Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 28. maj 2010 SPLOŠNA MATURA

Σχετικά έγγραφα
Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 9. junij 2007 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 31. avgust 2011 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 29. avgust 2008 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Ponedeljek, 30. avgust 2010 SPLOŠNA MATURA

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.

Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

1. Trikotniki hitrosti

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Vsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI),

Tretja vaja iz matematike 1

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Osnove elektrotehnike uvod

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

DELO IN ENERGIJA, MOČ

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Merske enote. Računanje z napakami.

Mehanika fluidov. Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost.

UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

8. Diskretni LTI sistemi

- Geodetske točke in geodetske mreže

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

OSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine

Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Rješenje: F u =221,9 N; A x = F u =221,9 N; A y =226,2 N.

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 2. Sobota, 4. junij 2011 / 90 minut

386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99)

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Tehniška mehanika 1 [N]

Zadatak 4b- Dimenzionisanje rožnjače

2. Vlak vozi s hitrostjo 2 m/s po ovinku z radijem 20 m. V vagonu je na vrvici obešena luč. Kolikšen kot z navpičnico tvori vrvica (slika 1)?

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

OSNOVE STROJNIŠTVA (OST)

ENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2.

LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij. Višja dinamika. Rešene naloge iz analitične mehanike. Dr. Janko Slavič. 22.

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok.

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike. Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 Avtorja: S. Fratina in J.

= 3. Fizika 8. primer: s= 23,56 m, zaokroženo na eno decimalno vejico s=23,6 m. Povprečna vrednost meritve izračuna povprečno vrednost meritve

Telo samo po sebi ne spremeni svoje lege ali oblike. To je lahko le posledica drugega telesa, ki nanj učinkuje.

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

r T = 1. Redukcija sile 2. Telo in težišče telesa

Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe

1. kolokvij iz predmeta Fizika 1 (UNI)

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Dinamika togih teles

Kotni funkciji sinus in kosinus

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Vaje iz fizike 1. Andrej Studen January 4, f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x) = x n. (f g) = f g + f g (2) f(x) = 2x

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

Državni izpitni center. Osnovna raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Sobota, 4. junij 2011 / 120 minut

IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Aksialne obremenitve DOPUSTNE NAPETOSTI IN DIMENZIONIRANJE

1 - KROVNA KONSTRUKCIJA : * krovni pokrivač, daska, letva: = 0,60 kn/m 2 * sneg, vetar : = 1,00 kn/m 2

TEHNIKA V KMETIJSTVU

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2014/2015

F g = 1 2 F v2, 3 2 F v2 = 17,3 N. F v1 = 2. naloga. Graf prikazuje harmonično nihanje nitnega nihala.

TEHNIKA V KMETIJSTVU

VEKTORJI. Operacije z vektorji

3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami privlačne ali odbojne enake sile povzročajo enake učinke Enota za silo ( F ) je newton (N),

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike

Kotne in krožne funkcije

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 5. junij 2014 / 90 minut

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Torek, 25. avgust 2009 / 90 minut

Jan Kogoj. . Ko vstavimo podano odvisnost pospeška od hitrosti, moramo najprej ločiti spremenljivke - na eno stran denemo v, na drugo pa v(t)

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2009/2010

Transcript:

Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M1017411* MEHANIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 8. maj 010 SPLOŠNA MATURA RIC 010

M101-741-1- PODROČJE PREVERJANJA A A1 Pretvorite podane veličine v zahtevane enote. Pri pretvarjanju naredite izračun. a) ρ = 0, 0 g mm... kg m b) σ = 6 MPa... Nmm c) η = 10 mm min... m s d) E = kwh... kj e) W = 5 cm... m g 10 kg a) ρ = 0, 0 = 0, 0 = mm ( 10 m) 9 kg 4 kg kg = 0, 0 10 10 = 10 = 0000...1 točka m m m 6 6 b) σ = N N 6 MPa = 6 10 6 10 m = (10 mm) = 6 6 N N = 6 10 10 = 6...1 točka mm mm ( ) mm 10 m 6 m c) η = 10 = 10 = 10...1 točka min 60 s s d) E = kwh = 10 W 600 s = 700 10 Ws = 700 kj...1 točka 6 e) ( ) W = 5 cm = 5 10 m = 5 10 m...1 točka

