Универзитет Св. Кирил и Методиј во Скопје Фармацевтски факултет Институт за фармацевтска технологија ПРАКТИЧНИ ВЕЖБИ ФАРМАЦЕВТСКА ТЕХНОЛОГИЈА 3

Transcript

1 Универзитет Св. Кирил и Методиј во Скопје Фармацевтски факултет Институт за фармацевтска технологија ПРАКТИЧНИ ВЕЖБИ ФАРМАЦЕВТСКА ТЕХНОЛОГИЈА 3 Скопје, 2010

2 Подготвиле: Проф. Д-р. Катерина Горачинова Доц. Д-р. Марија Главаш Додов Асс. М-р Маја Симоноска Црцаревска Асс. Дипл. Фарм. Никола Гешковски Дипл. Фарм. Весна Петровска Рецензенти: Проф. Д-р. Рената Славеска Раички Проф. Д-р. Кристина Младеновска Билтен број 985, Скопје, 30 април 2010 година

3 Вежба бр. 1 PRA[OCI Potrebno predznaewe Definirawe na pra{oci Podelba na pra{oci ( spored podgotovka, broj na komponenti,, primena) Na~ini na prepi{uvawe na pra{oci Definirawe na triturati Cel na ve`bata izrabotka na nepodeleni i podeleni pra{oci zapoznavawe na studentot so kalkulacii za triturati 1. Pra{oci, podelba i ispituvawe na istite (Ph.EUR, BP).

4 EKSPERIMENTALNA RABOTA 1) Da se izrabotat slednite preparati: Rp/ Acidi borici (300) 0.25 Zinci oxydi (300) 0.30 Talci (300) 9.45 Misce fiat pulvis. Da ad saculam. S. pra{ok za posipuvawe Izrabotka: Talkot se sterilizira so soodvetna postapka. ( sterilizacija so suv vozduh, 2 ~asa na 160 C). Prethodno proseanite supstancii se me{aat vo patena po principot na razreduvawe. Upotreba: Adstringens i antiseptic. ^uvawe: vo dobro zatvoren sad na suvo mesto. Se izdava vo ambala`a so perforiran otvor. Slo`en nepodelen pra{ok: Rp/ Natrii hydrogen carbonas 30.0 Natrii tetraboras Natrii chloride Natrii benzoatis aa 5.0 Manitoli 0.4 Misce fiat pulvis. S. pra{ok za inhalacija. Po edna kafena la`i~ka vo 1/2 litar voda za inhalirawe. Izrabotka: Mentolot se usitnuva i so posredstvo na nekolku kapki 96% etanol se rastvara. Ostanatite lekoviti supstancii se prime{uvaat kon nego po principot na razreduvawe.

5 Efervescenten podelen pra{ok Rp/ Natrii bicarbonatis (300) 30.0 Kalii Natrii tartaras (300) 90.0 Acidum tartaricum (300) 26.0 Misce fiat pulvis. Divide in dosed aequales N XII (12). S. sodr`inata na dvete kapsuli se stave vo 1/2 ~a{a voda i se pie. Izrabotka: Natrii bicarbonatis i Kalii Natrii tartarat brzo se me{aat i se delat na potrebniot broj na pra{oci. Se pakuvaat vo beli kapsuli. Vinskata kiselina se deli na 12 ednakvi delovi i se polni vo `olti kapsuli. Edna bela i edna `olta kapsula se pakuvaat oddelno. Rp/ Pulvis combini Misce fiat pulvis. Divide in dosed aequales N V (5). S. po potreba pri bolka po eden pra{ok. Izrabotka: Acidum acetylsalicilicum (300) 1.50 Propilphenazonun (300) 0.75 Codeini phosphas (300) 0.05 Prethodno proseanite i odmereni supstancii se me{aat i povtorno prosejuvaat. Smesata se deli na propi{aniot broj na pra{oci i se pakuva vo hartieni kapsuli.

6 Rp/ Atropini sulphas Papaverini chloride 0.01 Lactosi 0.3 Misce fiat pulvis. Dentur tales doses N VI (6). S. 3 pati po eden pra{ok po jadewe. Izrabotka: Atropin sulfatot e supstancija so mnogu jako dejstvo i e zadadena vo mnogu mala koli~ina, koja ne mo`e to~no da se odvaga. Se podgotvuva triturate vo odnos 1:100. Najprvo se me{a 0.06g. papaverin, se dodava laktozata. Vo patena so kartica homogeno se me{a i od oko se deli na propi{aniot broj na dozi. Presmetka za podgotvka na trituratot:

7 Zada~i: (Re{ete gi zada~ite i objasnete kako }e gi podgotvite pra{ocite) 2. Podgotvete 10 pra{oci so 0.003g. na aktivna supstancija po diviziona metoda. 3. Podgotvete 4 pra{oci so poednine~na masa od 0.4g., a sekoj pra{ok da ima g. na lekovita supstancija i 0.2g. na laktoza. 4. Aktivnata supstancija e 0.002g. za 1 pra{ok. Pripremi 7 pra{oci. 5. Rp/ Dionini Sacharosi 0.2 Misce fiat pulvis. Dentur tales doses N VI (6). 6. Rp/ Aminophenazoni Sacharosi 0.2 Misce fiat pulvis. Dentur tales doses N III (3). 7. Rp/ Scopolamini bromidi Phenobarbitoni 0.05 Lactosa 0.3 Misce fiat pulvis. Dentur tales doses N III (3).

8 8. Rp/ Strichnini Nitras Sacharosis 0.2 Misce fiat pulvis. Dentur tales doses N IV (4) 9. Rp/ Phenobarbitoni 0.05 Ergotamini tartarat Sacharosis 0.3 Misce fiat pulvis. Dentur tales doses N X (10) 10. Rp/ Morphini chloride Lactosa 1.0 Misce fiat pulvis. Dentur tales doses N III (3) 11. Rp/ Scopolamini bromidi Misce fiat pulvis. Dentur tales doses N X (10)

9 Re{enie:

10

11

12

13 Вежба бр. 2 GRANULATI Potrebno predznaewe Definirawe na granulati Sredstva za vrzuvawe vo granulati Cel na ve`bata Izrabotka na granulati so vla`na granulacija Izrabotka na efervescenten granulat i kalkulacija za efervescenten granulat. EKSPERIMENTALNA RABOTA 1) Da se izrabotat slednite preparati: Rp/ Granulatum Simplex Izrabotka: Lactosum Amylum maydis Gelatina alba 8.0 Aqua purificata Se izrabotuva so postapka na vla`na granulacija. Pra{kastite komponenti se me{aat, se kvasat so topla `elatinska sluz, a kraj masata se proteruva niz sito 710 µm, su{i i se regranulira.

