Izračun koordinat poligonskih točk
|
|
- Ἄρτεμις Μαυρίδης
- 8 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov Izračun koornat polgonskh točk Polgonske točke povezane v polgone tvorjo polgonsko mrežo. Koornate polgonskh točk računamo na osnov merjenh polgonskh stranc n lomnh kotov. Polgonska stranca je razalja me vema polgonskma točkama. Lomn kot je kot me vema polgonskma strancama; vrh kota je polgonska točka. Prklepn polgon Prključen al prklepn polgon poteka me vema anma točkama (trgonometrčnma al polgonskma). Na slk spoaj je poan takšen polgon. slka 1: prključen (prklepn) polgon Pr tem polgonu moramo poznat koornate točk,,, D. Mermo prklepna kota 1, 5 (prklepn kot so enak kot lomn kot, le a se menujejo tako zara tega, ker prklepajo polgon na ano točko), lomne kote 2, 3, 4, n polgonske strance 1, 2, 3, 4. Na osnov anh n merjenh kolčn moramo zračunat neznane koornate polgonskh točk 1, 2 n 3. orej: Dano: točke (Ya,Xa), (Yb,Xb), (Yc,Xc), D(Y,X) Merjeno: 1, 5, 2, 3, 4, 1, 2, 3, 4 Neznano: 1 (Y 1,X 1 ), 2(Y 2,X 2 ), 3(Y 3,X 3 ) Koornate neznanh polgonskh točk zračunamo s pomočjo oločenh smernh kotov me točkam polgona n merjenh polgonskh stranc. Najprej z anh koornat zračunamo začetn smern kot ν n končn smern kot ν D : Y Y Y Y tan ν tan ν X X X X D D D Da b zračunal neznane koornate polgonskh točk moramo zračunat koornatne razlke y n x, začenš o prve ane točke. Koornatne razlke me točkam polgona pa lahko zračunamo na osnov znanh smernh kotov posameznh polgonskh stranc. e zračunamo s pomočjo merjenh lomnh (prklepnh kotov). Najprej s poglejmo zvezo me smernm n lomnm kot (slka 2). 1
2 M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov slka : zračun smernega kota polgonske strance Smern kot n-te strance obmo, če smernemu kotu prejšnje strance prštejemo lomn kot na točk ter vsot prštejemo, al oštejemo 180. Splošno velja: ν n+ 1 n ν n n 1 + n ± prštejemo takrat, kaar je vsota manjša o 180, oštejemo če je vsota večja o 180. Za polgon na slk lahko zračunamo smerne kote na naslenj načn: ν ν + ± ν ν + ± ν ν + ± ν ν + ± ν ν + ± 180 D 3 5 Smern kot ν D smo s že v začetku zračunal z koornat točk n D n obe vrenost b moral bt enak. Zara nezogbnh napak pr merjenju lomnh kotov, smerna kota ne bosta enaka. Če zgornje enačbe seštejemo, obmo: D [ ] n *180 [ ] ν ν + ± ako zračunan smern kot ν D bo ostopal o smernega kota, k smo ga zračunal z koornat. o ostopanje menujemo kotno nesoglasje n ga označujemo z f. Izračunamo ga po enačb: D f ( ν + n*180 ) ( ν + [ ]) "MOR" "JE" pr čemer je n števlo lomnh kotov (števlo "bet") v polgonu. Kotno nesoglasje f mora bt manjše al enako o opustnega nesoglasja. Dopustno nesoglasje je oločeno s pravlnkom n je ovsno o: vrste uporabljenega nstrumenta (poatek, natančnost...) metoa zmere. n 1 2
3 M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov Če je kotno nesoglasje manjše o opustnega, ga razelmo enakomerno na vse merjene kote. Zatem zračunamo popravke za merjene lomne kote: kotno nesoglasje elmo s števlom lomnk kotov (brez ostanka). Popravk so v sekunah n so celoštevlčne vrenost, ne ecmalne. f v n Računska kontrola zračuna popravkov lomnh kotov se glas: [v ] f S popravljenm lomnm kot lahko zračunamo okončne smerne kote polgonskh stranc n nato koornatne razlke (koornatne razlke računamo na tolko ecmalk, na kolkor so poane zmerjene polgonske strance): 1 1 y sn ν x cosν y sn ν x cos ν 1 1 y sn ν x cos ν y sn ν x cos ν Vsota zračunanh koornatnh razlk b morala bt enaka razlk koornat anh točk n : y Y Y x X X [ ] [ ] Zara nezogbnh napak