Izračun koordinat poligonskih točk

Σχετικά έγγραφα
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Kotne in krožne funkcije

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

1. Trikotniki hitrosti

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Aleš Breznikar, Božo Koler INŽENIRSKA GEODEZIJA

Metoda končnih elementov III

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

8. Diskretni LTI sistemi

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Kotni funkciji sinus in kosinus

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

PRESECI SA PRSLINOM - VELIKI EKSCENTRICITET

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s

Sarò signor io sol. α α. œ œ. œ œ œ œ µ œ œ. > Bass 2. Domenico Micheli. Canzon, ottava stanza. Soprano 1. Soprano 2. Alto 1

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

transformacija j y i x x promatramo dva koordinatna sustava S i S sa zajedničkim ishodištem z z Homogene funkcije Ortogonalne transformacije

1.4 Tangenta i normala

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

diferencialne enačbe - nadaljevanje

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120

Osnove elektrotehnike uvod

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Mate Vijuga: Rijeseni zadaci iz matematike za srednju skolu

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

vezani ekstremi funkcij

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Funkcije dviju varjabli (zadaci za vježbu)

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

( , 2. kolokvij)

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Linearna algebra 2 prvi kolokvij,

PROCESIRANJE SIGNALOV

1 Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem

Funkcije dveh in več spremenljivk

IZVODI ZADACI (I deo)

bab.la Φράσεις: Ταξίδι Τρώγοντας έξω ελληνικά-ελληνικά

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

18. listopada listopada / 13

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

Dvanaesti praktikum iz Analize 1

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Matjaž KOŽELJ

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Reševanje sistema linearnih

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

ibemo Kazakhstan Republic of Kazakhstan, West Kazakhstan Oblast, Aksai, Pramzone, BKKS office complex Phone: ; Fax:

2.7 Primjene odredenih integrala

3. AMPEROV ZAKON. SLIKA: Zanka v magnetnem polju. Integral komponente magnetnega polja v smeri zanke je sorazmeren toku, ki ga zanka oklepa.

Veleučilište u Rijeci Stručni studij sigurnosti na radu Akad. god. 2011/2012. Matematika. Monotonost i ekstremi. Katica Jurasić. Rijeka, 2011.

Osnove matematične analize 2016/17

5.2. Orientacija. Aleš Glavnik in Bojan Rotovnik

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

INTEGRALI RACIONALNIH FUNKCIJ

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Το άτομο του Υδρογόνου

Rešene naloge iz astronomije - I. del

Trigonometrija 2. Adicijske formule. Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

KONVEKSNI SKUPOVI. Definicije: potprostor, afin skup, konveksan skup, konveksan konus. 1/5. Back FullScr

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

3.1 Reševanje nelinearnih sistemov

Vaje: Električni tokovi

Transcript:

M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov. 2008 Izračun koornat polgonskh točk Polgonske točke povezane v polgone tvorjo polgonsko mrežo. Koornate polgonskh točk računamo na osnov merjenh polgonskh stranc n lomnh kotov. Polgonska stranca je razalja me vema polgonskma točkama. Lomn kot je kot me vema polgonskma strancama; vrh kota je polgonska točka. Prklepn polgon Prključen al prklepn polgon poteka me vema anma točkama (trgonometrčnma al polgonskma). Na slk spoaj je poan takšen polgon. slka 1: prključen (prklepn) polgon Pr tem polgonu moramo poznat koornate točk,,, D. Mermo prklepna kota 1, 5 (prklepn kot so enak kot lomn kot, le a se menujejo tako zara tega, ker prklepajo polgon na ano točko), lomne kote 2, 3, 4, n polgonske strance 1, 2, 3, 4. Na osnov anh n merjenh kolčn moramo zračunat neznane koornate polgonskh točk 1, 2 n 3. orej: Dano: točke (Ya,Xa), (Yb,Xb), (Yc,Xc), D(Y,X) Merjeno: 1, 5, 2, 3, 4, 1, 2, 3, 4 Neznano: 1 (Y 1,X 1 ), 2(Y 2,X 2 ), 3(Y 3,X 3 ) Koornate neznanh polgonskh točk zračunamo s pomočjo oločenh smernh kotov me točkam polgona n merjenh polgonskh stranc. Najprej z anh koornat zračunamo začetn smern kot ν n končn smern kot ν D : Y Y Y Y tan ν tan ν X X X X D D D Da b zračunal neznane koornate polgonskh točk moramo zračunat koornatne razlke y n x, začenš o prve ane točke. Koornatne razlke me točkam polgona pa lahko zračunamo na osnov znanh smernh kotov posameznh polgonskh stranc. e zračunamo s pomočjo merjenh lomnh (prklepnh kotov). Najprej s poglejmo zvezo me smernm n lomnm kot (slka 2). 1

M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov. 2008 slka : zračun smernega kota polgonske strance Smern kot n-te strance obmo, če smernemu kotu prejšnje strance prštejemo lomn kot na točk ter vsot prštejemo, al oštejemo 180. Splošno velja: ν n+ 1 n ν n n 1 + n ± 180 180 prštejemo takrat, kaar je vsota manjša o 180, oštejemo če je vsota večja o 180. Za polgon na slk lahko zračunamo smerne kote na naslenj načn: ν ν + ± 180 1 1 ν ν + ± 180 2 1 1 2 ν ν + ± 180 3 2 2 1 3 ν ν + ± 180 3 3 2 4 ν ν + ± 180 D 3 5 Smern kot ν D smo s že v začetku zračunal z koornat točk n D n obe vrenost b moral bt enak. Zara nezogbnh napak pr merjenju lomnh kotov, smerna kota ne bosta enaka. Če zgornje enačbe seštejemo, obmo: D [ ] n *180 [ ] ν ν + ± ako zračunan smern kot ν D bo ostopal o smernega kota, k smo ga zračunal z koornat. o ostopanje menujemo kotno nesoglasje n ga označujemo z f. Izračunamo ga po enačb: D f ( ν + n*180 ) ( ν + [ ]) "MOR" "JE" pr čemer je n števlo lomnh kotov (števlo "bet") v polgonu. Kotno nesoglasje f mora bt manjše al enako o opustnega nesoglasja. Dopustno nesoglasje je oločeno s pravlnkom n je ovsno o: vrste uporabljenega nstrumenta (poatek, natančnost...) metoa zmere. n 1 2

M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov. 2008 Če je kotno nesoglasje manjše o opustnega, ga razelmo enakomerno na vse merjene kote. Zatem zračunamo popravke za merjene lomne kote: kotno nesoglasje elmo s števlom lomnk kotov (brez ostanka). Popravk so v sekunah n so celoštevlčne vrenost, ne ecmalne. f v n Računska kontrola zračuna popravkov lomnh kotov se glas: [v ] f S popravljenm lomnm kot lahko zračunamo okončne smerne kote polgonskh stranc n nato koornatne razlke (koornatne razlke računamo na tolko ecmalk, na kolkor so poane zmerjene polgonske strance): 1 1 y sn ν x cosν 1 1 1 1 y sn ν x cos ν 1 1 y sn ν x cos ν 3 3 3 3 2 3 3 2 y sn ν x cos ν 4 4 3 4 4 3 Vsota zračunanh koornatnh razlk b morala bt enaka razlk koornat anh točk n : y Y Y x X X [ ] [ ] Zara nezogbnh napak pr merjenju polgonskh stranc pre o t.. koornatnh nesoglasj: f y (Y Y ) [ y] f x (X X ) [ x] "MOR" "JE" Iz koornatnh nesoglasj lahko zračunamo skupno lnearno nesoglasje f. f f + f x y o mora bt manjše al enako opustnemu lnearnemu nesoglasju : f Koornatna nesoglasja f y n f x porazelmo na koornatne razlke n to sorazmerno olžnam posameznh polgonskh stranc. Izračunamo popravke v y n v x : fy fx v y v x [ ] [ ] Računska kontrola zračuna popravkov koornatnh razlk je: [v y ] f y [v x ] f x Izračunane popravke algebrsko prštejemo posameznm koornatnm razlkam. (Preznak popravkov je ovsen o preznaka koornatnega nesoglasja). ako obmo popravljene koornatne razlke y' n x' : y' y + v x' x + v Y X S popravljenm koornatnm razlkam zračunamo koornate polgonskh točk: 3

M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov. 2008 1 1 1 1 2 1 1 2 3 2 3 3 2 3 3 4 3 4 Zanja računska kontrola je ta, a z algebrskm seštevanjem koornatnh razlk, moramo o ane točke prt točno v ano točko. Zara zaokroževanja lahko pre o razlke ene o veh enot na zanjem ecmalnem mestu. Vsa računanja se ponava opravjo v trgonometrčnem obrazcu števlka 19. 4

M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov. 2008 Zaključen polgon Zaključen polgon poteka o ene ane točke n se zaključ na st an točk. Dana točka je lahko trgonometrčna točka al že prej oločena polgonska točka. Polgon zhaja z točke 1 n se zaključ na st točk. Na polgonu na slk xx zgoraj sta poan točk1 n 1. Mermo oba prklepna kota 1, n 6, lomne kote 2, 3, 4, 5, ter polgonske strance 1, 2, 3, 4, 5. Računamo koornate točk 2, 3, 4 n 5. Mermo vse lomne kote 1, 2, 3, 4, 5 n polgonske strance 1, 2, 3, 4. Postopek zračuna je enak kot pr prklepnem polgonu. Začetn smern kot je tu ν 1, končn smern kot pa ν 1. Kotno nesoglasje lahko zračunamo kot: 1 f ( ν + n *180 ) ( ν + [ ]) 1 "MOR" "JE" pr čemer je n števlo lomnh kotov (števlo ) v polgonu. ν 1 2 2 ν 1 1 1 2 1 6 ν 3 2 2 5 3 ν 3 4 3 5 5 ν 5 1 4 4 3 ν 4 5 slka : zaključen polgon 4 Kotno nesoglasje f mora bt manjše al enako o opustnega nesoglasja. Če je kotno nesoglasje manjše o opustnega, ga razelmo enakomerno na vse merjene kote. Zatem zračunamo popravke za merjene lomne kote n to tako, a kotno nesoglasje elmo s števlom lomnk kotov (brez ostanka). v 5 f n

M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov. 2008 Računska kontrola zračuna popravkov lomnh kotov se glas: [v ] f S popravljenm lomnm kot lahko zračunamo okončne smerne kote polgonskh stranc n nato koornatne razlke: y sn ν x cosν 1 1 1 1 1 1 y sn ν x cos ν 3 3 y sn ν x cos ν 4 4 3 3 3 3 3 3 y sn ν x cos ν 5 5 4 4 4 4 4 4 y sn ν x cos ν 1 1 5 5 5 5 5 5 Vsota zračunanh koornatnh razlk v zaključenem polgonu b morala bt enaka nč: y 0 n x 0 [ ] [ ] Zara nezogbnh napak pr merjenju polgonskh stranc nastop t.. koornatno nesoglasje: f y 0 [ y] f y [ y] f x 0 [ x] 6 f x [ x] u tukaj mora bt skupno lnearno nesoglasje f manjše al enako opustnemu lnearnemu nesoglasju: f fx + fy ; f. Koornatna nesoglasja f y n f x porazelmo na koornatne razlke n to sorazmerno olžnam posameznh polgonskh stranc. Izračunamo popravke koornatnh razlk v y n v x : fy fx v y v x [ ] [ ] Računska kontrola zračuna popravkov koornatnh razlk je: [v y ] f y [v x ] f x Izračunane popravke algebrsko prštejemo posameznm koornatnm razlkam. (Preznak popravkov je ovsen o preznaka koornatnega nesoglasja). ako obmo popravljene koornatne razlke y' n x' : y' y + v Y x' x + v X točk: S popravljenm koornatnm razlkamo zračunamo koornate polgonskh 1 1 1 1 2 1 1 2 3 2 3 3 2 3 4 3 4 4 3 4 5 4 5 5 4 5 Zanja računska kontrola je ta, a z algebrskm seštevanjem koornatnh razlk, začenš o ane točke 1 premo nazaj v sto točko 1. Lahko nastop razlka ene o veh enot na zanjem ecmalnem mestu, zara zaokroževanja.

M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov. 2008 Zunanj urez Zunanj urez je postopek oločtve koornat neznane točke na osnov opazovanh zunanjh smer z veh anh točk. Zunanja smer je smer z ane točke na novo točko. Poleg zunanjh smer obstajajo tu t. notranje smer smer z novh točk na ane točke. Pr zunanjem urezu opazujemo smer z veh anh točk o nove točke, poane so koornate teh veh točk, ščemo pa koornate točke neznane točke. ν δ ν b y x merjeno: δ, δ ano: (Y,X ), (Y, X ) neznano: (Y, X ) δ x a δ y Smern kot ν oz. ν zračunamo z koornat anh točk n. ϕ n ϕ sta orentran smer. Orentrana smer je kot, k ga oklepa neka smer s severom. Iz slke je razvno, a orentrane smer zračunamo: ϕ ν + δ oz. kot δ v oglšču zračunamo kot: δ ϕ ν ϕ ν δ δ ν ϕ ( ν ± 180 ) ϕ δ ϕ ϕ Računska kontrola je: δ + δ + δ 180. Da b zračunal koornate točke prvo zračunamo koornatne razlke me točkam oz. n. Pr tem obstajata va načna zračuna koornatnh razlk o točk n o točke. 7

M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov. 2008 I. načn: z snusovega zreka zračunamo strance trkotnka a n b. b a sn δ sn δ sn δ sn δ b sn δ sn δ a sn δ sn δ S pomočjo stranc lahko zračunamo koornatne razlke o točke o oz. o točke o : y a sn ϕ y bsn ϕ Koornate točke so: x a cosϕ x bcosϕ Y ' + y X ' X + x Y '' Y + y X '' X + x Na koncu sle še zanja kontrola (koornat točke morata bt enak, če jh računamo s točke ter s točke ): Y ' Y '' X ' X '' II. načn: y y y ( x x )tan ϕ y y y ( x x )tan ϕ x y y x tan ϕ + x tan ϕ tan ϕ tan ϕ ( y y ) ( x x )tan ϕ x x x tan ϕ tan ϕ ( y y ) ( x x )tan ϕ x x x tan ϕ tan ϕ Y ' + y X ' X + x Y '' Y + y X '' X + x zanja kontrola je enaka: Y ' Y '' X ' X '' 8

M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov. 2008 Notranj urez Notranj urez pomen oločtev koornat nove točke s pomočjo opazovanh notarnjh smer z nove točke o tr ane točke. Obstaja velko razlčnh reštev problema notranjega ureza. u bomo poal reštev po ollnsu. Dano: (Y, X ), (Y,X ), M(Y M,X M ) Merjeno: kota α n. Neznano: koornate nove točke (Y,X ) Skoz točke, n postavmo krog. Premca M seka ta krog v točk (v slavo ollnsa se menuje ollnsova (pomožna) točka). M M M a ϕ δ a δ s ϕ M δ ϕ b α ϕ α b δ ϕ slka : notranj urez (reštev po ollnsu) Y Y Y tan ν X X X s ( Y Y ) + ( X X ) V trkotnku sta v oglščh n ana kota α n. Iz smernega kota ν n kotov α n zračunamo orentrane smer s točk n na točko : ϕ ν ϕ ν Β Α +α ν + α + π 9

M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov. 2008 Kontrola: δ 180 (α + ) ϕ ϕ, δ δ + δ Izračun koornat ollnsove (pomožne) točke (y,x ) opravmo na osnov anh koornat n ter orentranh smer ϕ n ϕ. m 2 r s sn, pr čemer je δ δ + δ δ a m sn α b m sn y a sn ϕ x a cos ϕ y bsn ϕ x b cos ϕ y y + y y + y x x + x x + x Seaj mamo oločen položaj točke. Zanma nas položaj točke. Prvo zračunamo smern kot s točke M na novo točko : Y YM YM tan ν M X X X M M Z njegovo pomočjo zračunamo lahko orentrane smer na novo točko. δ ν M ϕ δ ϕ ν M ϕ ν + δ ϕ ν δ a m sn δ b m sn δ y a sn ϕ x a cos ϕ y b sn ϕ x b cos ϕ Y ' + y X ' X + x Y '' Y + y X '' X + x zanja kontrola je enaka kot pr zunanjem urezu: Y ' Y '' X ' X '' Očtno je, a je ollnsova reštev notranjega ureza enaka vojnemu zunanjemu urezu. 10

M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov. 2008 Ločn presek Ločn presek uporabljamo za zračun koornat točk kaar mamo, namesto merjenh smer, na voljo merjene razalje o veh (treh) anh točk o nove točke. ν ( y, x ) b merjeno: a, b ano: (Y,X ), (Y, X ) neznano: (Y, X ) ν ν α a ( y, x ) Poobno kot pr zunanjem urezu lahko tu ločn presek zračunamo na va načna. 1. načn (trgonometrčn): Iz kosnusovega zreka zračunamo kote v trkotnku : 2 a + b 2b cos 2 b a a + 2 cos α + a b cos α 2a + b a cos 2b 2 2 kontrola je: a cos α + b cos Zatem zračunamo smerne kote stranc trkotnka a n b: ν ν + α ν ν Smern kot ν zračunamo z koornat anh točk n. S pomočjo smernh kotov zračunamo koornatne razlke o n o točke : y a sn ν x a cos ν y bsn ν x b cos ν 11

M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov. 2008 Y ' + y X ' X + x Y '' Y + y X '' X + x 2. načn (geoetsk): Načn računanja je enak zračunu koornat lnjskh točk. ukaj računamo elne koornatne razlke o točk () o točke (vznožje všne h) ter naprej o točke o nove točke (glej slko). h je všna v trkotnku p, q projekcj stranc a n b na stranco Zveza me projekcjam ter všno n strancam: h b q 2 h a p 2 a b p q a b ( p + q)( p q) ( p + q) a b p q 2 2 p + q p q h ( y, x ) b a ( y, x ) slka: ločn presek (geoetska reštev) 12

M. Kuhar: Geoezja (UN) - zbrana poglavja, nov. 2008 Projekcj p n q lahko zračunamo z zgornjh zvez: p + q p q p + p + q p q q Če je točka z esne stran aljce (velja a je h ): Y Y + p sn ν + h cosν Y Y q sn ν + h cosν ' ' X X + pcosν h sn ν X X q sn ν h sn ν ' " Če je točka z leve stran aljce (velja a je h û): Y Y + p sn ν h cosν Y Y q sn ν h cosν ' ' X X + pcosν + h sn ν X X q sn ν + h sn ν ' " Zanja kontrola: Y ' + y X ' X + x Y '' Y + y X '' X + x 13