3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

Σχετικά έγγραφα
7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji)

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

2. VAJA IZ TRDNOSTI. Napetostno stanje valja je določeno s tenzorjem napetosti, ki ga v kartezijskem koordinatnem. 3xy 5y 2

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Tretja vaja iz matematike 1

Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

1 3D-prostor; ravnina in premica

Pravokotni koordinatni sistem; ravnina in premica

Kotni funkciji sinus in kosinus

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

4. VAJA IZ TRDNOSTI (linearizirana elastičnost, plastično tečenje)

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

Kotne in krožne funkcije

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

8. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES (linearizirana elastičnost)

Λύση Για να είναι αντιστρέψιμος θα πρέπει η ορίζουσα του πίνακα να είναι διάφορη του μηδενός =

vezani ekstremi funkcij

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

VEKTORJI. Operacije z vektorji

1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145. Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

diferencialne enačbe - nadaljevanje

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Trikotniki hitrosti

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Funkcije več spremenljivk

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

Προβολές και Μετασχηματισμοί Παρατήρησης

Rešeni primeri iz elastomehanike

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99)

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ

slika: 2D pravokotni k.s. v ravnini

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Parts Manual. Trio Mobile Surgery Platform. Model 1033

5. PARCIJALNE DERIVACIJE

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

1.4 Tangenta i normala

ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE II

1 Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Osnove elektrotehnike uvod

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Elementi spektralne teorije matrica

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled

f : G G G = 7 12 = 5 / N. x 2 +1 (x y) z = (x+y+xy) z = x+y+xy+z+(x+y+xy)z = x+y+z+xy+yz+xz+xyz.

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

PONOVITEV SNOVI ZA NPZ

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Linearna algebra. Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko


Splošno o interpolaciji

GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

8. Diskretni LTI sistemi

Κεφάλαιο 1 Πραγματικοί Αριθμοί 1.1 Σύνολα

Klasična mehanika 2 ELASTOMEHANIKA & HIDRODINAMIKA

Kontrolni zadatak (Tačka, prava, ravan, diedar, poliedar, ortogonalna projekcija), grupa A

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

ΘΕΩΡΙΑ ΑΡΙΘΜΩΝ Ασκησεις - Φυλλαδιο 3

d dx x 2 = 2x d dx x 3 = 3x 2 d dx x n = nx n 1

KOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

ΘΕΩΡΙΑ ΑΡΙΘΜΩΝ. Λυσεις Ασκησεων - Φυλλαδιο 3

VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva. Martin Raič

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

r r t r r t t r t P s r t r P s r s r r rs tr t r r t s ss r P s s t r t t tr r r t t r t r r t t s r t rr t Ü rs t 3 r r r 3 rträ 3 röÿ r t

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

B) VEKTORSKI PRODUKT 1. 1) Pravilo desnega vijaka

2. BIOT-SAVARTOV ZAKON

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ

Merjenje deformacij pomikov in sil. Metode

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2014/2015

Transcript:

3. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor deformacij) (pomiki togega telesa, Lagrangev in Eulerjev opis, tenzor velikih deformacij, tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Gumijasti kvader dimenzij a b c v začetni nedeformirani legi se deformira kot prikazuje slika. Določi pomik v referenčnem in prostorskem opisu. Zapiši materialne bazne vektorje e x, e y in e z za ta primer. Pokaži, da vektor e y leži na tangenti na materialno os in ni nujno enotski. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e b 2 x + f b ye y. Pomik v prostorskem opisu: u = ey e (b+ f ) 2 x + f y f +b e y. ( ) Bazni vektorji: e x = e x,e y = 2y e b 2 x + 1 + f b e y,e z = e z. NALOGA 2: Deformiranje telesa je podano s poljem pomikov v materialnem koordinatnem sistemu u = 10 3 ((xy 3)e x + (2x 2 + z)e y + z 2 e z ) [cm]. Telo v nedeformiranem stanju zaseda trirazsežno območje (x,y,z) [0,1] [0, ] [0, ]. Analiziraj deformiranje telesa v ravnini x = 0. Določi spremembo razdalje med delcema D 1 in D 2, ki sta se pred deformiranjem nahajala v točkah r 1 = 4e y + 1e z [cm] in r 1 = e y + e z [cm]. Določi tudi specifično spremembo dolžin vlaken v smeri T 1 T 2. Rešitev: Specifična sprememba dožine daljice T 1 T 2 je D T T = ε T T = T 1 T 2 = 0.00881. T 1 T 2 Količina D T T predstavlja povprečno normalno deformacijo ε T T vlaken v smeri T 1 T 2 med točkama T 1 in T 2. T Normalna komponenta deformacije ε T T v smeri e T = 1 T 2 v točki T T 1 T 1 je ε T T (T 1 ) = 0.00211. 2