M101-741-1- A Na mirujoče telo A začnejo hkrati delovati sile 1, in, na mirujoče telo B pa 1,, in 4. V obeh primerih gre za sistem sil s skupnim prijemališčem. V spodnjih skicah sta prikazana mnogokotnika sil za vsako telo. Lastne teže teles ne upoštevajte. y y A x B x 1 4 1 4 1 1 a) Napišite, ali se pod vplivom delujočih sil telo A prične gibati.... b) Če menite, da se telo A začne gibati, napišite, kako se telo giblje. ( točki)... c) Če menite, da se telo A začne gibati, na skici označite smer njegovega gibanja. d) Napišite, ali se pod vplivom delujočih sil telo B prične gibati.... Če menite, da se telo B začne gibati, napišite, kako se telo giblje...

4 M101-741-1- a) Telo A se prične gibati...1 točka b) Telo A se giblje enakomerno pospešeno... točki c) Označena smer gibanja telesa A y smer gibanja A x 1 1...1 točka d) Telo B miruje...1 točka A Na skicah a e je narisanih pet primerov obremenitev elastičnih teles. Za vsako od teh obremenitev na obstoječih risbah skicirajte deformirano obliko telesa. a) q b) telo, položeno na podlago τ telo, prilepljeno na podlago c) d) e)

M101-741-1-5 telo, položeno na podlago q 1t τ telo, prilepljeno na podlago 1t 1t a) b) c) 1t e) 1t d) priznano je tudi...5x1 točka A4 Palica kvadratnega prereza s stranico a je obremenjena s silama, kot je narisano na skici. Obkrožite pravilne trditve. II I I II a) V prerezu I I se pojavi notranja sila velikosti: A N = B = N C N = 0

6 M101-741-1- b) V prerezu I I se pojavijo napetosti: A upogibna B natezna C strižna c) V prerezu II II se pojavijo napetosti: A samo normalna B normalna in tangencialna C tlačna in upogibna d) Napišite izraz za velikost normalne napetosti v prerezu I I. e) V katerem prerezu so večje normalne napetosti? A v prerezu II II B v prerezu I I a) = (odgovor A)...1 točka N b) V prerezu I I se pojavi natezna napetost (odgovor B)...1 točka c) V prerezu II II se pojavita normalna in tangencialna napetost (odgovor B)...1 točka N d) σ = =...1 točka A a e) Večje normalne napetosti so v prerezu I I...1 točka

M101-741-1-7 A5 Z roba strehe se odlomi strešnik in prosto pada proti tlom. a) Skicirajte diagrame at, - vt - in st - padanja strešnika, če zračni upor zanemarite. ( točke) a v s 0 t 0 t 0 t b) Napišite enoti hitrosti in pospeška. ( točki) Enota za hitrost je:... Enota za pospešek je:... a) a v a = g s 0 t 0 t 0 t...(1+1+1) točke b) Enota za hitrost je: m s...1 točka Enota za pospešek je: m s...1 točka

8 M101-741-1- A6 a) Za spodaj napisane izraze napišite na levi strani enačaja oznake veličin, ki jih določajo napisani izrazi na desni strani enačaja: mv = J ω = = Jα b) Z besedami napišite, kaj izračunamo z danimi izrazi: mv =... J ω =... Jα =... ( točki) ( točke) a) b) mv E k = J ω Ek = M = Jα... točki mv = kinetična energija pri premočrtnem gibanju telesa ali kinetična energija masne točke...1 točka J ω = kinetična energija pri vrtenju telesa...1 točka Jα = vrtilni moment...1 točka