pr merjenju polgonskh stranc pre o t.. koornatnh nesoglasj: f y (Y Y ) [ y] f x (X X ) [ x] "MOR" "JE" Iz koornatnh nesoglasj lahko zračunamo skupno lnearno nesoglasje f. f f + f x y o mora bt manjše al enako opustnemu lnearnemu nesoglasju : f Koornatna nesoglasja f y n f x porazelmo na koornatne razlke n to sorazmerno olžnam posameznh polgonskh stranc. Izračunamo popravke v y n v x : fy fx v y v x [ ] [ ] Računska kontrola zračuna popravkov koornatnh razlk je: [v y ] f y [v x ] f x Izračunane popravke algebrsko prštejemo posameznm koornatnm razlkam. (Preznak popravkov je ovsen o preznaka koornatnega nesoglasja). ako obmo popravljene koornatne razlke y' n x' : y' y + v x' x + v Y X S popravljenm koornatnm razlkam zračunamo koornate polgonskh točk: 3
4 M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov Zanja računska kontrola je ta, a z algebrskm seštevanjem koornatnh razlk, moramo o ane točke prt točno v ano točko. Zara zaokroževanja lahko pre o razlke ene o veh enot na zanjem ecmalnem mestu. Vsa računanja se ponava opravjo v trgonometrčnem obrazcu števlka 19. 4
5 M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov Zaključen polgon Zaključen polgon poteka o ene ane točke n se zaključ na st an točk. Dana točka je lahko trgonometrčna točka al že prej oločena polgonska točka. Polgon zhaja z točke 1 n se zaključ na st točk. Na polgonu na slk xx zgoraj sta poan točk1 n 1. Mermo oba prklepna kota 1, n 6, lomne kote 2, 3, 4, 5, ter polgonske strance 1, 2, 3, 4, 5. Računamo koornate točk 2, 3, 4 n 5. Mermo vse lomne kote 1, 2, 3, 4, 5 n polgonske strance 1, 2, 3, 4. Postopek zračuna je enak kot pr prklepnem polgonu. Začetn smern kot je tu ν 1, končn smern kot pa ν 1. Kotno nesoglasje lahko zračunamo kot: 1 f ( ν + n *180 ) ( ν + [ ]) 1 "MOR" "JE" pr čemer je n števlo lomnh kotov (števlo ) v polgonu. ν ν ν ν ν ν 4 5 slka : zaključen polgon 4 Kotno nesoglasje f mora bt manjše al enako o opustnega nesoglasja. Če je kotno nesoglasje manjše o opustnega, ga razelmo enakomerno na vse merjene kote. Zatem zračunamo popravke za merjene lomne kote n to tako, a kotno nesoglasje elmo s števlom lomnk kotov (brez ostanka). v 5 f n
6 M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov Računska kontrola zračuna popravkov lomnh kotov se glas: [v ] f S popravljenm lomnm kot lahko zračunamo okončne smerne kote polgonskh stranc n nato koornatne razlke: y sn ν x cosν y sn ν x cos ν 3 3 y sn ν x cos ν y sn ν x cos ν y sn ν x cos ν Vsota zračunanh koornatnh razlk v zaključenem polgonu b morala bt enaka nč: y 0 n x 0 [ ] [ ] Zara nezogbnh napak pr merjenju polgonskh stranc nastop t.. koornatno nesoglasje: f y 0 [ y] f y [ y] f x 0 [ x] 6 f x [ x] u tukaj mora bt skupno lnearno nesoglasje f manjše al enako opustnemu lnearnemu nesoglasju: f fx + fy ; f. Koornatna nesoglasja f y n f x porazelmo na koornatne razlke n to sorazmerno olžnam posameznh polgonskh stranc. Izračunamo popravke koornatnh razlk v y n v x : fy fx v y v x [ ] [ ] Računska kontrola zračuna popravkov koornatnh razlk je: [v y ] f y [v x ] f x Izračunane popravke algebrsko prštejemo posameznm koornatnm razlkam. (Preznak popravkov je ovsen o preznaka koornatnega nesoglasja). ako obmo popravljene koornatne razlke y' n x' : y' y + v Y x' x + v X točk: S popravljenm koornatnm razlkamo zračunamo koornate polgonskh Zanja računska kontrola je ta, a z algebrskm seštevanjem koornatnh razlk, začenš o ane točke 1 premo nazaj v sto točko 1. Lahko nastop razlka ene o veh enot na zanjem ecmalnem mestu, zara zaokroževanja.