14 Rp/ Carbonis medicinalis granullatum 10.0 Izrabotka: Carbo medicinalis Sacharosum pulvis Sirupus Simplex Medicinskiot jaglen i saharozata homogeno se me{aat i niz me{awe se dodava obi~niot sirup. Dobienata masa se granulira niz sito 2000µm i se su{i na T od C do dobivawe na 1000g na preparat. Suviot granulat se regranulira. Upotreba: adsorbens. Rp/ Carbonis medicinalis granullatum 10.0 Izrabotka: Carbo medicinalis Gumi arabicum 7.0 Aqua purificata q.s Medicinskiot jaglen ednoli~no se me{a sa sluzta pripremena od arapska guma i 95 ml voda, a potoa se dodavaat u{te okolu 75 ml voda. Smesata dobro se progme~uva i vla`na se granulira niz sito 750 a granulatot se su{i do konstantna masa na 50 C. Suviot granulat se regranulira.

15 Efervescentni granulati Rp/ Granulatum efervescens 10.0 Izrabotka: Natrii hydrogen carbonas 43.2 Acidum citricum 17.5 Acidum tartaricum 29.2 Sacharosum pulvis 20.0 Isopropanolum q.s Navla`netata masa se granulira niz sito 2000 µm i se su{i na 40 C. Napomena: izopropanolot se dodava vedna{ pred seewe. Zada~a: Sostavete proskripcija za izrabotka na 120g. Efervescenten granulat koj sodr`i 600mg aktivna supstancija vo kafena la`i~ka. Odredete gi potrebnite koli~ini na limonska, vinska kiselina i Na-hidrogen karbonat. Re{enie:

16

17 Вежба бр. 3 FARMACEVTSKO-TEHNOLO[KI ISPITUVAWA NA PRA[KAST MATERIJAL Potrebno predznaewe Granulometriska analiza (sitena analiza) Farmacevtsko-tehnolo{ki ispituvawa na pra{kast material i nivno zna~ewe Cel na ve`bata Zapoznavawe na studentot so odredeni parametric za sledewe pri in process kontrolata na pra{kastiot materijal Priprema na razli~ni granulati so postapka na vla`na granulacija i ispituvawe na nivnite karakteristiki, pri varirawe na sredstvo za vrzuvawe, sredstvo za lizgawe Presmetuavwe na Carr-oviot indeks, poroznost, Flowability, Angle of repose i vospostavuvawe na korelacija pome u niv Pra{kastiot material (pra{oci i granulati) poka`uvaat opredeleni osobini so koi vlijaat na procesot na izrabotka na tabletite i dobivawe na dozirana forma so baran kvalitet. Zatoa in process kontrolata e edna od najva`nite fazi vo proizvodstvoto na cvrstite dozirani formi. Parametri za sledewe se: 1) Analiza na goleminata na ~esti~kite( sitena analiza) 2) Vistinska (real), prividna (apparent/bulk) gustina i prividna gustina po tapkawe (tapped density) 3) Ispituvawe na proto~ni osobini 4) Procentot na vlaga vo granulatot

18 2) Vistinska (real), prividna (apparent/bulk) gustina i prividna gustina po tapkawe (tapped density) Vistinskata gustina (real density) ρ t na pra{kastiot materijal pretstavuva masa na pra{kast materijal na edinica volumen, bez da se zeme vo predvid volumenot na vozdu{nite prostori me u ~esti~kite. Zaradi toa ako pra{okot ima vistinska gustina od 1 g cm -3, 100 g }e zafa}aat volumen od 100 ml. No, vo praksa toa ne e taka. Imeno, ako masa na pra{okot od 70 g se stavi vo graduiran cilindri~en sad mo`e da se ot~ita volumen od 100 ml. Toga{ vakvata gustina e poznata kako prividna gustina (apparent ili bulk density), ρ b = 0.7 g cm -3. Ako cilindarot se protrese }e dojde do pogusto pakuvawe na ~esti~kite pri {to tie 70 g pra{ok sega }e zafa}aat pomal volumen, na pr. 80 ml. Ako sega ja opredelime gustinata }e se dobie prividna gustina posle tapkawe (apparent density after settling ili tapped density) ρ ρ = g cm -3. Postapkata za opredeluvawe na prividniot volumen i prividnata gustina e oficinelna po Ph. Eur. IV (Apparent volume). Carr-oviot indeks e merka za interpartikularnite sili. Ako interpartikularnite sili se golemi pra{okot }e ima mala prividna gustina, bidej}i ima povrzuvawe me u ~esti~kite. Ova }e rezultira so visok Carr-ov indeks i golemi promeni vo volumenot predizvikani so tapkawe. Ako interpartikularnite sili se mali, ~esti~kite }e imaat mal afinitet edni kon drugi i spontano }e kompaktiraat. Pri toa Carr-oviot indeks }e bide mal i }e ima mali promeni vo gustinata so tapkawe. Matemati~ko opredeluvawe na Carr-oviot indeks: Carr ov indeks = ρρ ρ ρρ b

19 Poroznosta pretstavuva volumen na vozdu{nite prostori me u ~esti~kite na pra{kastiot materijal prividna poroznost ρ Poroznost = 1 ρ b t prividna poroznost po tapkawe ρ Poroznost = 1 ρ ρ t 3) Ispituvawe na proto~ni osobini Pra{kastiot materijal poka`uva odredeni osobini pri istekuvawe niz otvori i kanali. Te~eweto i brzinata na istekuvawe zavisi od trieweto pome u ~esti~kite na materijalot, a toa vlijae vrz ispravnoto polnewe na matricite t.e. vlijae vrz voedna~enosta na masata na tabletite. Brzinata na te~ewe na materijalot zavisi od osobinite na supstancijata, nejzinata gustrina, oblikot na ~esti~kite, dodadenite sredstva za lizgawe, goleminata i dol`inata na otvorot niz koj mastata protekuva. Ako site ovie parametri se konstantni, brzinata na te~ewe }e zavisi samo od goleminata na ~esti~kite na materijalot, i toa brzinata na te~ewe }e se zgolemuva pri otstranuvawe na mnogu sitnite ~esti~ki (< 10 μm), pri su{ewe ili granulirawe na pra{okot. Prisustvoto t.e. dodavaweto na sredstva za lizgawe bitno }e vlijae vrz proto~nite karakteristiki na pra{kastiot materijal poradi nivnoto raspredeluvawe po povr{inata na ~esti~kite pri {to go namaluvaat me usebnoto nivno triewe. Proto~nite karakteristiki na pra{kastiot materijal se izrazuvaat preku 1. Flowability (Ph. Eur. IV) 2. Angle of repose

20 Angle of repose Pri protekuvaweto niz standardnata inka (nozla 1) se formira konus. Se opredeluva visinata na konusot. Poznavaj}i go radiusot na petrievata plo~a (r, cm) i visinata na formiraniot konus (h, cm) mo`e da se presmeta agolot na protekuvawe. h tg θ = r o Soodnos pome u agolot na protekuvawe i proto~nosta na materijalot Agol na protekuvawe Proto~nost <25 odli~na dobra 30-40* proto~en >40 mnogu slabo proto~en * postoi potreba od dodavawe na sredstvo za lizgawe o Soodnos pome u Carr-oviot indeks i proto~nosta na materijalot Carr-oviot Proto~nost 5-15 odli~en protok dobra protok 18-21* slabo do prooden 23-25* slabo proto~en mnogu slabo >40 mnogu slabo proto~en * postoi potreba od dodavawe na sredstvo za lizgawe

