordinatni sistem xyz,, in silo v vrvi C. (11 točk) b) Izračunajte komponente reakcije v podpori glede na koordinatni sistem xyz.,, c) Zapišite reakcije v podporah in kot vektorja v koordinatnem sistemu xyz,, v obliki =,,. Upoštevajte, da konstrukcija in obtežba ležita v ravnini xz, ( y= 0). ( x y z) ( točke) ( točki) d) V prerezu 1-1 izračunajte normalno napetost σ n zaradi osne sile in robno normalno napetost σ f zaradi upogiba. Skicirajte potek obeh napetosti po višini prereza. V skici označite, katere napetosti so natezne (+) in katere tlačne ( ). (11 točk) σn σf y z e) Izračunajte spremembo dolžine Δ l (razteg) vrvi, ko je sila v vrvi 5 E = 10 MPa. = 997 N in ( točke)

M11-741-1-19 a) Reakcija v podpori in sila v vrvi Računski model... točki y x z α Q C C r z h 4 tan α = = α =, 7...1 točka L 6 kg Iz tabele ρ l = 14,...1 točka m Q = ρl g L = 14, 9, 81 6 = 841, 7 N...1 točka = 0; cos α = 0...1 točka ix x C iz = 0; z + Q C sin α + r = 0...1 točka Momentna enačba (referenca podpora ) L Miy = 0; Q r L + C sin α L = 0...1 točka Izračunamo L Q + r L 841, 7 + 511, 5 6 C = = = 997, 8 N...1 točka sin α L sin, 7 6 = cos α = 997 cos, 7 = 896, 9 N...1 točka x C = Q sin α + = 841, 7 997, 8 sin,7 + 511,5 = 40, 8 N..1 točka z C r b) Reakcija v podpori Računski model...1 točka x z C x C x = 0; = cos α = 997, 8 cos, 7 = 896, 9 N...1 točka ix = 0; = sin α = 997, 8 sin, 7 = 55, N...1 točka iz z C c) Vektorja sil = ( 896, 9; 0; 40, 8 ) N...1 točka = ( 896,9;0; 55, ) N...1 točka d) Napetosti Računski model...1 točka

0 M11-741-1- x M x z N y Q x T x z ix = 0; x + N = 0...1 točka x Miy = 0; M + qx z x = 0...1 točka Izračunamo silo in moment pri vrednosti x = m N = x = 896,9 N x x M = q + z x = ρlg + z x = 140, + 40, 8 = 61,1 Nm Odčitek iz tabel = 18, cm...1 točka N 896, 9 σn = = = 4, 6 MPa...x1 točka 180 Odčitek iz tabel W = 81, 9 cm...1 točka σ f Wy 81, 9 10 y M 61,1 10 = = = 7, 7 MPa...x1 točka Skica poteka napetosti... točki σ σ n f y + z e) Sprememba dolžine l C 997 7, 10 Δ l = = = 7,18 mm...x1 točka 5 E 10 50 vr l = 6 + 4 = 7, m...1 točka ali l = 6 + 4 = 7, m...1 točka σ 199,4 4 ε = = = 9,97 10...1 točka 5 E 10 C 997 σ = = = 199,4 MPa vr 50 4 Δ l = l ε = 700 9,97 10 = 7,18 mm...1 točka

M11-741-1-1 C Zaboj teže 5 kn s preprostim dvigalom dvigamo iz vode z enakomerno hitrostjo 4, 8 m min, kakor kaže skica. Zaboj je na vogalih pritrjen na štiri enako dolge vrvi, ki so v točki C pripete na dvižno vrv. Ta je speljana prek škripca do navijalnega bobna s premerom D = 180 mm. Premer gredi, na katero je nasajen navijalni boben, je d = 100 mm. Gostota vode je 100 kg m, dolžina, širina in višina ter trenutni položaj zaboja pa so razvidni iz skice. Teža zaboja je enakomerno razporejena po celotni prostornini. Lastno težo vrvi lahko zanemarimo. d D dvižna vrv gladina vode C 0, m 1,4 m 4 m 1,8 m a) Skicirajte vse sile, ki delujejo na zaboj v narisanem položaju. ( točki) C gladina vode 0, m

M11-741-1- b) Izračunajte, s kolikšno silo je napeta dvižna vrv C v narisanem položaju zaboja. c) Izračunajte vrtilno frekvenco navijalnega bobna v 1 s in 1 min. (7 točk) (6 točk) d) Izračunajte silo v dvižni vrvi C in potrebno moč za dviganje, ko je zaboj v celoti iz vode. (4 točke) e) Izračunajte največjo torzijsko napetost v gredi navijalnega bobna. (7 točk) f) Z izračunom ugotovite, ali je bil zaboj pred začetkom dviganja v celoti potopljen. Utemeljite odgovor. (4 točke) a) C C vzg g... točki b) V aby k p 4 1,8 0,,16 m = = =...1 točka vzg = ρ V g = 100,16 9, 81 = 161 N...(1+1) točki k k + C vzg g = 0... točki = C g vzg = 5000 161 = 187 N...(1+1) točki c) v = ωr...1 točka 4, 8 D v = = ω...1 točka 60 v 4,8 1 ω = = = 0, 888 s...1 točka D 60 0,18 ω = π n...1 točka ω 0, 888 1 1 n = = = 0,141 s = 8, 49 min...(1+1) točki π π d) vr = g...1 točka vr = 5000 N...1 točka P = vrv...1 točka P = 5000 0, 08 = 800 W...1 točka (Enako točkujemo, če moč izračunamo tudi po drugi pravilni poti.)

hg M11-741-1- D P e) T = vr ali T =...1 točka ω 0,18 T = 5000 = 150 N m...1 točka W = πd... točki t 16 100 W = π = 19650 mm...1 točka t 16 T 150000 τ = = = 16 N mm...(1+1) točki t W 19650 t f) V = 4 1,8 1,4 = 10,08 m...1 točka = Vρ g...1 točka g g z 5000 ρ z = = = 54 kg m...1 točka Vg 10,08 9,81 Zaboj ni bil v celoti potopljen, ker je ρz < ρ...1 točka k ali y vzg vzg =...1 točka k g g abyρ g =...1 točka g 5000 y = 0, 48 m abρ g = 4 1, 8 100 9, 81 =...1 točka k Zaboj ni bil v celoti potopljen, ker je y < h...1 točka