7 M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov Zunanj urez Zunanj urez je postopek oločtve koornat neznane točke na osnov opazovanh zunanjh smer z veh anh točk. Zunanja smer je smer z ane točke na novo točko. Poleg zunanjh smer obstajajo tu t. notranje smer smer z novh točk na ane točke. Pr zunanjem urezu opazujemo smer z veh anh točk o nove točke, poane so koornate teh veh točk, ščemo pa koornate točke neznane točke. ν δ ν b y x merjeno: δ, δ ano: (Y,X ), (Y, X ) neznano: (Y, X ) δ x a δ y Smern kot ν oz. ν zračunamo z koornat anh točk n. ϕ n ϕ sta orentran smer. Orentrana smer je kot, k ga oklepa neka smer s severom. Iz slke je razvno, a orentrane smer zračunamo: ϕ ν + δ oz. kot δ v oglšču zračunamo kot: δ ϕ ν ϕ ν δ δ ν ϕ ( ν ± 180 ) ϕ δ ϕ ϕ Računska kontrola je: δ + δ + δ 180. Da b zračunal koornate točke prvo zračunamo koornatne razlke me točkam oz. n. Pr tem obstajata va načna zračuna koornatnh razlk o točk n o točke. 7
8 M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov I. načn: z snusovega zreka zračunamo strance trkotnka a n b. b a sn δ sn δ sn δ sn δ b sn δ sn δ a sn δ sn δ S pomočjo stranc lahko zračunamo koornatne razlke o točke o oz. o točke o : y a sn ϕ y bsn ϕ Koornate točke so: x a cosϕ x bcosϕ Y ' + y X ' X + x Y '' Y + y X '' X + x Na koncu sle še zanja kontrola (koornat točke morata bt enak, če jh računamo s točke ter s točke ): Y ' Y '' X ' X '' II. načn: y y y ( x x )tan ϕ y y y ( x x )tan ϕ x y y x tan ϕ + x tan ϕ tan ϕ tan ϕ ( y y ) ( x x )tan ϕ x x x tan ϕ tan ϕ ( y y ) ( x x )tan ϕ x x x tan ϕ tan ϕ Y ' + y X ' X + x Y '' Y + y X '' X + x zanja kontrola je enaka: Y ' Y '' X ' X '' 8
9 M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov Notranj urez Notranj urez pomen oločtev koornat nove točke s pomočjo opazovanh notarnjh smer z nove točke o tr ane točke. Obstaja velko razlčnh reštev problema notranjega ureza. u bomo poal reštev po ollnsu. Dano: (Y, X ), (Y,X ), M(Y M,X M ) Merjeno: kota α n. Neznano: koornate nove točke (Y,X ) Skoz točke, n postavmo krog. Premca M seka ta krog v točk (v slavo ollnsa se menuje ollnsova (pomožna) točka). M M M a ϕ δ a δ s ϕ M δ ϕ b α ϕ α b δ ϕ slka : notranj urez (reštev po ollnsu) Y Y Y tan ν X X X s ( Y Y ) + ( X X ) V trkotnku sta v oglščh n ana kota α n. Iz smernega kota ν n kotov α n zračunamo orentrane smer s točk n na točko : ϕ ν ϕ ν Β Α +α ν + α + π 9
10 M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov Kontrola: δ 180 (α + ) ϕ ϕ, δ δ + δ Izračun koornat ollnsove (pomožne) točke (y,x ) opravmo na osnov anh koornat n ter orentranh smer ϕ n ϕ. m 2 r s sn, pr čemer je δ δ + δ δ a m sn α b m sn y a sn ϕ x a cos ϕ y bsn ϕ x b cos ϕ y y + y y + y x x + x x + x Seaj mamo oločen položaj točke. Zanma nas položaj točke. Prvo zračunamo smern kot s točke M na novo točko : Y YM YM tan ν M X X X M M Z njegovo pomočjo zračunamo lahko orentrane smer na novo točko. δ ν M ϕ δ ϕ ν M ϕ ν + δ ϕ ν δ a m sn δ b m sn δ y a sn ϕ x a cos ϕ y b sn ϕ x b cos ϕ Y ' + y X ' X + x Y '' Y + y X '' X + x zanja kontrola je enaka kot pr zunanjem urezu: Y ' Y '' X ' X '' Očtno je, a je ollnsova reštev notranjega ureza enaka vojnemu zunanjemu urezu. 10