21 EKSPERIMENTALNA RABOTA Carr-oviot indeks, Poroznost 1. Vo graduiran cilindar so volumen od 250 ml, vnimatelno se polni primerokot za analiza (100 g pra{kast materijal ili ako e poinaku propi{ano to~no nazna~ena masa). 2. Se ot~ituva prividniot volumen pred tapkawe ili bulk volume (Vo ml) 3. Se vr{i tapkawe 10, 500, 1250, 2500 pati. Se ot~ituva volumenot na pra{okot vo cilindarot po tapkawe. Vistinskata gustina na pra{okot e 1.6 g cm 3 Prika`uvawe na rezultati: spored propis vo Farmakopeja: Primerok Masa na pra{ok za analiza (g) Volumen na pra{ok pred tapkawa Volumen na pra{ok po 10 tapkawa Volumen na pra{ok po 500 tapkawa Volumen na pra{ok po 1250 tapkawa Mo`nost od natapkuvawe (V10ml V500 ml) Primerok Prividna gustina Bulk density Prividna gustina po tapkawe Tapped density Carr-ov indeks Prividna poroznost Poroznost Priv. poroz. po tapkawe

22 Presmetki:

23 Pra{awa: 1. Pripremen e granulat so prividna gustina od 0.72 g cm -3. Od granulatot se napraveni tableti so dijametar od 10 mm, so ramni povr{ini. Koja e teoretskata masa na tabletite, ako visinata na tabletite e 8 mm? 2. Objasni zo{to vistinskata masa na tabletite mo`e da se razlikuva od teoretskata? Odgovori:

24 Flowability (Ph. Eur. IV) 1. Pra{okot se pu{ta da prote~e niz standardna inka (nozla 1, 2, 3) vo petrieva plo~a. Koli~inata na primerokot zavisi od prividniot volumen kako i koristenata aparatura. Inkata se otvara i se meri vremeto potrebno celiot primerot da iste~e. 2. Se vr{at tri opredeluvawa. 3. Istata postapka se povtoruva po dodavawe na sredstvo za lizgawe Prika`uvawe na rezultati: (spored propis vo Farmakopeja)

25 Angle of repose 1. Se meri nadvore{niot dijametar na petrievata plo~a. Se mesti dolniot del od inkata da bide 5 do15 cm nad sredinata od petrievata plo~a. Pod petrievata plo~a se stava list hartija za da mo`e pra{okot da se sobere i povtorno da se upotrebi za ispituvawe 2. Pra{ok (to~no odmerena koli~ina) se pu{ta poleka da prote~e niz inkata. Se meri visinata na formiraniot konus. 3. Se pravat tri merewa 4. Se presmetuva agolot na protekuvawe: h tg θ = r 5. Se opredeluva proto~nosta na pra{okot so dodatok na sredstvo za lizgawe 6. Se presmetuva faktorot na lizgawe F=G/G 0. Koristi za prou~uvawe na vlijanieto na vidot i koli~inata na dodadeno sredstvo za lizgawe. Toj ja dava promenata na sposobnosta na te~ewe na materijalot koga vo nego e vklopeno sredstvo za lizgawe. F>1, te~eweto e podobreno so dodatok na lizga~. G- masa (g) na pra{ok so lizga~ koj istekol za nekoe konst. vreme Go- masa (g) na pra{ok bez lizga~ koj istekol za nekoe konst. vreme Primerok Br. na merewe Visina na konusot vo cm Sredna vrednost Primerok so lizga~ Sredna vrednost radius na petrieva plo~a r (cm)=

26 Primerok Agol na protekuvawe ( ) Carr-ov indeks Primerok so lizga~ Primerok G Go F Sredna vrednost Pra{awa: 1. Dali postoi korelacija pome u Carr-oviot indeks i agolot na protekuvawe kako dva parametri, koi go karakteiziraat protokot na pra{okot? 2. Dali postoi povrzanost na ovie parametri so goleminata na ~esti~kite na pra{kastiot materijal? 3. Navedi nekoj lizga~ koj voobi~aeno se koristi pri tabletirawe. Kakvi osobini se o~ekuva da ima pra{kast materijal na koj e dodaden lizga~? 4. Zo{to granulacijata e va`na pri tabletirawe? 5. Kako vlijae slabata proto~nost na granulatot, na voedna~enost na masata na tabletite? Odgovori:

27

28

29 Вежба бр. 4 TABLETI Potrebno predznaewe Definirawe na tableti kako cvrsti farmacevtski dozirani formi, prednosti na istite Pomo{ni supstancii pri izrabotka na tabletite Tehnolo{ki postapki za izrabotka na tablet Farmacevtsko-tehnolo{ki ispituvawa kaj tabletite Cel na ve`bata zapoznavawe na studentot so ma{ina za tabletirawe ( ekscentar ma{ina za tabletirawe) izrabotka na tableti so ekscentar ma{ina za tabletirawe zapoznavawe na studentot so propi{anite testovi za tableti (PhEUR) i ispituvawe na podgotvenite tableti izrabotka na disoluciski profil na konvencionalna tableta 1. Vidovi na tableti (Ph. Eur) i propi{ani testovi za nivno ispituvawe

30

31

32 EKSPERIMENTALNA RABOTA 1) Da se izrabotat slednite preparati: Rp/ Tabl. Natrii chloridi á 0.9 D. t. d. N C (100) S. za prigotvuvawe na infuzionen rastvor a. Izrabotka: Se izrabotuvaat so metoda na direktna kompresija, bez dodatok na pomo{ni supstancii. Natrium hloridot prethodno se su{i 2 ~asa na 100 C i se prosejuva niz sito 710 pred da se tabletira. b. Ispituvawa na podgotvenite tableti: 1. Voedna~enost na masa (Ph. Eur.) Vrednosti: Statisti~ka obrabotka na rezultatite i komentar:

33 2. Cvrstina (Ph. Eur.) Vrednosti: Statisti~ka obrabotka na rezultatite i komentar: 3. Dezintegracija (Ph. Eur.) Vrednosti: Statisti~ka obrabotka na rezultatite i komentar:

34 Pra{awa: 1. Objasni zo{to e mo`no da se dobijat tableti od natrium hlorid so metodata na direktna kompresija. Otkade poteknuva kompresibilnosta (opi{i ja strukturata na pra{okot za komprimirawe). 2. Za da go komentirame kvalitetot na ovie tableti potrebno e da se odredat dodatni parametri osven navedenite vo ve`bata. Koi se parametrite na kvaliett koi ke gi odredime, koi se postapkite na odreduvawe i koja e va`nosta na ovie parametri za kvalitet na natrium hlorid tabletite za infuziski rastvori Odgovori:

35 Rp/ Tabl. Aminophenzoni á 0.1 M. f. tabl. D. t. d. N LX (60) S. 3 pati na den po 1 tableta a. Izrabotka: Se izrabotuvaat so parcijalna granulacija. Prose~na masa na edna tableta: 100mg aminofenazon 300mg na tableta 300mg aminofenazon 700mg na tableta Ekscipiensi: Granulatum simplex, 10% skrob i 3% talk b. Sostavete proskripcija za izrabotka na propi{aniot recept: Supstancija Koli~ina pro tableta (mg) Vkupna koli~ina (g) Uloga Aminophenazoni Granulatum simplex Amylum Talcum v. Ispituvawa na podgotvenite tableti: 1. Voedna~enost na masa (Ph. Eur.) Vrednosti:

36 Statisti~ka obrabotka na rezultatite i komentar: 2. Cvrstina (Ph. Eur.) Vrednosti: Statisti~ka obrabotka na rezultatite i komentar: 3. Dezintegracija (Ph. Eur.) Vrednosti:

37 Statisti~ka obrabotka na rezultatite i komentar: Rp/ Tabl. Mesalazine á 100 mg a. Opredelete: - ja ulogata na sekoja supstancija vo slednata formulacija - karakterizirajte go tipiot na tableti Supstancija Mesalazine Amylum Lactosum Magnezii stearas Talcum Aerosil Eudragit S 100 tip na tableti Uloga b. Ispituvawa kaj tabletite: 1.Voedna~enost na masa (Ph. Eur.) Vrednosti:

38 Statisti~ka obrabotka na rezultatite i komentar: 2.Cvrstina (Ph. Eur.) Vrednosti: Statisti~ka obrabotka na rezultatite i komentar: 4. Dezintegracija (Ph. Eur.) Vrednosti:

39 Statisti~ka obrabotka na rezultatite i komentar: 1) Disoluciski profil na konvencionalna tableta ( Tabl. Cefuroxime 500mg) Testot za disolucija na Tabl. Cefuroxime 500mg se izveduva vo ERWEKA aparat so metod na veslo. Se zema edna tableta Tabl. Cefuroxime 500mg i se stave vo 900 ml medium (0.1 M HCl) vo aparatot za disolucija na 50 rpm, i se termostatira na 37 C. Primeroci se zemaat na 10 min., 20min., 30 min., 45 min. Se zemaat po 10 ml i se vra}aat po 10 ml od mediumot (0.1 M HCl). Zemenite primeroci se filtriraat i potoa se zema 200 µl i se nadopolnuva do 10 ml so medium vo tikvi~ka. Primerocite se merat na spektrofotometar (278 nm) i se konstruira grafik - disoluciski profil na na osloboduvawe na aktivnata supstancija od tabletata. Popolni ja slednava tabela: C (standard) = mg/ml A (standard) = 0.95 t (min) A (pr.) St (mg/ml) A (St) Суп. во 10 ml 10 Суп. во 900 ml Kum mg na osl. sup. Kум. % na osl. sup

40 Presmetki:

41

42

43 Вежба бр. 5 KAPSULI Potrebno predznaewe Definirawe na kapsulite kako cvrsti farmacevtski dozirani formi, podelba i prednosti na istite Pomo{ni supstancii pri izrabotka na kapsuli Tehnolo{ki postapki za izrabotka na kapsuli Farmacevtsko-tehnolo{ki ispituvawa kaj kapsuli Cel na ve`bata zapoznavawe na studentot so ma{ina za kapsulirawe (poluavtomatska ma{ina za kapsulirawe) izrabotka na kapsuli so ekscentar ma{ina za kapsulirawe zapoznavawe na studentot so propi{anite testovi za kapsuli (PhEUR) i ispituvawe na podgotvenite kapsuli izrabotka na disoluciski profil na konvencionalna kapsula 1. Vidovi na kapsuli (Ph. Eur) i propi{ani testovi za nivno ispituvawe

44

45 EKSPERIMENTALNA RABOTA 1) Da se izraboti sledniov preparat: Rp/ Caps. Oxytetracyclini chloride á 100 mg D. t. d. N CCC (300) S. edna kapsula na den po jadewe a. Izrabotka: Se koristi ekscipiens Granulatum simplex ( 1400) Se koristat `elatinski {kolki. 250mg/pro dosi. Rp/ Granulatum Simplex Izrabotka: Lactosum Amylum maydis Gelatina alba 8.0 Aqua purificata Se izrabotuva so postapka na vla`na granulacija. Pra{kastite komponenti se me{aat, se kvasat so topla `elatinska sluz, a kraj masata se proteruva niz sito 710 µm, se{i i se regranulira. *namesto Gelatina Alba podgotvete go Granulatum Simplex i so slednive sredstva za vrzuvawe: 4% voden rastvor na K25 4% voden rastvor na NaCMC

46 b. Ispituvawa na podgotvenite kapsuli: 1. Voedna~enost na masa (Ph. Eur.) Vrednosti: Statisti~ka obrabotka na rezultatite i komentar: 2. Dezintegracija (Ph. Eur.) Vrednosti: Statisti~ka obrabotka na rezultatite i komentar:

47 2) Disoluciski profil na konvencionalna kapsula ( Caps. Cefalexine 500mg) Testot za disolucija na Caps. Cefalexine 500mg se izveduva vo ERWEKA aparat so metod na korpa. Se zema edna kapsula Caps.. Cefalexine 500mg i se stave vo 900 ml medium (destilirana voda) vo aparatot za disolucija na 100 rpm, i se termostatira na 37 C. Primeroci se zemaat na 10 min., 20min., 30 min., 45 min. Se zemaat po 10 ml i se vra}aat po 10 ml od mediumot (destilirana voda). Zemenite primeroci se filtriraat i potoa se zema 400 µl i se nadopolnuva do 10 ml so medium vo tikvi~ka. Primerocite se merat na spektrofotometar (262 nm) i se konstruira grafik - disoluciski profil na na osloboduvawe na aktivnata supstancija od kapsulata. Popolni ja slednava tabela: C (standard) = mg/ml A (standard) = 0.85 t (min) A (pr.) St (mg/ml) A (St) Суп. во 10 ml 10 Суп. во 900 ml Kum mg na osl. sup. Kум. % na osl. sup Presmetki:

48

49 Вежба бр. 6 KAPSULI SO MODIFICIRANO OSLOBODUVAWE (In vitro sledewe na brzina na osloboduvawe na lekovita supstancija od cvrsti dozirani formi) Potrebno predznaewe Definirawe na kapsulite kako cvrsti farmacevtski dozirani formi, prednosti na istite Pomo{ni supstancii pri izrabotka na kapsuli Tehnolo{ki postapki za izrabotka na kapsuli Farmacevtsko-tehnolo{ki ispituvawa kaj kapsuli Sistemi so modificiranoosloboduvawe Cel na ve`bata zapoznavawe na studentot so farmakopejskite testovi za disolucija Ph.Eur. 4. izrabotka na disoluciski profil na konvencionalna dozirana forma i forma so modificirano osloboduvawe i nivno komparirawe Farmakopejskite testovi za disolucija Ph.Eur. 4. (prednosti i nedostatoci na istite)