Normalna komponenta deformacije ε T T v smeri e T v točki T 3, ki se nahaja na sredini med točkama T 1 in T 2 je ε T T (T 3 ) = 0.00882. NALOGA 3: Pomik tanke stene stranico b = 1m debeline d = 1cm je podan z vektorjema (a) (b) u(x,y,z) = u x e x + u y e y = ay e x + ax e y = u x = ay, u y = ax, u(x,y,z) = u x e x + u y e y = ay e x + ax e y = u x = ay, u y = ax. Določi: Komponente tenzorja majhnih deformacij ε i j, komponente tenzorja rotacij ω i j v kartezičnem koordinatnem sistemu in vektor zasuka ω. Specifične spremembe dolžin daljic AB, AC, AD in BC in spremembi pravih kotov CAB in CED. Glavne normalne deformacije in pripadajoče smeri. Podatki: a = 10 4, A(0,0,0), B(1,0,0), C(0,1,0), D(1,1,0) in E(0.,0.,0). Vse razdalje so v metrih. Rešitev: Glej prosojnice. NALOGA 4: Obravnavamo ploščo trikotne oblike s stranicami a = 3m, b = 4m in c = m. Plošča se zaradi delovanja zunanje obtežbe deformira. Spremembe dolžin stranic trikotnika so a = 0.012m, b = 0.01m in c = 0.0088m. Določi spremembo pravega kota med stranicama a in b. Rešitev: Točno: γ = γ γ = 90.09482 90 = 0.09482 = 0.0016rad. Približno: Iz ε xx, ε yy, ε ηη izračunamo ε xy. γ 2ε xy = 0.001667rad. NALOGA : Predpostavi, da so deformacije po pravokotni plošči konstantne po prostornini plošče. Deformacijski tenzor je 1 2 0 [ε i j ] = 2 3 0 10 3. 0 0 0 Privzemi, da sta pomik in zasuk v točki A enaka nič. Določi spremembo dolžine diagonale pravokotne plošče na dva načina: (1) izračunaj pomik v točki C in določi deformirano dolžino diagonale.

(2) določi deformacijo ε ξ ξ v smeri diagonale in iz nje izračunaj spremembo dolžine diagonale. Rešitev: Pri izračunu pomika lahko uporabimo rezultat naloge 7. Dobimo u C = 10 2 ( e x + 1.7 e y ) [cm]. Od tu izračunamo d = d d 0 =.018206 = 0.018206cm, kjer smo z d označili dolžino diagonale v deformirani legi z d 0 pa dolžino diagonale v začetni nedeformirani legi. Upoštevamo enačbi ε ξ ξ = ε xx e 2 ξ x +ε yy e 2 ξ y +2ε xy e ξ x e ξ y = 3.64 10 4 in ε ξ ξ = d d 0 in dobimo d = 0.018200 cm. NALOGA 6: Deformiranje telesa je opisano z vektorskim poljem pomikov V točki T (x,4,2), ki leži v ravnini Γ določi: u = 10 4 ((x 2 6z) e x + 2y 2 z e y + (x 2 3y 2 z) e z ). a) specifično spremembo dolžine normale na ravnino Γ, b) specifično spremembo pravega kota γ, c) rezultirajoči vektor zasuka ω, vrednosti ω n in ω t tenzorja zasukov ter povprečni zasuk ω n okrog smeri normale na ravnino Γ, d) ugotovi ali v kakšni točki na črti AB vlada izohrono defomacijsko stanje (to pomeni, da je specifična sprememba prostornine v kakšni točki enaka 0). Rešitev:

a) specifična sprememba dolžine normale na ravnino Γ je D nn ε nn = 72 10 4, b) specifična sprememba pravega kota γ je γ = D yt 2ε yt = 32 10 4, c) rezultirajoči vektor zasuka ω = 10 4 ( 40 e x 6 e y ), ω n = ω e n = 10 4 ( 6 e x + 40 e y + 12 e z ), ω t = ω e t = 10 4 ( 12 e x + 80 e y 6 e z ), povprečni zasuk ω n okrog smeri normale na ravnino Γ je ω n = 80 10 4, d) v točki T ( 40 11,4, 8 11) na črti AB vlada izohrono defomacijsko stanje. NALOGA 7: Polje pomikov je podano z enačbo u = 10 4 ((x z) 2 e x + (y + z) 2 e y xy e z ). V točki P(0,2, 1) določi: a) tenzor majhnih deformacij, b) tenzor majhnih zasukov, c) vektor zasuka ω. d) specifično spremembo dolžine v smeri e ξ = 1 9 (8 e x e y + 4 e z ) e) spremembo pravega kota med vektorjema e ξ in e η = 1 9 (4 e x + 4 e y 7 e z ). Rešitev: a) tenzor majhnih deformacij b) tenzor majhnih zasukov 2 0 2 [ε i j ] = 10 4 0 2 1, 2 1 0 0 0 0 [ω i j ] = 10 4 0 0 1, 0 1 0 c) vektor zasuka ω = 10 4 e x. d) specifična sprememba dolžine v smeri e ξ = 1 9 (8 e x e y + 4 e z ) je D ξ ξ ε ξ ξ = 6 81 10 4. e) sprememba pravega kota med vektorjema e ξ in e η = 1 9 (4 e x +4 e y 7 e z ) znaša D ξ η 2ε ξ η = 10 4 318 81 NALOGA 8: Polje pomikov je v kartezijskem telesnem koordinatnem sistemu z bazo e x, e y, e z in koordinatami x, y, z podano z vektorjem u = 10 4 ((4x y + 3z) e x + (x + 7y) e y + ( 3x + 4y + 4z) e z ). Določi:

a) specifično spremembo volumna, b) tenzor majhnih deformacij, c) glavne normalne deformacije in pripadajoče smeri, d) ekstremne strižne deformacije in pripadajoče smeri, e) deviatorični del tenzorja majhnih deformacij, f) Rezultate prikaži z Mohrovimi krogi. Rešitev: a) specifična sprememba volumna ε V = 10 4 (4 + 7 + 4), b) tenzor majhnih deformacij 4 0 0 [ε i j ] = 10 4 0 7 2, 0 2 4 c) glavne normalne deformacije in pripadajoče smeri so ε 11 = 8 10 4, ε 22 = 4 10 4, ε 33 = 3 10 4, e 1 = 1 (2 e y + e z ), e 2 = e x, e 3 = 1 ( e y 2 e z ). d) ekstremna strižna deformacija in pripadajoče smeri so γ 2 = 1 2 (ε 33 ε 11 ) = 2 10 4, e II = ± 2 2 ( e 3 ± e 1 ). e) deviatorični del tenzorja majhnih deformacij 1 0 0 [e i j ] = 10 4 0 2 2, 0 2 1 NALOGA 9: Polje pomikov je v kartezijskem telesnem koordinatnem sistemu z bazo e x, e y, e z in koordinatami x, y, z podano z vektorjem kjer so a, b in c zelo majhne konstante. u = ( cy + bz) e x + (cx az) e y + ( bx + ay) e z, Pokaži, da vektor pomikov opisuje rotacijo telesa. Poišči tudi vektor rotacije ω 0. Rešitev: Vektor rotacije ω 0 = a e x + b e y + c e z NALOGA 10: Polje pomikov je v kartezijskem telesnem koordinatnem sistemu z bazo e x, e y, e z in koordinatami x, y, z podano z vektorjem u = 2 10 3 y 3 e z. Poišči normalo ravnine, v kateri ni normalnih deformacij. Rešitev: Normali ravnin, v kateri ni normalnih deformacij sta e n = α e x + β e y,α 2 + β 2 = 1 in e n = α e x + β e z,α 2 + β 2 = 1.

NALOGA 11: V kartezijskem koordinatnem sistemu z bazo e x, e y, e z in koordinatami x, y, z je podan kvader z oglišči A(0,0,0), B(a,0,0), C(0,b,0), D(a,b,0), E(0,0,c), G(a,0,c), F(0,b,c), H(a, b, c). Velja a : b : c = 2 : 3 :. Pri deformaciji ostanejo dolžine stranic AB AC in AE nespremenjene, pravi kot BAC se poveča na 90 00 03, pravi kot CAE se zmanjša na 89 9 4, pravi kot EAB pa preide na 89 9 6. Določi specifično spremembo dolžine diagonale AH. Rešitev: Specifična sprememba dolžine diagonale ε ξ ξ = 0.143 10 4.