PRILOGA za spletno stran k mojemu ČLANKU TEST ZNANJA O ASTRONOMIJI IN SILAH ZA REVIJO FIZIKA V ŠOLI 2/2011, december 2011

Σχετικά έγγραφα
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

kg 2 Naredimo miselni poskus.

Telo samo po sebi ne spremeni svoje lege ali oblike. To je lahko le posledica drugega telesa, ki nanj učinkuje.

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Osnove elektrotehnike uvod

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Tretja vaja iz matematike 1

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

= 3. Fizika 8. primer: s= 23,56 m, zaokroženo na eno decimalno vejico s=23,6 m. Povprečna vrednost meritve izračuna povprečno vrednost meritve

Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

GALAKSIJE OPAZOVANJE GALAKSIJ, izračuni, posledice

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Sončev sistem sestavlja Sonce in veliko število teles in snovi, ki jih nanj veže težnost. 2. Sončev sistem vsebujejo planeti, njihovi sateliti,

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

- Geodetske točke in geodetske mreže

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.

1. Trikotniki hitrosti

8. Diskretni LTI sistemi

VEKTORJI. Operacije z vektorji

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)

NARAVOSLOVJE - 7. razred

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

3. Merski sistemi M3-1

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami privlačne ali odbojne enake sile povzročajo enake učinke Enota za silo ( F ) je newton (N),

PRIPRAVA ZA NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA IZ FIZIKE. NALOGE IZ 8. in 9. razreda. + PREGLED NARAVOSLOVJA iz 7. razreda

Funkcije več spremenljivk

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 29. avgust 2008 SPLOŠNA MATURA

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)

Rješenje: F u =221,9 N; A x = F u =221,9 N; A y =226,2 N.

ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo

kmi a Astronomi v Kmici, trinajstič ASTRONOMI V KMICI trinajstič

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Ponedeljek, 30. avgust 2010 SPLOŠNA MATURA

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 28. maj 2010 SPLOŠNA MATURA

Theoretical Examination

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Veleučilište u Rijeci Stručni studij sigurnosti na radu Akad. god. 2011/2012. Matematika. Monotonost i ekstremi. Katica Jurasić. Rijeka, 2011.

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

ZEMLJOMOR ALI GEOCID ARGUMENTI ZA IN PROTI. Zakaj bi želeli razbiti Zemljo? Vi, vi nori, bedasti, manijak! ZAKAJ?

4. HIDROMEHANIKA trdno, kapljevinsko in plinsko tekočine Hidrostatika Tlak v mirujočih tekočinah - pascal

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Kotne in krožne funkcije

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE

Splošno o interpolaciji

Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo "kulon") ali As (1 C = 1 As).

Toplotni tokovi. 1. Energijski zakon Temperatura

Nebesna mehankarija Ozvezdja 20 Seznam ozvezdij 22 Nebesna krogla 25 Merjenje kotov na nebu 30 Sezonske karte 34 Prvi koraki 46

RAZISKOVALNI POUK RAZISKOVALNI POUK RAZISKOVANJE V VRTCU RAZISKOVALNI POUK PDF created with pdffactory trial version

OSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

DELO IN ENERGIJA, MOČ

Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Silu trenja osećaju sva tela koja se nalaze u blizini Zemlje i zbog nje tela koja se puste padaju nadole. Ako pustimo telo da slobodno pada, ono će

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

ODGOVORI NA VPRAŠANJA ZA USTNI DEL IZPITA IZ PREDMETA FIZIKA

MODERIRANA RAZLIČICA

Afina in projektivna geometrija

UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU

Zadatak 003 (Vesna, osnovna škola) Kolika je težina tijela koje savladava silu trenja 30 N, ako je koeficijent trenja 0.5?

6 Trdno in tekoče. 6.1 Tlak in gostota 6.2 Tekočine 6.3 Plavanje 6.4 Ozračje in vreme

Osnove matematične analize 2016/17

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

I. del: Dinamika prozornega vesolja Vsebino občasno dopolnim! Če nimate radi matematike, preberite prvih 16 strani in zaključek.