50

51 EKSPERIMENTALNA RABOTA Opredeluvawe na: brzinata na osloboduvawe na diklofenak-na od konvencionalna dozirana forma( grafi~ki prikaz vo Excel) brzinata na osloboduvawe na diklofenak-na od kapsula so modificirano osloboduvawe ( grafi~ki prikaz vo Excel) kineti~kite parametri na krivata na osloboduvawe na diklofenak-na od kapsula (peleti) so modificirano osloboduvawe. Komparativno sledewe na brzinata na osloboduvawe na diklofenak natrium so primena na farmakopejski testovi na disolucija, Ph.Eur. 4. na: kapsuli so modificirano osloboduvawe (75 mg diklofenak natrium od koi 25 mg se vo forma na gastrorezistentni peleti i 50 mg vo forma na peleti so prodol`eno osloboduvawe) Gastrorezistentnite peleti se podgotveni so fluid- bed so koristewe na Eudragit L-100. Peletite so prodol`eno osloboduvawe se podgotveni so fluid-bed so koristewe na Eudragit RS-100 i Eudragit RL-100. Propi{ani uslovi: temperatura od 37 o C brzina 100 vrtewa vo minuta (kaj metod so rotaciona korpa) brzina 50 vrtewa vo minuta (kaj metod so veslo); disolucionen medium 1000 ml. `eludo~en sok so ph 1.2 i alkalen pufer so ph 6.8, so cel da se imitiraat uslovite vo gastrointestinalniot trakt. protok na disolucionen medium - brzina od 4 ml/min kaj proto~nata }elija. osloboduvaweto e sledeno vo 1000 ml na disolucionen medium vo period od 240min (za presmetki i prika`uvawe na rezultati dadeni se vrednostite na ekstinciite na analizite i standardot)

52 Procedura: Doziranata forma se postavuva vo sistemot za sledewe na osloboduvawe, vo predhodno termostatiran disolucionen medium. Testot se izveduva vo vremetraewe od 6 ~asa. Po istekot na prvite dva ~asa disolucioniot medium (`elude~en sok so ph 1.2) se zamenuva so alkalen pufer ph 6.8. Vo propi{ani vremenski intervali (po 0.5, 1, 1.5, 2, 2.5, 3, 3.5, 4, 4.5, 5, 5.5 i 6 ~asa) se zemaat primeroci za analiza (5 ml) i se vra}a ista koli~ina od disolucioniot medium. Za sledewe na osoboduvaweto na lekovitata supstancija so metod na proto~na kelija, vo propi{anite vremenski intervali merete go volumenot na sobran medium. Analizite se filtriraat niz filter hartija (sina traka), dokolku e potrebno se razreduvaat i koli~inata na osloboden Diklofenak natrium se opredeluva spektrofotometriski vo sporedba so standarden rastvor na λ = 281 nm. Podgotovka na standarden rastvor: Podgotovka na standardniot rastvor na Diklofenak-Na so koncentracija 0.09mg/ml.

53 a) Osloboduvawe na Diklofenak-Na od konvencionalna dozirana forma (Tabl. Diklofenak-Na a 100mg) Vreme (min) 15 0, Ext. mg/ml mg/ml (vo 5 ml) mg/ml (vo 1000ml) Kum.mg Kum. % na osl. Ls Ext. St= Cst.=0.09mg/ml Presmetkite i grafikot napravete go vo Excel.

54 b) Osloboduvawe na Diklofenak -Na od kapsula (peleti) so modificirano osloboduvawe so metod na Vreme (min) Ext. mg/ml mg/ml (vo 5 ml) mg/ml (vo 1000) ml) Kum. mg Kum. % na osl. L.s. Ext. St= Cst.= Ext. St= Cst.= Presmetkite i grafikot napravete go vo Excel.

55 v) Osloboduvawe na Diklofenak -Na od kapsula (peleti) so modificirano osloboduvawe so metod na proto~na }elija Vreme (min) Ext. mg/ml Volumen Mg. vo vkupen vol. Kumulativni mg Kumulativni % na osl. L.s. Ext. St= Cst.= Ext. St= Cst.= Presmetkite i grafikot napravete go vo Excel.

56 Koli~ina na osloboden Diklofenak natrium (%) od kapsuli so modificirano osloboduvawe Oslobodena koli~ina na diklofenak Na (%) vreme ~asovi ph Konvencional-na dozirana forma Metod na proto~na }elija Metod na veslo Metod na rotaciona korpa Komentar:

57 Pra{awa: Objasnete ja ulogata na komponentite za podgotovka na doziranata forma - Mikrokristalna celuloza - Kolidon 25 - Koloidna silica - Eudragit L Eudragit RS Eudragit RL Talk

58

59

60 Вежба бр. 7 LIPOZOMI I MIKRO^ESTI^KI Potrebno predznaewe Definirawe na lipozomi, struktura na lipozomot, Surovini za izrabotka na lipozomite Podelba( klasifikacija) na lipozomite Definirawe na mikro~esti~ki-mikrosferi, mikrokapsuli Prednosti za nivna upotreba Cel na ve`bata zapoznavawe na studentot so tehnikite za izrabotka na lipozomite izrabotka na lipozomi so mehani~ki metod, metod so dvofazno emulgirawe, metod so hidratacija na suv lipiden film. Farmacevtsko-tehnolo{ka karakterizacija na podgotvenite lipozomi zapoznavawe na studentot so tehnikite za izrabotka na mikro~esti~ki i nivna izrabotka LIPOZOMI EKSPERIMENTALNA RABOTA a. Podgotovka na lipozomski vezikuli so Lidokain hidrohlorid 1.Mehani~ki metod Soja lecitin 3.0 5% voden r-r na Lidocain Hidrochloride 15.0 Maslenata i vodenata faza se zagrevaat na temperatura od 26 0 C. Na magnetna me{alka se vo tek na 2min. postepeno se dodava vodenata kon maslenata faza. So me{awe so prodol`uva do istekot na 1 ~as. Da se podgotvi i prazna lipozomska disperzija