11 M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov Ločn presek Ločn presek uporabljamo za zračun koornat točk kaar mamo, namesto merjenh smer, na voljo merjene razalje o veh (treh) anh točk o nove točke. ν ( y, x ) b merjeno: a, b ano: (Y,X ), (Y, X ) neznano: (Y, X ) ν ν α a ( y, x ) Poobno kot pr zunanjem urezu lahko tu ločn presek zračunamo na va načna. 1. načn (trgonometrčn): Iz kosnusovega zreka zračunamo kote v trkotnku : 2 a + b 2b cos 2 b a a + 2 cos α + a b cos α 2a + b a cos 2b 2 2 kontrola je: a cos α + b cos Zatem zračunamo smerne kote stranc trkotnka a n b: ν ν + α ν ν Smern kot ν zračunamo z koornat anh točk n. S pomočjo smernh kotov zračunamo koornatne razlke o n o točke : y a sn ν x a cos ν y bsn ν x b cos ν 11
12 M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov Y ' + y X ' X + x Y '' Y + y X '' X + x 2. načn (geoetsk): Načn računanja je enak zračunu koornat lnjskh točk. ukaj računamo elne koornatne razlke o točk () o točke (vznožje všne h) ter naprej o točke o nove točke (glej slko). h je všna v trkotnku p, q projekcj stranc a n b na stranco Zveza me projekcjam ter všno n strancam: h b q 2 h a p 2 a b p q a b ( p + q)( p q) ( p + q) a b p q 2 2 p + q p q h ( y, x ) b a ( y, x ) slka: ločn presek (geoetska reštev) 12
13 M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov Projekcj p n q lahko zračunamo z zgornjh zvez: p + q p q p + p + q p q q Če je točka z esne stran aljce (velja a je h ): Y Y + p sn ν + h cosν Y Y q sn ν + h cosν ' ' X X + pcosν h sn ν X X q sn ν h sn ν ' " Če je točka z leve stran aljce (velja a je h û): Y Y + p sn ν h cosν Y Y q sn ν h cosν ' ' X X + pcosν + h sn ν X X q sn ν + h sn ν ' " Zanja kontrola: Y ' + y X ' X + x Y '' Y + y X '' X + x 13
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )
VAJA IZ TRDNOSTI (lnearna algebra - ponovtev, Kroneckerev δ, permutacsk smbol e k ) NALOGA : Zapš vektor a = [, 2,5,] kot lnearno kombnaco vektorev e = [,,,], e 2 = [,2,3,], e 3 = [2,,, ] n e 4 = [,,,]
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Aleš Breznikar, Božo Koler INŽENIRSKA GEODEZIJA
leš reznkar, ožo Koler INŽENIRSK GEODEZIJ Kazalo 1 ODROČJE INŽENIRSKE GEODEZIJE... 4 ZKONSKE ODLGE... 4 3 FZE GEODETSKIH DEL RI GRDNJI OJEKTOV... 5 4 OCEN NTNČNOSTI RI GEODETSKIH DELIH V OKVIRU ZKOLIČEVNJ
Metoda končnih elementov III
Metoa končnih elementov I Metoo končnih elementov (MKE uporabljamo pri praktičnem inženirskem in pri znanstvenoraziskovalnem elu najpogosteje. Spaa me variacijske metoe in jo je nekoliko težje razumeti
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ
P P Ó P r r t r r r s 1 r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s Pr s t P r s rr r t r s s s é 3 ñ í sé 3 ñ 3 é1 r P P Ó P str r r r t é t r r r s 1 t r P r s rr 1 1 s t r r ó s r s st rr t s r t s rr s r q s
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA
Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA. Naj bo vektorsko polje R : R 3 R 3 dano s predpisom R(x, y, z) = (2x 2 + z 2, xy + 2yz, z). Izračunaj pretok polja R skozi površino torusa
Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK
GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK 2 1 Geometrija v ravnini 1.1 Osnove geometrije Točka je tisto, kar nima delov. Črta je dolžina brez širine. Ploskev je tisto, kar ima samo dolžino in širino. Osnovni zakoni,
cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.
TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
PRESECI SA PRSLINOM - VELIKI EKSCENTRICITET
TEORJA ETONSKH KONSTRUKCJA 1 PRESEC SA PRSLNO - VELK EKSCENTRCTET ČSTO SAVJANJE - SLOODNO DENZONSANJE Poznato: Nepoznato: - statčk tcaj za pojedna opterećenja ( ) - sračnato - kvaltet materjala (, σ v
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N
I N F O T E K N I K V o l u m e 1 5 N o. 1 J u l i 2 0 1 4 ( 61-70) A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N N o v i
ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s
P P P P ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s r t r 3 2 r r r 3 t r ér t r s s r t s r s r s ér t r r t t q s t s sã s s s ér t
Sarò signor io sol. α α. œ œ. œ œ œ œ µ œ œ. > Bass 2. Domenico Micheli. Canzon, ottava stanza. Soprano 1. Soprano 2. Alto 1
Sarò signor io sol Canzon, ottava stanza Domenico Micheli Soprano Soprano 2 Alto Alto 2 Α Α Sa rò si gnor io sol del mio pen sie io sol Sa rò si gnor io sol del mio pen sie io µ Tenor Α Tenor 2 Α Sa rò
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
transformacija j y i x x promatramo dva koordinatna sustava S i S sa zajedničkim ishodištem z z Homogene funkcije Ortogonalne transformacije
promatramo dva oordnatna sustava S S sa zaednčm shodštem z z y y x x blo o vetor možemo raspsat u baz, A = A x + Ay + Az = ( A ) + ( A ) + ( A ) (1) sto vred za ednčne vetore sustava S = ( ) + ( ) + (
1.4 Tangenta i normala
28 1 DERIVACIJA 1.4 Tangenta i normala Ako funkcija f ima derivaciju u točki x 0, onda jednadžbe tangente i normale na graf funkcije f u točki (x 0 y 0 ) = (x 0 f(x 0 )) glase: t......... y y 0 = f (x
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22 junij 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
diferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.
Matematika - vježbe. prosinca 5. Stupnjevi i radijani Ako je kut φ jednak i rad, tada je veza između i 6 = Zadatak.. Izrazite u stupnjevima: a) 5 b) 7 9 c). d) 7. a) 5 9 b) 7 6 6 = = 5 c). 6 8.5 d) 7.
Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva
DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120
Srednja masinska skola OSOVE KOSTRUISAJA List1/8 355$&8158&1(',=$/,&(6$1$9-1,095(7(10 3ROD]QLSRGDFL maksimalno opterecenje Fa := 36000 visina dizanja h := 440 mm Rucna sila Fr := 350 1DYRMQRYUHWHQR optereceno
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati
Mate Vijuga: Rijeseni zadaci iz matematike za srednju skolu
7. KOMPLEKSNI BROJEVI 7. Opc pojmov Kompleksn brojev su sastavljen dva djela: Realnog djela (Re) magnarnog djela (Im) Promatrajmo broj a+ b = + 3 Realn do jednak je Re : Imagnarna jednca: = - l = (U elektrotehnc
Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
vezani ekstremi funkcij
11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad
V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.
Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Funkcije dviju varjabli (zadaci za vježbu)
Funkcije dviju varjabli (zadaci za vježbu) Vidosava Šimić 22. prosinca 2009. Domena funkcije dvije varijable Ako je zadano pridruživanje (x, y) z = f(x, y), onda se skup D = {(x, y) ; f(x, y) R} R 2 naziva
IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
( , 2. kolokvij)
A MATEMATIKA (0..20., 2. kolokvij). Zadana je funkcija y = cos 3 () 2e 2. (a) Odredite dy. (b) Koliki je nagib grafa te funkcije za = 0. (a) zadanu implicitno s 3 + 2 y = sin y, (b) zadanu parametarski
2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x
Zadatak (Darjan, medicinska škola) Izračunaj vrijednosti trigonometrijskih funkcija broja ako je 6 sin =,,. 6 Rješenje Ponovimo trigonometrijske funkcije dvostrukog kuta! Za argument vrijede sljedeće formule:
Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Linearna algebra 2 prvi kolokvij,
1 2 3 4 5 Σ jmbag smjer studija Linearna algebra 2 prvi kolokvij, 7. 11. 2012. 1. (10 bodova) Neka je dano preslikavanje s : R 2 R 2 R, s (x, y) = (Ax y), pri čemu je A: R 2 R 2 linearan operator oblika
PROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
1 Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem
Poglavje I Vektorji Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem Za lažjo geometrično predstavo si najprej oglejmo, kaj so vektorji v ravnini. Vektor je usmerjena daljica, ki je natanko določena s svojo
Funkcije dveh in več spremenljivk
Poglavje 3 Funkcije dveh in več spremenljivk 3.1 Osnovni pojmi Definicija 3.1.1. Funkcija dveh spremenljivk je preslikava, ki vsaki točki (x, y) ravninske množice D priredi realno število z = f(x, y),
IZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
bab.la Φράσεις: Ταξίδι Τρώγοντας έξω ελληνικά-ελληνικά
Τρώγοντας έξω : Στην είσοδο Θα ήθελα να κρατήσω ένα τραπέζι για _[αριθμός ατόμων]_ στις _[ώρα]_. (Tha íthela na kratíso éna trapézi ya _[arithmós atómon]_ στις _[óra]_.) Θα ήθελα να κρατήσω ένα τραπέζι
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog
Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)
SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija
SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!
SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
18. listopada listopada / 13
18. listopada 2016. 18. listopada 2016. 1 / 13 Neprekidne funkcije Važnu klasu funkcija tvore neprekidne funkcije. To su funkcije f kod kojih mala promjena u nezavisnoj varijabli x uzrokuje malu promjenu
Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.
DN#3 (januar 2018) 3A Teme, ki jih preverja domača naloga: Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni
Dvanaesti praktikum iz Analize 1
Dvaaesti praktikum iz Aalize Zlatko Lazovi 20. decembar 206.. Dokazati da fukcija f = 5 l tg + 5 ima bar jedu realu ulu. Ree e. Oblast defiisaosti fukcije je D f = k Z da postoji ula fukcije a 0, π 2.
UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Matjaž KOŽELJ
UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Matjaž KOŽELJ LJUBLJANA, maj 7 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOTEHNOLOGIJO IN RUDARSTVO TEORIJA IN
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Reševanje sistema linearnih
Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje
Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
ibemo Kazakhstan Republic of Kazakhstan, West Kazakhstan Oblast, Aksai, Pramzone, BKKS office complex Phone: ; Fax:
2.7 Primjene odredenih integrala
. INTEGRAL 77.7 Primjene odredenih integrala.7.1 Računanje površina Pořsina lika omedenog pravcima x = a i x = b te krivuljama y = f(x) i y = g(x) je b P = f(x) g(x) dx. a Zadatak.61 Odredite površinu
3. AMPEROV ZAKON. SLIKA: Zanka v magnetnem polju. Integral komponente magnetnega polja v smeri zanke je sorazmeren toku, ki ga zanka oklepa.