M101-741-1-9 A7 Bat, ki s spodnje strani zapira valj premera D, ima težo g. V valju je plin, katerega gostoto lahko zanemarimo. Na valj je priključena U-cev, v kateri je kapljevina gostote ρ. Desni krak U-cevi je odprt, zunanji tlak pa je p 0. V mirujočem stanju (pri mirujočem batu) je razlika gladin kapljevine v U-cevi enaka h, kakor je prikazano na skici. D p 0 p a h ρ g a) Obkrožite, kakšen je relativni tlak v valju: A nadtlak; B relativni tlak je enak nič; C podtlak. b) Napišite enačbo za izračun tega relativnega tlaka. c) Napišite enačbo za izračun absolutnega tlaka v valju in ga izrazite z danimi veličinami. d) Napišite enačbo za izračun teže bata v narisanem položaju. (Težo izrazite z veličinami, ki so navedene na skici.) ( točki) a) Obkrožen odgovor C...1 točka b) pp = ρgh...1 točka c) pa = p0 ρgh...1 točka g g d) pp = ρgh = ali = pp = p0 p a...1 točka A A g πd πd = ρgh ali g = ( p0 pa)...1 točka 4 4

10 M101-741-1- A8 Po narisanem cevovodu se pretaka idealna kapljevina. Na skici so označeni trije prerezi cevovoda, za katere velja: d = d < d. 1 d d h > 0 1 Δh d 1 d h = 0 Preučite razmere med vrednostmi fizikalnih veličin v posameznih prerezih. Med spodaj navedenimi veličinami postavite ustrezen matematični znak (enačaj ali neenačaj, na primer h > h ). 1 a) v v 1 b) p 1 p c) p 1 p d) v 1 v e) v v a) v < v 1...1 točka b) p 1 > p...1 točka c) p 1 < p...1 točka d) v = v...1 točka 1 e) v < v...1 točka

M101-741-1-11 PODROČJE PREVERJANJA B B1 Na viličarju teže = 0 kn prenašamo breme mase 00 kg. Izmere na skici so: g a = 0, 6 m, b = 0, 8 m in c = 1 m. Kotalnega trenja ne upoštevajte. g1 g A a b c B a) Narišite reakcije v točkah A in B in pojasnite, okoli katere točke bi se pri pretežkem bremenu viličar prevrnil. ( točke) b) Izračunajte reakcije v točkah A in B. (1 točk) c) Izračunajte moment bremena in moment teže viličarja glede na točko A. Ali se med površino koles in podlago pojavi drsno trenje? Pojasnite odgovor. (5 točk) a) g g1 A B 1t 1t a b c Viličar bi se prevrnil okoli točke A...1 točka

1 M101-741-1- b) g1 1 = m g...1 točka = 00 9, 81 = 94 N...1 točka g1 M = 0 ali A ( 0 i M = ib )...1 točka ( ) a b + ( b + c) = 0 ali ( a + b + c) ( b + c) + c = 0... točki g1 g B g1 A g b a ( a + b + c) + c g g1 g1 g = ali B A b c =...1 točka + b + c 0 0, 8, 94 0, 6 B = = 7,91 kn ali 0, 8 + 1...1 točka, 94( 0, 6 0, 8 1) 0 1 + + + A = = 15, 04 kn 0, 8 + 1 = 0...1 točka iy + =... točki 0 A B g1 g ( ) = + ali = +...1 točka A g1 g B B g1 g A A =, 94 + 0 7, 91 = 15, 04 kn ali...1 točka ( =, 94 + 0 15, 04 = 7, 91 kn) B c) Moment bremena okoli točke A M = a...1 točka 1 g1 M =, 94 0, 6 = 1, 77 knm...1 točka 1 Moment teže viličarja okoli točke A M = b...1 točka g M = 0 0, 8 = 16 knm...1 točka Trenje med površino koles in podlago se pojavi, ker nastopi med njima tlačna normalna obremenitev....1 točka