61 2.Metod na dvofazno emulgirawe Soja lecitin 0.85 Span n-heksan 6.3 5% voden r-r na Lidocain Hidrochloride % voden r-r na Tween 80 FAZA 1. Izrabotka na primarna emulzija V/M Odmerenite koli~ini na soja lecitin i Span 80 se rastvaraat vo organskiot rastvoruva~. Vodeniot rastvor na lekovitata supstancija se dodava postepeno uz me{awe so propelerska me{alka (2 min.) i se prodol`uva so me{awe do istekot na 4 min. Suspendiranite vodeni vezikuli se evaporiraat pod vakuum so cel da se otstrani n-heksanot, kako nadvore{na faza na emulzijata. Evaporacijata se vr{i na temperatura od 26 0 C pri {to se dobiva tenok film. FAZA 2. Izrabotka na V/M/V emulzija Pripremenata V/M emulzija se me{a so voden rastvor na hiodrofilen emulgator (1.3 % voden r-r na Tween 80) vo odnos 40:100, so propelerska me{alka 5 minuti na sobna temperatura. Na ovoj na~in se formira vodenata lipozomska disperzija. Da se podgotvi i prazna lipozomska disperzija 3. Metod na hidracija na suv lipiden film Phospholipon 90H 320 mg. Cholesterol 30 mg. α-tocopherol 10mg. 5% voden rastvor na Lid. HCl ad 10.0 Masnata faza sostavena od fosfolipidot i holeserolot se rastvara vo 5ml na hloroform. Rastvoruva~ot se otstranuva so evaporacija pod vakuum na 65 0 C pri {to na yidot na sadot se formira tenok lipiden film. Filmot se hidrira so vodena faza so dodatok na stakleni perli (5). Hidriraweto se vr{i vo pet posledovatelni ciklusi vo tek na 15 min. Sekoj ciklus se sostoi vo ednominutno naizmeni~no ra~no me{awe na vodena bawa na 65 0 C, me{awe na vorteks i ra~no me{awe na sobna temperatura.

62 b. Farmacevtsko-tehnolo{ka karakterizacija 1. Mikroskopski izgled Mala koli~ina od sve`o podgotvenata lipozomskata disperzija se postavuva na podmetno staklo i se nabquduva mikroskopski. Dokolku e potrebno se razreduva so mala koli~ina na voda. Lipozomskite disperzii se karakteriziraat spored izgled i homogenost na mikroskopsko pole. Komentar:

63 2. Opredeluvawe na goleminata i distribucijata spored golemina 1. So primena na mikroskopski metod - se vr{i merewe na najmalku 100 ~esti~ki od sekoj primerok. - Grafi~ki da se prika`e distribucijata na ~esti~kite, - Da se opredeli srednata golemina ~esti~kite Rezultati: 1. Mehani~ki metod Klasen interval Sredina na Klasen iiintervalint Broj na ~esti~ki % na zastapenost Kumulativni % a. Grafi~ki prikaz na distribucija spored golemina

64 b. Semilogoritamski prikaz srednata golemina ~esti~kite

65 2. Metod na dvofazno emulgirawe Klasen interval Sredina na Klasen Broj na ~esti~ki % na zastapenost Kumulativni % a. Grafi~ki prikaz na distribucija spored golemina

66 c. Semilogoritamski prikaz srednata golemina ~esti~kite

67 3. Metod na hidracija na suv lipiden film Klasen interval Sredina na Klasen Broj na ~esti~ki % na zastapenost Kumulativni % a. Grafi~ki prikaz na distribucija spored golemina

68 d. Semilogoritamski prikaz srednata golemina ~esti~kite

69 1. Opredeluvawe na golemina na ~esti~ki i distribucija spored golemina so primena na laserska difraktometrija 3. Opredeluvawe na procent na enkapsuliran Lidokain hidrohlorid Procentot na enkapsulirana hidrofilna lekovita supstancija vo lipozomskite vezikuli mo`e da se opredeli so direkten ili indirekten metod. Indirektno opredeluvawe - se opredeluva slobodnata (nevgradena) lekovita supstancija vo supernatantot i indirektno se presmetuva % na enkapsulirana lekovita supstancija. Postapapka: Po 2g. od lipozomskata disperzija se prefrla vo kiveti koi se dopolnuvaat so destilirana voda vo odnos 1:2. Se vr{i centrifugirawe na 6000 rpm vo tek na 15 min. na 4 0 C. Postapkata se povtoruva dva pati. Koli~inata na slobodenneenkapsuliran Lid. HCl vo supernatantot se opredeluva spektrofotometriski, po predhodna filtracija, na 272nm vo sporedba so standarden rastvor. Kako slepa proba se koristi suspenzija na lipozomi bez lekovita supstancija tretirana na istiot na~in. Vrz baza na dobienite vrednosti za Lid. HCl vo supernatanot i po~etno odmerenata koli~ina na Lid. HCl, procentot na zaroben Lid. HCl se presmetuva preku formulata: % na lekovita supstancija vo lipozomi = % na slobodna lekovita supstancija Direktno opredeluvawe - direktnoto opredeluvawe pretstavuva lizirawe na lipozomite vo smesa od organski rastvoruva~i (otkako predhoidno so promivawe e otstrneta neenkapsuliranata frakcija) po {to se opredeluva koncentracijata na enkapsuliranata lekovita supstancija. Postapka: Po 2g. od lipozomskata disperzija se prefrla vo kiveti koi se dopolnuvaat so destilirana voda vo odnos 1:2. Se vr{i centrifugirawe na 6000 rpm vo tek na 15 min. na 4 0 C. Postapkata se povtoruva dva pati. Lipozomskata disperzija se rekonstruira do primarniot volumen. Odmerena koli~ina od lipozomskata disperzija 200l se diluira 10 3 pati so smesa od hloroform : metanol (2:1), po {to koncentracijata na Lid. HCl se opredeluva spektrofotometriski kako {to e pogore opi{ano.

70 Presmetki: 1. Mehani~ki metod Indirektno opredeluvawe: A(St) = C(St) = A(analiza) = V ( supernatant) = Dopolnitelno rezreduvanje 1-10 Nadvor ima = % Direktno opredeluvawe: A(St) = C(St) = A(analiza) = A( prazni lipozomi) = Efikasnost na inkorporirawe = %

71 2. Metod na hidratacija na suv lipiden film Indirektno opredeluvawe A(St) = C(St) = A(analiza) = V ( supernatant) = Nadvor ima = % Direktno opredeluvawe A(St) = C(St) = A(analiza) = Efikasnost na inkorporirawe = %