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

FIZIKA. Predavanje 1. termin. dr. Simon Ülen Predavatelj za fiziko. Študijska smer: Fizioterapija PREDSTAVITEV SPLETNE UČILNICE

Zbirka vaj iz astronomije

Transcript:

PRILOGA za spletno stran k mojemu ČLANKU TEST ZNANJA O ASTRONOMIJI IN SILAH ZA REVIJO FIZIKA V ŠOLI /0, december 0 Test V prispevek sem uvrstil test, ki preverja znanje astronomije in osnovno znanje o silah. Razred 8A je pisal test A.. 009, razred 8B pa test B.. 009. Ime, priimek in razred: Datum: Dosežene točke: Ocena: Kriterij: ocena 5 (5-0,5 točk), ocena (0- točk), ocena (,5-7 točk), ocena (6,5-0 točk) TEST ZNANJA O ASTRONOMIJI IN SILAH-A Obvezno piši z nalivnikom. Brisanje s tintobrisom ali prekrivanje z Aedigsom@ ni dovoljeno. Napake preprosto prečrtaj in napiši pravilno. / točka. Kaj je odkril ameriški astronom Edwin Hubble? / točke. Izpolni tabelo: količina oznaka količine osnovna enota količine (oznaka) teža meter (m) kilogram (kg) T / točki. Naštej vse planete, na katerih lahko pristanejo vesoljske ladje (imajo trdno površino). / točki. Obkroži nebesno telo, ki je najbližje Zemlji. Saturn Jupiter Uran Merkur Zemlja Luna Mars Obkroži nebesno telo, ki je od Sonca oddaljeno eno astronomsko enoto. Saturn Mars Jupiter Luna Uran Zemlja Merkur / 7 točk 5. Dopolni stavke: a. Največji planet v našem Osončju je. b. Nebo so razdelili na ozvezdij c. Luna obkroži Zemljo v času d. Čas, v katerem se Zemlja enkrat zavrti okoli svoje osi imenujemo e. Galileo Galilej je odkril, da okoli planeta. krožijo štiri lune. Imenoval jih je: Io, Europa, Ganimed in Kalisto. f. V zvezdah se energija sprošča z To energijo oddajajo kot.. / točka 6. Pojasni, zakaj Severnica, ki jo uporabljamo za orientacijo, navidezno miruje na nebu, ostale

zvezde pa krožijo okoli nje? / točki 7. Na kratko (tri do štiri stavke) opiši nastanek Osončja. Kdaj je nastalo? / t 8. Na skici označi položaje Lune pri Sončevem mrku in Luninem mrku na Zemlji. Oznaka Z določa Zemljo. /5 točk 9. Obkroži DA, če je izjava pravilna in NE, če je napačna. Napačne odgovore popravi. DA NE Prvi krajec ima obliko črke D in zaide kmalu za Soncem. Ponoči ni viden. DA NE Vse zvezde na nebu so enake barve. DA NE Asteroidi so več kilometrov velike gmote, ki krožijo v pasu med Marsom in Jupitrom. DA NE Hitrost svetlobe v vesolju je 00 km/s. DA NE Utrinek nastane, ko delec iz vesolja prileti z veliko hitrostjo v Zemeljsko ozračje. / točki 0. Naštej vse tri sile, ki delujejo na daljavo. / točke. Izpolni tabelo: PREDPONA hekto ZNAK ZA PREDPONO μ ŠTEVILO OSNOVNIH ENOT 0,0 / točke. Naštej vse spremembe, ki jih lahko povzroči delovanje sile na opazovanem telesu (učinki sil). Za vsako spremembo napiši po dva primera iz vsakdanjega življenja. / točki. Izpolni tabelo Telo Masa telesa Teža telesa