M101-741-1-1 B Med preizkusom varnosti se avto z maso m = 980 kg giblje s hitrostjo v 0 = 144 km h. Ko je od zidu oddaljen l = 60 m, prične zavirati, tako da blokirajo zavore. Kolesa se od tega trenutka ne vrtijo več. Dinamični količnik drsnega trenja med gumo in cestiščem je 0, 8. l a) Izračunajte dolžino zavorne poti, na kateri bi se avto ustavil, če ne bi bilo zidu. Ali se bo avto zaletel v zid (obkrožite odgovor)? A Da. B Ne. b) Izračunajte, s kolikšno hitrostjo se avto zaleti v zid. c) Izračunajte, koliko časa avto zavira, preden se zaleti v zid. d) Izračunajte energijo avtomobila v trenutku, ko ima hitrost 108 km h. (9 točk) (4 točke) (5 točk) ( točki) a) 1. način E E = W...1 točka k1 k0 i W = W = s...1 točka i tr tr n mv1 k1 0 tr = μ = μmg...1 točka E = =...1 točka mv0 = μmgs...1 točka v0 s =...1 točka gμ s = 40 = 101, 94 m... (1+1) točki 9,81 0,8 Pravilen je odgovor A... 1 točka

14 M101-741-1-. način: D'Alambert n vz tr g tr = μmg...1 točka vz = ma...1 točka vz tr = 0...1 točka ma μmg = 0 a = μg...1 točka a = 0,8 9,81= 7,85 m s v = v0 at...1 točka v v0 v0 t = = a a 40 t = = 5, 1 s...1 točka 7, 85 at s = v0t...1 točka 7, 85 5,1 s = 40 5,1 s = 101, 9 m...1 točka Pravilen je odgovor A...1 točka b) 1. način Ek Ek0 = Wtr...1 točka mv mv0 = μmgl...1 točka v = v0 gμl = 40 9, 81 0, 8 60 = 5, 66 m s... (1+1) točki. način: Kinematične enačbe at1 s1 = v0t1...1 točka 7, 85t1 60 = 40t1 7, 85 t1 80t1 + 10 = 0 80 ± 80 4 7, 85 10 8, 6 s t1 = =...1 točka 7,85 1,8 s (Zgornje lahko kandidat izračuna tudi pri vprašanju c in se potem vrne k vprašanju b.) v1 = v0 at1...1 točka v 1 = 40 7, 85 1, 8 v =...1 točka 1 5, 65 m s ( 9, km h)

M101-741-1-15. način: Uporaba»osnovne«enačbe iz fizike as = v v...1 točka 1 0 1 1 0 1 v = v a s...1 točka v 1 = 40 7, 85 60...1 točka v =...1 točka 1 5, 65 m s ( 9, km h) c) 1. način s = v t + at = l...1 točka 0 v = v0 + at v v0 a =...1 točka t v v0 t v0 + v l = v0t + = t...1 točka t l 60 t = = = 1, 8 s... (1+1) točki v + v 40 + 5, 66 0. način Če kandidat reši vprašanje b po. načinu, prepiše čas t 1 = 1,8 s... 5 točk. način Če kandidat reši vprašanje b z energijami, pozna v 1, za izračun pojemka lahko uporabi (osnovno) enačbo iz fizike as = v v...1 točka a = 1 0 1 v0 v1 s 40 5, 65 a = = 7, 8 m s...1 točka 60 v1 = v0 at1...1 točka v0 v1 t1 =...1 točka a 40 5, 65 t1 = = 1, 8 s...1 točka 7, 85 4. način Če kandidat reši vprašanje a po D'alambertu, pozna pojemek, iz vprašanja b pozna v 1, za izračun lahko uporabi enačbo za hitrost pri enakomerno pojemajočem gibanju v = v0 at...1 točka v1 = v0 at1...1 točka v0 v1 t1 =...1 točka a 40 5, 65 t1 =...1 točka 7, 85 t 1 = 1, 8 s...1 točka

16 M101-741-1- d) mv E k =...1 točka 108 980, 6 Ek = = 441 kj...1 točka

M101-741-1-17 B Narisani navpični nosilec AC (steber) je v točki A obremenjen z vodoravno silo = kn, v točki B pa je pripet na jekleno žico premera d. Izmere so: b = 1 m, c = 1, 5 m. Lastno težo stebra zanemarimo. x A b Prerez z I-I D d B a a 1 y I c I a a 1 C y T [ kn ] M kn m a) Imenujte podpori B in C ter v skico vrišite reakcije. b) Izračunajte reakcije v točkah B in C. ( točki) ( točke) c) V gornjo skico vrišite diagram prečnih sil in diagram upogibnih momentov za nosilec AC. (4 točke) d) Izračunajte premer d pritrdilne jeklene žice BD, če je dopustna normalna napetost v žici σ = 00 MPa. dop ( točke) e) Izračunajte največji upogibni moment v nosilcu AC in največjo upogibno normalno napetost, če sta dimenziji prereza nosilca a = 80 mm in a 1 = 70 mm. (8 točk)

18 M101-741-1- a) Podpora B je nihalna podpora, podpora C pa nepomična členkasta podpora...1 točka A A b B B B c c b B C C ali C Cx = 0 Cy...1 točka M = 0 = c b...1 točka b) ib C C b 000 1 = = = 000 N...1 točka c 1, 5 = 0 = + = 000 + 000 = 5000 N...1 točka iy B C c) A 1t B 1t t C T [ kn ] M kn m...(1+1+) 4 točke N d) σ = σdop...1 točka A 4B 4B σ dop d...1 točka πd πσ dop 4 5000 d = 5, 64 mm...1 točka π 00

M101-741-1-19 M = b...1 točka M maks = 1= knm...1 točka e) maks 4 4 4 4 a a1 8 7 4 I z = = = 141,5 cm... (1+1) točki 1 1 1 1 Iz 141,5 Wz = = = 5, 1 cm...1 točka e z 4 Mmaks σ maks =...1 točka W σ maks z 6 10 = = 85 MPa... (1+1) točki 5, 1 10

0 M101-741-1- PODROČJE PREVERJANJA C C1 Z dvigalom, narisanim na skici, lahko dvigamo bremena do mase m = 00 kg. Karakteristične mere dvigala so: r 1 = 5 cm, r = 40 cm, r b = 5 cm. Težo kavlja zanemarimo. P r d r 1 r b m a) Izračunajte silo v vrvi v naslednjih primerih: (8 točk) A če največje dovoljeno breme dvigamo s stalno hitrostjo, B če največje dovoljeno breme spuščamo s stalno hitrostjo v 0 = 0, 6 m s in ga nato v času 0, 75 sekunde ustavimo z enakomernim pojemkom, C če največje dovoljeno breme miruje na določeni višini. b) Izračunajte potreben moment motorja, če je največja dovoljena sila v vrvi v =,18 kn. (Izgube zanemarimo.) (8 točk) c) Izračunajte potrebno moč za dviganje bremena mase 00 kg s stalno hitrostjo v = 0, 6 m s. Kolikšna je v tem primeru potrebna moč motorja, če je izkoristek dvigala enak η = 90 %. (7 točk) d) Izračunajte premer d gredi motorja, če je največja dovoljena sila v vrvi v =,18 kn in je τ = 0 MPa. dop (7 točk)

M101-741-1-1 a) A v = mg = 00 9, 81 = 94 N... (1+1) točki B v = v0 at = 0...1 točka v0 0, 6 a = = = 0, 8 m s...1 točka t 0, 75 ma =...1 točka i i ma = v mg...1 točka v = m( a + g) = 00( 0, 8 + 9, 81) = 18 N...1 točka C v = mg = 00 9, 81 = 94 N...1 točka b) M = 0...1 točka i r v b= r... točki rb 5 = v = 18 = 1989,4 N...1 točka r 40 rb 0, 5 Mm = M1 = r 1 = v r1 = 18 0, 05 = 99,5 N m...(+1+1) 4 točke r 0, 40 ali r 40 i = = = 8... (1+1) točki r1 5 M = vrb = 18 0,5 = 796 N m... (1+1) točki i M M1 M 796 = = = 99, 5 N m... (1+1) točki i 8 =... točki M 1 c) P = v...1 točka Pdviganja = mgv = 00 9, 81 0, 6 = 1765,8 W...(1+1+1) točke Pdviganja η =...1 točka Pm Pdviganja 1765, 8 Pm = = = 196 W... (1+1) točki η 0, 9 T =...1 točka d) τ τdop Wp T = M m = 99,5 N m... točki Wp = πd...1 točka 16 16T 16T 16 99500 τ dop d = = 9, 4 mm...(1+1+1) točke πd πτ π 0 dop

M101-741-1- C Jekleno cev, ki je na vsakem koncu obešena na pokončen valjast plovec s premerom D 1 = 1 m in maso m 1 = 100 kg, z dvigalom spustimo v vodo. Dolžina cevi je l = 5 m, zunanji premer cevi D = 00 mm, notranji premer cevi d = 180 mm, gostota jekla pa je 7,8 kg dm. plovec x plovec D 1 d D l a) Izračunajte težo cevi. (5 točk) b) Določite maksimalno upogibno napetost v cevi, ko je cev (v horizontalni legi) še v zraku. (8 točk) c) Narišite sile, ki delujejo na cev, ko je že potopljena, in sile, ki delujejo na plovec. d) Izračunajte silo, s katero mora plovec držati cev navzgor. Gostota vode je 1000 kg m. e) Izračunajte, za koliko je pri tem plovec potopljen. (Lastno težo vrvi in vzgon nanjo zanemarite.) (4 točke) (5 točk) (8 točk)

M101-741-1- a) Teža cevi: g = mg = ρvg...1 točka π V = ( D d ) l...1 točka 4 π V = ( 1, 8 ) 50 = 149, dm...1 točka 4 m = 7, 8 149, = 1164 kg...1 točka = 1164 9, 81 = 11418 N...1 točka g b) Maksimalna upogibna napetost v cevi: g l 4 T M max g l... 1 točka M T = 0 g l g l M max + = 0... 1 točka 4 l g l g M max = 4 8 l g M max =... 1 točka 8 11418 5 Mmax = = 5681 Nm... 1 točka 8 Mmax σ max =... 1 točka W 4 4 π D d W =... 1 točka D 4 4 0 18 W = π = 70,1 cm... 1 točka 0 5681 10 N σmax = = 1... 1 točka 70,1 10 mm

4 M101-741-1- c) Sile na cev in sile na plovec: vzg1 vzg1 g1 g1 v v v vzg v d D l g d) Sila, s katero plovec drži cev: = 0 iy vzg v... 4 točke = 0... 1 točka g v g vzg =... 1 točka = ρ V g... 1 točka vzg v vzg = 1000 0,149 9, 81 = 146, 6 N... 1 točka 11418 146, 6 v = = 4977, N... 1 točka e) Ravnotežje plovca: = 0 iy =... 1 točka vzg g v 0 vzg 1 1 = +... 1 točka g 1 1 = m g g 1 1 1 v = 100 9, 81 = 981 N... 1 točka g vzg = 981 + 4977, = 5958, N... 1 točka 1 = ρ gv vzg 1 k 1 πd vzg = ρ 1 kg x... 1 točka 4 4 vzg x = 1... točki ρkgπd1 4 5958, x = = 0, 77 m... 1 točka 1000 9, 81 π 1