72 MIKRO^ESTI^KI 1. Koacervacija preku temperaturna izmena Na polimer koj ne se rastvara vo voda se dodava hidrofilna lekovita supstancija (disperzija na lek. supstancija vo polimeren rastvor). Poznavaj}i ja temperaturnata rastvorlivost na polimerot vo odreden rastvoruva~ se priprema negov rastvor, pri {to so promena na temperaturata, kapkite na rastvoreniot polimer koalesciraat kon dispergiranite ~esti~ki na lek. supstancija i kako rezultat na promena vo negovata rastvorlivost, formiraat obvvivka okolu lekot (jadroto) so opredelena debelina. Vsu{nost, kako rezultat na promena na temperaturata, ednata faza stanuva siroma{na a drugata bogata so polimer. Izrabotka na mikro~esti~ki so Paracetamol - Polimer za oblo`uvawe - Etilceluloza EC (nerastvorliv vo voda) - Disperzionen medium - n Hexan (na sobna temperatura EC e nerastvorliva vo disperzioniot medium no na temperatura od 78 0 C, temperatura na negovo vriewe, se rastvara. So postepeno ladewe koe e proprateno so kontinuirano me{awe, se namaluva rastvorlivosta na polimerot i toj gi oblo`uva ~esti~kite na lek. supstancija Postapka: 1. Se podgotvuva 2%m/v (50 ml) disperzija na EC vo n Hexan. 2. Smesa postepeno se zagreva do to~ka na vriewe pri {to se formira homogen polimeren rastvor. 3. Lekovitata supstancija fino usitneta (odnos obvivka:jadro= 2:1) se dispergira vo polimerniot rastvor so kontinuirano me{awe (mikser). 4. Se prodol`uva so me{awe pri {to smesata postepeno se ladi (potrebno e postojano dodavawe na n Hexan za da formiranite mikropartikuli ostanat dispergirani vo te~niot medium). 4. Smesata se me{a 1 ~as. 5. Mikropartikulite se odbojuvaat so filtrirawe i se ostavat da se isu{at.

73 2. Dobivawe na ~esti~ki so ednostavna koacervacija Postapka: 1. Podgotovka na 2% rastvor na Na-alginat vo voda 2. Podgotovka na 1.25% rastvor na CaCl ml od rastvorot na Na-alginat-ot se me{a so 2 ml maslo i nekolku kapki boja.smesata se homogenizira. 4. 8g. od emulzijata se kape so {pric vo 20 ml 1.25% rastvor na CaCl2. Presmetki:

74 3. Mikroenkapsulirawe so primena na tehnika na emulgiraweisparuvawe na rastvoruva~ (emulsion-solvent evaporation) Procesot opfa}a emulgirawe na organski polimeren rastvor vo koj e disprergirana lek. supstancija vo maslena faza. Izrabotkata se izveduva preku dodavawe na organski vehikulum-aceton (medium vo koj e rastvoren polimerot) koj ja sodr`i aktivnata supstancija vo parafinsko maslo (medium za mikroenkapsulirawe) so PAM (Tween 80). Za finalno otstranuvawe na parafinskoto maslo se koristi n-hexan. Postapka: g na EC se rastvaraat vo 30 ml na aceton za vreme od 45min. 2. Na magnetna me{alka (300 rpm) postepeno se dodava lekovitata supstancija 3. Se prodol`uva so me{awe u{te 15 min. (sadot da se pokrie da ne otparuva vehikulumot) 4. Smesata se vliva vo 100 ml parafinsko maslo koe sodr`i 1.3% na Tween 80 so energi~no me{awe (mikser). 5. Se prodol`uva so me{awe vo vreme od 60 min. vo koj period acetonot treba kompletno da otpari min. po prestanokot na me{aweto, parafinskoto maslo se dekantira. 7. Se dodava nekolku kratno n-hexan i so filtrirawe se otstranuva parafinskoto maslo od povr{inata na mikro~esti~kite - Polimer za oblo`uvawe - Etilceluloza EC (nerastvorliv vo voda) - organski vehikulum za podgotovka na polimerniot rastvor- Aceton - Lekovita supstancija - Diazepam - Medium za mikroenkapsulirawe - parafinsko maslo - PAM za emulgirawe - Tween 80 - n-hexan

75 4. Izrabotka na mikro~esti~ki so tehnika na su{ewe so raspr{uvawe (spray-drying) Ova e edna od najnovite i najdobrite tehniki za podgotovka na mikropartikuli. Metodot vklu~uva atomizirawe na rastvor na obvivniot materijal (polimer) vo koj e rastvorena lek. supstancija i sozdavawe na mikro~esti~ki preku solidifikacija vo kratka eksplozija na zagrean vozduh. Od tehnolo{ki aspekt, ovaa tehnika nudi niza na prednosti, ednostavnosta e, se dobiva stabilen pra{ok koj ne e potrebno potoa da se liofilizira, partikulite se sferi~ni i relativno uniformni po golemina. Kako rezultat na brzata evaporacija na rastvoruva~ot, temperaturata na kapewe mo`e da se odr`uva pod temperaturata na su{ewe na vozduhot, {to e od osobeno zna~ewe za termosenzitivnite supstancii (enzimi, proteini i peptidi). Preku varirawe na brzinata na protokot, vleznata temperatura, pritisokot, kako i viskozitetot na rabotniot rastvor, mo`no e da se podgotvat ~esti~ki so soodvetni fizi~ko-hemiski i biofarmacevtski karakteristiki. Postapka: 1. Se podgotvuva 1% r-r na Citozan vo 1% ocetna kiselina (100 ml) so standardna postapka za podgotovka na koloden polimeren rastvor 2. Se podgotvuva 2% voden rastvor na Na-alginat (100ml) so standardna postapka za podgotovka na koloden polimeren rastvor - Polimeri za oblo`uvawe - Citozan, Na-alginat - Lekovita supstancija - 5-FU - Vkrstenopovrzuva~ -cross linker CaCl 2

76 Вежба бр. 8 КОЗМЕТИЧКИ ПРЕПАРАТИ 1.Kozmeti~ki preparati od tipot na geli Gelite pretstavuvaat strukturni koloidni sistemi koi sodr`at najmalku dve komponenti (cvrsta i te~na) i imaat osobini na cvrsti i na te~ni tela. Gel strukturata nastanuva koga vo rastvor na makromolekularni (koloidni) soedinenija doa a do obrazuvawe na sekundarni vrski pome u bliskite molekuli ili pome u delovi na ista molekula, {to vodi kon nastanuvawe na prostorna re{etka. Taka prvobitniot sol ne e pove}e te~en, odnosno poseduva vo odreden stepen osobini na crsto telo. Cvrstata komponenta vo gelite mora da e koloid so liofilen karakter, so prete`no solvatizirani i asimetri~ni ~estici, koi se homogeno raspredeleni vo te~niot medium. Te~nata faza e delumno vrzana a delumno slobodna i gi ispolnuva {uplinite na prostornata mre`a. Gelite mo`e da sodr`at i do 99% na te~na faza i vo toj smisol se ekonomi~ni preparati. Nekoi avtori, gelite koi sodr`at 20% te~na faza gi narekuvaat `elea. Kako sredstvo za gelirawe pri izrabotkata na kozmeti~kite preparati od tipot na geli se koristat: Prirodni makromolekuli: arapska guma, agar-agar, guar guma Polusintetski makromolekuli: alginati, pektin, `elatina, derivati na celuloza, skrobovi Neorganski koloidi: bentonit, Weegum, aerosil, koloiden kaolin i dr. Sintetski organski makromolekuli:pva, PVP, poliakrilati i dr. Vo izrabotkata na kozmeti~kite geli kako sredstvo za gelirawe naj~esto se koristat poliakrilatite, poznati pod za{titnite imiwa Carbopol ili Carbomer. Vo sostav na ovie preparati osven gelira~kiot agens i te~nata faza (voda, etanol ili nivna smesa), se inkorporiraat i humektanti (sorbitol, propilenglikol, glicerol), konzervansi (estri na r-hidroksibenzoevata kiselina, benzoeva kiselina, etanol) a ~esto se dodavaat i boi i parfem. Dokolku gelot e izraboten so alkohol kako te~na faza, ne e potrebno da se dodava konzervans. Iako kozmeti~kite geli se izrabotuvaat kako hidrogeli, postoi i posebna grupa na t.n. lipogeli. Tie sodr`at mineralno maslo i sredstvo za gelirawe ( aluminium stearat, magnezium stearat, mikroniziran parafin, silicium dioksid i dr.)