3. AMPEROV ZAKON Equation Section 3 Vsebina poglavja: Integral polja po zaključeni zanki je sorazmeren toku, ki ga zanka objame. Izračuni polja s pomočjo Amperovega zakona za: tokovno premico, solenoid,
Veleučilište u Rijeci Stručni studij sigurnosti na radu Akad. god. 2011/2012. Matematika. Monotonost i ekstremi. Katica Jurasić. Rijeka, 2011.
Veleučilište u Rijeci Stručni studij sigurnosti na radu Akad. god. 2011/2012. Matematika Monotonost i ekstremi Katica Jurasić Rijeka, 2011. Ishodi učenja - predavanja Na kraju ovog predavanja moći ćete:,
Osnove matematične analize 2016/17
Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja
5.2. Orientacija. Aleš Glavnik in Bojan Rotovnik
Orietacija Aleš Glavik i Boja Rotovik 52 Izvleček: Pred stav lje e so iz bra e te me iz orie ti ra ja v a ra vi, ki jih mo ra poz a ti vsak vod ik PZS, da lah ko var o vo di ude le `e ce a tu ri Pred stav
Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:
NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več
INTEGRALI RACIONALNIH FUNKCIJ
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NIKA HREN INTEGRALI RACIONALNIH FUNKCIJ DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 203 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MATEMATIKA - RAČUNALNIŠTVO NIKA HREN Mentor: izr.
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Za skiciranje grafika funkcije potrebno je ispitati svako od sledećih svojstava: Oblast definisanosti: D f = { R f R}. Parnost, neparnost, periodičnost. 3
Το άτομο του Υδρογόνου
Το άτομο του Υδρογόνου Δυναμικό Coulomb Εξίσωση Schrödinger h e (, r, ) (, r, ) E (, r, ) m ψ θφ r ψ θφ = ψ θφ Συνθήκες ψ(, r θφ, ) = πεπερασμένη ψ( r ) = 0 ψ(, r θφ, ) =ψ(, r θφ+, ) π Επιτρεπτές ενέργειες
Rešene naloge iz astronomije - I. del
Rešene naloge iz astronomije - I. el A.G. Morebitne napake prosim sporočite na: anreja.gomboc@fmf.uni-lj.si 1 Nebesne koorinate 1. Katere zveze so naobzornice in katere poobzornice za: a) observatorij
Trigonometrija 2. Adicijske formule. Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto
Trigonometrija Adicijske formule Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto Razumijevanje postupka izrade složenijeg matematičkog problema iz osnova trigonometrije
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
KONVEKSNI SKUPOVI. Definicije: potprostor, afin skup, konveksan skup, konveksan konus. 1/5. Back FullScr
KONVEKSNI SKUPOVI Definicije: potprostor, afin skup, konveksan skup, konveksan konus. 1/5 KONVEKSNI SKUPOVI Definicije: potprostor, afin skup, konveksan skup, konveksan konus. 1/5 1. Neka su x, y R n,
M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost
M086 LA 1 M106 GRP Tema: CSB nejednakost. 19. 10. 2017. predavač: Rudolf Scitovski, Darija Marković asistent: Darija Brajković, Katarina Vincetić P 1 www.fizika.unios.hr/grpua/ 1 Baza vektorskog prostora.
IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)
IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI) Izračunavanje pokazatelja načina rada OTVORENOG RM RASPOLOŽIVO RADNO
1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
3.1 Reševanje nelinearnih sistemov
3.1 Reševanje nelinearnih sistemov Rešujemo sistem nelinearnih enačb f 1 (x 1, x 2,..., x n ) = 0 f 2 (x 1, x 2,..., x n ) = 0. f n (x 1, x 2,..., x n ) = 0. Pišemo F (x) = 0, kjer je x R n in F : R n
Vaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete