Jerneja Čučnik Mikroskopiranje in tipi celic Gimnazija Celje Center Mikroskopiranje in tipi celic

Σχετικά έγγραφα
MIKROSKOP IN MIKROSKOPIRANJE

MERJENJE Z MIKROSKOPOM

Tretja vaja iz matematike 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Mikroskop in mikroskopiranje

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Kotne in krožne funkcije

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Osnove elektrotehnike uvod

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

8. Diskretni LTI sistemi

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Poročilo laboratorijskih vaj pri predmetu Gradiva. Optični mikroskop

Gimnazija Ptuj. Mikroskop. Referat. Predmet: Fizika. Mentor: Prof. Viktor Vidovič. Datum: Avtor: Matic Prevolšek

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

1. vzporedni žarek (vzporeden je optični osi), ki ga zbiralna leča lomi tako, da gre na drugi strani skozi gorišče,

SVETLOBNI MIKROSKOP IN OSNOVE MIKROSKOPIRANJA

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

OBTOK KRVI V KAPILARAH poročilo o laboratorijskem delu

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Mikroskop Osnove mikroskopiranja

MOJ PRVI MIKROSKOP. OPOZORILO! Nikoli ne glejte v Sonce skozi leče mikroskopa, ker lahko nepovratno poškodujte oči.

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

PROCESIRANJE SIGNALOV

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

1. Trikotniki hitrosti

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Vaje: Slike. 1. Lomni količnik. Barbara Rovšek, Ana Gostinčar Blagotinšek, Toma d Kranjc. Naloga: Določite lomna količnika pleksi stekla in vode.

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

TRIGONOMETRIJA TROKUTA

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE

ROBERT HOOKE IN MIKROSKOP

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

Zgodba vaše hiše

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Elementi spektralne teorije matrica

Kontrolni zadatak (Tačka, prava, ravan, diedar, poliedar, ortogonalna projekcija), grupa A

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Sintezna genomika. Ponovno zapisovanje (Rewriting) Preoblikovanje kode (Refactoring) Transplantacija genoma Sintezni genomi Sintezni organizmi

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

K U P M Metka Jemec. Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

Naloge. 1. Za vsak predmet ali snov označite, ali gre za čisto snov ali zmes. (2 točki) C. Steklo.

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

Leica DM750 M Uporabniški priročnik

3. OSNOVNI POKAZATELJI TLA

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

Svetlobni mikroskop. Princip delovanja Pomembna kakovost leč

VILJUŠKARI. 1. Viljuškar se koristi za utovar standardnih euro-pool paleta na drumsko vozilo u sistemu prikazanom na slici.

Trigonometrija 2. Adicijske formule. Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto

PROUČEVANJE OSMOZE PRI DVEH RAZLIČNIH RASTLINSKIH TKIVIH

( , 2. kolokvij)

VPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Za 20 kv stikališče določite ustrezno enopolno shemo z upoštevanjem naslednjih zahtev:

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Naloge. Na ta list ne pišite odgovorov. Uporabite ocenjevalno polo. Vsak rezultat mora imeti pravilno enoto in primerno število veljavnih mest.

Kotni funkciji sinus in kosinus

Katedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente

POVRŠINA TANGENCIJALNO-TETIVNOG ČETVEROKUTA

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 2 DIODA I TRANZISTOR

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

A MATEMATIKA Zadana je z = x 3 y + 1

TOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA

Akvizicija tereta. 5660t. Y= masa drva, X=masa cementa. Na brod će se ukrcati 1733 tona drva i 3927 tona cementa.

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

MATERIALI. Navodila za opravljanje laboratorijskih vaj na 1. stopnji bolonjskega visokošolskega strokovnega programa KEMIJSKA TEHNOLOGIJA

ТЕМПЕРАТУРА СВЕЖЕГ БЕТОНА

Leica DM500, DM500 B Uporabniški priročnik

PRAVA. Prava je u prostoru određena jednom svojom tačkom i vektorom paralelnim sa tom pravom ( vektor paralelnosti).

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Transcript:

Ime in priimek: Jerneja Čučnik Razred: 4.b Šola: Gimnazija Celje Center Mentor: Saša ogrizek, prof. Datum izvedbe vaje: 24.9.2009 1

1. UVOD Mikroskop je instrument za preučevanje predmetov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom. Človeško oko ne more razločevati predmetov, ki so manjši od 0,1mm. Mikroskop je sestavljen iz okularja, tubusa, revolverja z objektivi, stativa, mikroskopske mizice, makrometrskega in mikrometrskega vijaka, ročice zaslonke, svetila in noge. Povečava okularja je 10 kratna. Povečave objektivov pa so tri, 4 kratna, 10 kratna in 40 kratna. Skupna povečava, pod katero mi opazujemo predmete pa je okular x objektiv, zato poznamo tri povečave, 40 kratno, 100 kratno in 400 kratno povečavo. Poznamo tudi dve vrste preparatov, suh preparat in moker preparat. Ko gledamo skozi okular vidimo merilce, ki nam pomaga izmeriti velikost opazovanega predmeta. Na njem so tri različne enote, enota A, enota B in enota C. Z mikroskopiranjem rastlinskih in živalskih celic smo se naučili razliko med prokariontskimi celicami, ki so značilne za bakterije in evkariontskimi, ki so značilne za celoten rastlinski, živalski in glivni svet. Prokariontske celice so manjše od evkariontskih. Prokariontske celice imajo manj dednega materiala, zato se lažje cepijo, kot evkariontske, prav tako so prokariontske celice enostavnejše od evkariontskih. Celična stena prokariontskih celic zgrajena iz mureina, evkarintske rastlinske celice iz celuloze, glivne celice iz hitina, živalska celica pa je z evolucijo izgubila celično steno. S evolucijsko izgubo celične stene so živalske celice pridobile zmožnost premikanja in endocitotskih procesov. Prav tako pa so se zaradi te izgube razvili ozmoregulacijski organeli, ki regulirajo količino vode v celici. NAMEN VAJE S to laboratorijsko vajo se bomo naučili mikroskopiranja, priprave mokrih preparatov, naučili se bomo določiti velikosti organizmov. Razumeli bomo razmerje med velikostjo vidnega polja in povečavo. Znali bomo natančno opazovati in skicirati organizme. HIPOTEZE slika pod mikroskopom je povečana, obrnjena in zrcalna premer vidnega polja se z večanjem povečave manjša površina vidnega polja se z večanjem povečave širino in dolžino predmetov lahko zmerimo z merilcem na okularju celice lista mahu imajo celično steno in celično membrano celice ustne sluznice imajo celično membrano in citoplazmo ter jedro zgradbe bakterijske celice ne bomo videli, ker so celice premajhne, vidimo le obliko celic 2. MATERIAL mikroskop objektno in krovno steklo brisača za čiščenje stekelc milimetrski papir Črke (A, F, in H) las celica lista mahu 2

celica ustne sluznice bakterijska celica v jogurtu fiziološka raztopina voda 3. METODE DELA mikroskopiranje mokrih preparatov pripravili smo mokri preparat celice lista mahu 1. na objektno stekelce smo položili celico lista mahu 2. dodali smo kapljico vode 3. prekrili smo z krovnim stekelcem opazovali smo zgradbo in velikost celice pod vsemi povečavami pripravili smo mokri preparat celice ustne sluznice 1. na objektno stekelce smo položili celico ustne sluznice 2. dodali smo kapljico fiziološke raztopine 3. prekrili s krovnim stekelcem opazovali smo zgradbo in velikost celice pod vsemi povečavami o pripravili smo mokri preparat bakterij v jogurtu zmešanim z vodo in metilenskim barvilom 1. na objektno stekelce smo položili bakterije obarvane v metilenskem modrilu 2. dodali kapljico vode 3. prekrili s krovnim stekelcem o opazovali smo pod vsemi povečavami velikost pripravili smo mokri preparat črk oz. lasu 1. na objektno steklo smo položili črko oziroma las 2. dodali smo kapljico vode 3. prekrili smo z krovnim steklom skozi okular smo opazovali vse črke oz. lase pod različnimi povečavami (40x, 100x, 400x) - mikroskopiranje milimetrskega papirja pripravili smo mokri preparat milimetrskega papirja 1. na objektno steklo smo položili milimetrski papir 2. dodali smo kapljico vode 3. prekrili smo z krovnim steklom merili smo koliko enot je 1mm 3

4. REZULTATI Jerneja Čučnik Slika 1: Črka F (40x) Slika 2: Črka A (40x) Slika 3: Črka H (40x) Slika 4: Las (40x) Slika 5: Las (400x) Slika 6: Premer vidnega polja ( 40 x) Tabela 1: Preglednica izračunov premerov vidnega polja Povečava Premer vidnega polja 40x povečava 4300 μm 100x povečava 1720 μm 400x povečava 430 μm Premer vidnega polja pri 40x povečavi: d=2r=4,3mm=4300 μm povečava 1= premer vidnega polja 2 Premer vidnega polja pri 100x povečavi: povečava 2 premer vidnega polja 1 40 = x 100 4300 100x =172000 x=1720 μm 4

Premer vidnega polja pri 400x povečavi: 40 = x 100 4300 x = 430 μm Tabela 2: Preglednica enot mikroskopskega merilca 40x 100x 400x A 625 μm 250 μm 62,5 μm B 125 μm 50 μm 12,5 μm C 25 μm 10 μm 2,5 μm Slika 7: Celice lista mahu (400x) Slika 8: Celice ustne sluznice pobarvane z metilenskim barvilom (400x) Slika 9: Bakterije v jogurtu zmešanim z vodo in metilenskim barvilom (400x) 5. RAZPRAVA Iz mikroskopiranja črk smo ugotovili, da če mokri preparat črke na mizici prestavimo navzgor po mizici, se slika pod mikroskopom prestavi navzdol in če preparat po mizici prestavimo levo se slika pod mikroskopom prestavi desno. Ugotovili smo, da je slika dvakrat zrcaljena. U laboratorijsko vajo mikroskopiranja las smo ugotovili, da en las pri 400x povečavi pokrije približno 1/3 vidnega polja. Ko gledamo skozi okular vidimo tudi mikroskopsko merilce s katerim lahko izmerimo dolžino vsakega objekta, ki ga opazujemo pod mikroskopom. Opazovali smo celice lista mahu, ki je primerek rastlinske celice, opazili smo celično steno, celično membrano. Z mikroskopskim merilcem smo celice tudi izmerili. 5

Kot primer živalske celice smo opazovali celice ustne sluznice obarvane z metilenskim barvilom. Pod mikroskopom smo opazili cel. membrano, jedro in citoplazmo. 6. ZAKLJUČKI V tej vaji smo osvojili znanje pravilnega mikroskopiranja in priprave mokrih preparatov. S pomočjo milimetrskega papirja smo izmerili premer vidnega polja in enote mikroskopskega merilca, s katerim smo kasneje merili opazovane predmete. Ugotovili smo, da je pod mikroskopom slika povečana, obrnjena in zrcalna. S lasom smo opazovali površino vidnega polja. Prav tako smo opazovali zgradbo rastlinske, živalske celice in obliko bakterijskih celic. 7. LITERATURA lastni zapiski (ustni vir Saše Ogrizek, prof.. Datum: 1.9.09 21.9.09. Kraj: Celje, Gimnazija Celje Center) BIOLOGIJA, laboratorijsko delo (Smilja Pevec, založba DZS, Ljubljana 2002) BIOLOGIJA, navodila za laboratorijsko delo (dr. Jože Drašler idr., založba DZS, Ljubljana 2004) 6