Čokolada Nahrbtnik Utež Človek 00 g 50 kg 80 N 0, N / točki. Katere tri lastnosti natanko določajo zunanjo silo, ki deluje na opazovano telo? (Pomoč: katere podatke potrebujemo o sili, da jo lahko narišemo?) / točka 5. Napiši definicijo za prožna telesa. / točke 6. V treh stavkih opiši vse kar veš o sili trenja (zakaj se pojavi, od česa je odvisna, kako jo zmanjšujemo). V stavku opiši tri primere iz vsakdanjega življenja, kjer je trenje koristno. / točki 7. Opiši razliko med maso in težo telesa Rešitve. E. Hubble je odkril: - da je Andromedina meglica galaksija, ki je od nas oddaljena milijona svetlobnih let. - da se vesolje širi.. količina oznaka količine osnovna enota količine (oznaka) dolžina (pot) l meter (m) teža F g newton (N) masa m kilogram (kg) temperatura T Kelvin ali stopinj Celzija (K ali o C). Merkur, Venera, Zemlja, Mars. Luna Zemlja 5. Jupiter, 88 ozvezdij, 7 dni, dan, Jupiter, z jedrskimi reakcijami, svetlobo (sevanje) 6. Ker kaže navidezna os vrtenja Zemlje proti Severnici 7. Osončje je nastalo pred milijardami let. Velik oblak prahu in plinov se je združil zaradi gravitacijske sile. Pri dovolj visoki temperaturi in visokem tlaku so začele potekati jedrske reakcije in zasvetilo je Sonce. Ostanki oblaka so se združili v planete. 8.

9. DA, NE, DA, NE, DA 0. Magnetna, gravitacijska, električna sila. PREDPONA ZNAK ZA PREDPONO ŠTEVILO OSNOVNIH ENOT centi c 0,0 hekto h 00 mikro μ 0,00000. Sprememba oblike Sprememba gibanja (smer, hitrosti) Primeri so individualno delo. Telo Masa telesa Teža telesa Čokolada 00 g N Nahrbtnik 8 kg 80 N Utež 0 g 0, N Človek 50 kg 500 N. Smer, velikost, prijemališče 5. Prožna telesa zavzamejo prvotno obliko, ko preneha delovati nanje zunanja sila. 6. Trenje se pojavi zaradi hrapavosti stičnih ploskev. Velikost sile trenja je odvisna od vrste stičnih ploskev in od sile, ki pritiska pravokotno na stični ploskvi. Trenje zmanjšujemo z mazanjem in z glajenjem stičnih ploskev. 7. Masa je lastnost snovi. Je povsod enaka. Merimo jo z enoto kilogram. Teža je privlačna sila, ki je posledica gravitacijske sile telesa (Zemlje). Merimo jo z enoto newton. Analiza učenčevih rezultatov za posamezno nalogo testa A: 5 točk Številka naloge/dosežene točke za nalogo učenec Ocena/ Točke 5 7 6 7 8 9 5 0 5 6 7 A 5/,5 0 6 0 5,5 B 5/ 5,5,5 C /9 6 0 D /9 6 0 0,5,5 E /6,5 5 0,5,5,5 F /5,5 6 0,5 0 0 G / 0 0,5,5 0

H / 0,5 5 0 0,5 0,5,5 I /7,5 0 6 0,5 0,5 0 0,5 J /,5 0 0 0 0 0 0,5 K / 0 0 0,5,5 0 0 0 L /0,5 0,5 0,5 0 0 0 0 0,5 0 M /0,5 0 0 0 0,5 0 0 N /9,5 0 0 0 0,5 0,5 0,5 0 O /5,5 0 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 P /0 0 0 0,5 0 0,5 0,5 0 0,5 0 0 0 0 0 odstotki 6 % 56 8 7 7 60 69 50 69 6 8 60 55 8 50 55 58 Ime, priimek in razred: Datum: Dosežene točke: Ocena: Kriterij: ocena 5 (7-,5 točk), ocena (-5,5 točk), ocena (5,5-8,5 točk), ocena (7- točk) TEST ZNANJA O ASTRONOMIJI IN SILAH-B Obvezno piši z nalivnikom. Brisanje s tintobrisom ali prekrivanje z Aedigsom@ ni dovoljeno. Napake preprosto prečrtaj in napiši pravilno. / točki. Kdo je prvi uporabil teleskop za opazovanje zvezd? Kdaj? / točke. Izpolni tabelo: količina oznaka količine osnovna enota količine (oznaka) teža T / točki. Naštej vse notranje planete. meter (m) kilogram (kg) / točki. Obkroži nebesno telo, kjer bi ti imel najmanjšo težo. Saturn Jupiter Luna Merkur Zemlja Uran Mars Obkroži nebesno telo, ki je od Sonca oddaljeno eno astronomsko enoto. Saturn Mars Jupiter Luna Uran Zemlja Merkur / 7 točk 5. Dopolni stavke: g. Najmanjši planet v našem Osončju je. h. Planeti, ki nimajo lun so: i. Luna obkroži Zemljo v času j. Čas, v katerem se Zemlja enkrat zavrti okoli svoje osi imenujemo k. Zvezdo, ki se navidezno ne premika na nočnem nebu imenujemo. l. V zvezdah se energija sprošča z To energijo oddajajo kot.. / točka

6. Pojasni, zakaj Severnica, ki jo uporabljamo za orientacijo, navidezno miruje na nebu, ostale zvezde pa krožijo okoli nje? / točki 7. Na kratko (tri do štiri stavke) opiši nastanek Osončja. / t 8. Naštej vse štiri Lunine mene in jih pravilno označi na skici. Oznaka Z določa Zemljo, L pa Luno /5 točk 9. Obkroži DA, če je izjava pravilna in NE, če je napačna. Napačne odgovore popravi. DA NE Prvi krajec ima obliko črke D in zaide kmalu za Soncem. Ponoči ni viden. DA NE S prostim očesom vidimo na nebu preko 0 000 zvezd. DA NE Sončni mrk nastane, ko Luna zaide v Zemljino senco. DA NE Hitrost svetlobe v vesolju je 00 km/s. DA NE Utrinek nastane, ko delec iz vesolja prileti z veliko hitrostjo v Zemeljsko ozračje. / točki 0. Napiši definicijo za prožna telesa. Naštej tri prožne snovi ali telesa. / točke. Izpolni tabelo: PREDPONA mega ZNAK ZA PREDPONO μ ŠTEVILO OSNOVNIH ENOT 0, / točke. Naštej vse vrste sprememb, ki jih lahko povzroči delovanje sile na opazovanem telesu (učinki sil). Za vsako spremembo napiši po dva primera iz vsakdanjega življenja.

/ točki. Izpolni tabelo Telo Masa telesa Teža telesa Čokolada 00 g Nahrbtnik 80 N Utež 0, N Človek 50 kg / točki. Naštej štiri primere sile na dotik / točke 5. V treh stavkih opiši vse kar veš o sili upora (zakaj se pojavi, od česa je odvisna, kako jo zmanjšujemo). V stavku opiši tri primere iz vsakdanjega življenja, kjer srečamo upor. / točki 6. Opiši razliko med maso in težo telesa Rešitve. S teleskopom je prvi opazoval zvezde Galileo Galilej leta 609.. količina oznaka količine osnovna enota količine (oznaka) dolžina (pot) l meter (m) teža F g newton (N) masa m kilogram (kg) temperatura T Kelvin ali stopinj Celzija (K ali o C). Merkur, Venera, Zemlja, Mars. Luna Zemlja 5. Merkur, Venera, Merkur, 7 dni, dan, Severnico, z jedrskimi reakcijami, svetlobo (sevanje) 6. Ker kaže navidezna os vrtenja Zemlje proti Severnici 7. Osončje je nastalo pred milijardami let. Velik oblak prahu in plinov se je združil zaradi gravitacijske sile. Pri dovolj visoki temperaturi in visokem tlaku so začele potekati jedrske reakcije in zasvetilo je Sonce. Ostanki oblaka so se združili v planete. 8.

9. DA, NE, NE, NE, DA 0. Prožna telesa zavzamejo prvotno obliko, ko preneha delovati nanje zunanja sila. Prožna snov oziroma predmet je: guma, jeklena vzmet, goba za brisanje table, plastično ravnilo,... (individualno delo).. PREDPONA ZNAK ZA PREDPONO ŠTEVILO OSNOVNIH ENOT deci d 0, mega M 000 000 mikro μ 0,00000. Sprememba oblike Sprememba gibanja (smer, hitrosti) Primeri so individualno delo. Telo Masa telesa Teža telesa Čokolada 00 g N Nahrbtnik 8 kg 80 N Utež 0 g 0, N Človek 50 kg 500 N. Individualno delo. Npr.: z nogo brcnemo žogo, sila trenja zavore je ustavila avto, plavalec premaguje silo upora vode,... 5. Upor zavira gibanje telesa. Pojavi se v tekočinah (plini, kapljevine) pri premikanju telesa ali tekočine. Velikost upora je odvisna od hitrosti premikanja opazovanega telesa skozi tekočino, od njegove oblike in od gostote tekočine. Z aerodinamično oziroma hidrodinamično obliko upor telesa zmanjšamo. Primeri: Individualno delo. Npr.: silo upora čutimo, ko piha veter; silo upora čutimo pri plavanju; sila upora zraka nas zavira pri kolesarjenju,... 6. Masa je lastnost snovi. Je povsod enaka. Merimo jo z enoto kilogram. Teža je privlačna sila, ki je posledica gravitacijske sile telesa (Zemlje). Merimo jo z enoto newton.

Analiza učenčevih rezultatov za posamezno nalogo testa B: 7 točk Številka naloge/dosežene točke za nalogo učenec Ocena/ Točke 5 7 6 7 8 9 5 0 5 6 Ž 5/ 7 5 Z 5/,5 7,5 V 5/,5,5 7 5 U 5/,5 5 5 0 T /9,5,5 7 Š /8,5,5 5 S /7 5,5,5 R /6,5 0 7 0,5 P /6,5 6 0 0,5 0 /5,5 7,5 N /,5,5 7 0 0 M /,5,5 0,5,5 0 L /7,5 0,5 0 6 0 0,5,5 K /7,5 5 0,5 0 J /7 0 0 6,5,5,5 0,5 I / 0 5 0 0 0 0 H /7 0 5 0 0 0 0 0,5 0 0,5 0 G /5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F /8 0 0 0 0 0 0,5 0 0,5 0 0 0 0 odstotki 68 % 6 87 78 79 80 8 90 56 7 8 6 55 76 55 5 Razred 8B, ki je pisal test preje, je imel boljše rezultate kot razred 8A. Vzrok je predvsem pri skupini fantov v 8A, ki ni imela pravilnega odnosa do učenja in do šole. Drug drugega so»vzpodbujali«k nedelu in vsakega dobrega učenca so žalili s»piflar«. Posamezne učenke v 8A, ki so bile prizadevne, zelo delovne in inteligentne, žal niso imele voditeljskih lastnosti in niso bile sposobne popeljati razreda v delovno smer. V 8B so bile razmere obratne: skupina fantov, ki je prevzela vodenje razreda, je bila učno uspešna in vedoželjna, zato nihče ni žalil z zbadljivko»piflar«. Tudi učenke so bile ambiciozno pridne. Iskušnje kažejo, da dober razred vodijo dobri učenci, zelo redkokdaj učenke. Zdi se, kot da bi učenke prepuščale vodenje razreda fantom. Neuspešen razred ima vedno skupino fantov, ki sovražijo šolo in učenje. Ti zatirajo svoje sošolce in sošolke in jim vsiljujejo svoje vedenje. Rezultati testa v paralelkah jasno kažejo, da je pri učencih potrebno gojiti pozitivni odnos do učenja. Moje dodatno delo z nadarjenimi učenci je vedno koristilo celotni razredni skupnosti.