77 Karbopolot e naj~esto koristen gelira~ki agens. Pretstavuva polimerizirana akrilna kiselina so golema mol. masa. toj dava kisela reakcija, pa se neutralizira so soodvetna baza, pri {to karboksilnite grupi se joniziraat i doa a do obostrano odbivawe na jonite, so {to molekulite dobivaat izdol`ena konfiguracija. Pri toa se dobiva bistar, viskozen gel, ~ija ph se menuva do neutralna so slabi variacii vo tekot na vremeto, {to e golema prednost na ovie preparati. Neutralizacijata na karbopolot se vr{i so NaOH ( za izrabotka na geli so mala koli~ina na alkohol), amino kiselini (glicin, beta alanin), trietanolamin(tea), Quadrol koj dava stabilni i transparentni geli koi sodr`at od 0-75% na alkohol. So NaOH se dobivaat najbistri i najmalku leplivi geli, no ~esto pati negovata upotreba e ograni~ena, poradi negovata inkompatibilnost so drugite supstancii vo formulacijata. Gelite so karbopol vo tekot na vremeto ja gubat bistrinata i se raste~nuvaat, {to e posledica na {tetnoto dejstvo na UV-zracite, pa zatoa se dodava EDTA so {to se otstranuvaat ovie problemi. Sprema namenata podeleni se na: Geli za nega na race Geli za za{tita od sonce Geli za ucvrsnuvawe na kosa Geli za depilacija

78 2.Preparati za ~istewe i nega na zabite Preparatite za ~istewe i nega na zabite i usnata {uplina imaat dvojna uloga (medicinska i kozmeti~ka), koi {to se tesno me usebno povrzani. Nameneti se za temelno, mehani~ko ~istewe na zabite. Sredstvata za oralna higiena se podeleni na: 1.Sredstva za ~istewe i nega na zabite pasti za zabi pra{oci vodi za ispirawe na usta 2.Sredstva za ~istewe na zabni protezi 3.Sredstva za osve`uvawe na zdivot Pasti za zabi Osnovni supstancii koi vleguvaat vo sostav na pastite za zabi se: -pra{kasti supstancii - sredstva za ~istewe i polirawe na zabite. Imaat abrazivno dejstvo, t.e. vr{at otstranuvawe na zaostanatata hrana i glancawe na zabite. Abrazivite mora da imaat odredena golemina na ~esti~kite, da se ovalni po forma i kompaktni. Se koristat: kalciumovi soli (karbonati, hidrogenfosfati, silikati, laktati, pirofosfati), magneziumovi soli ( fosfati, karbonati, trisilikati), aluminium oksid i hidroksid, organski polimeri, amorfna siliciumova kiselina i dr. -sredstva za zgusnuvawe - pretstavuvaat disperzni koloidi koi ja zgolemuvaat viskoznosta i stabilnosta na pastata. Se koristat kako 1-2% vodeni rastvori na derivatite na celuloza (NaCMC), polisaharidi(agar, tragakanta), soli na poliakrilnata kiselina i PVP i dr. -humektanti - vleguvaat vo sostav na te~nata faza vo koncentracija 10-30%, ja zadr`uvaat vla`nosta na pastata koga e izlo`ena na vozduh (glicerol, sorbitrol ili propilenglikol). -sredstva za penewe (tenzidi)- go otklonuvaat talogot od povr{inata na zabite i gi emulgiraat ili suspendiraat ostatocite od hranata. Se koristat natrium-laurilsulfat, natrium-laurilsulfoacetat -korigenski na miris i vkus - spa aat zasladuva~ite i aromite. Se koristat za aromatizacija na usnata praznina i davaat prijaten vkus na pastata. Glavni komponenti na aromite se eteri~nite masla od nane, eukaliptus, cimet. Od ovo{nite aromi se koristat jagoda, pomaranxa i toa glavno vo detskite pasti za zabi.

79 -konzervansi - vo koncentracija od % i toa benzoeva kiselina, r- hidroksibenzoeva kiselina, sorbinska kiselina i kalcium sorbat. -specijalni dodatoci so bioaktivno dejstvosoli na fluor sredstva za rastvarawe na zabniot kamen(urea, pankreatin) adstringensi (cink oksid, aluminium laktat) oksidansi (natrium perborat, magnezium peroksid) opti~ki belila (neorganski beli pigmenti) antimikrobni sredstva antiinflamatorni supstancii (azulen, alantoin, hlorofil) 3.Preparati za za{tita i nega na ko`ata na lice i telo Mlekata za lice se koristat glavno za otstranuvawe na make up-ot od liceto i dekolteto. Se vbrojuvaat vo grupata na emulziski losioni od tipot M/V i se izrabotuvaat so klasi~nite metodi na izrabotka na emulzii.

80 EKSPERIMENTALNA RABOTA Gel za race 25.0 Izrabotka: Karbopol Natrium hidroksid10% 2.0 Pro~istena voda 90.0 Glicerol 7.5 Te~en ekstrakt od kamilica 5gtt Karbopolot se ostava da nababri vo propi{anata koli~ina na voda. Potoa postepeno se dodava NaON, pri {to se formira gelot. Na kraj se dodava glicerolot i ekstraktot od kamilica i se me{a dodeka smesata ne stane homogena. Gel za ucvrsnuvawe na kosa 25.0 Izrabotka: A Karbopol 940 (1% vo voda) 50.0 TEA(10% vo voda) 7.0 B Miris 0.1 Kremofor RH C PVP (K-25) 3.0 Etanol 70% 15.0 Boja (5% vo voda) 2.0 Pro~istena voda 22.3 (A). Komponentite B i C se me{aat i postepeno se dodavaat na gotoviot gel

81 Pasta za zabi so fluoridi 25.0 Izrabotka: CMC 2.10 Pro~istena voda Natrium fluorid 0.22 Natrium-lauril sulfat 2.60 Glicerol Sorbitol 70% Dikalcium fosfat Eterno maslo od nane 0.10 CMC se ostava da nababri vo del od vodata. NaF se rastvara vo preostanatoto koli~estvo na vodata. Natrium-laurilsulfatot se dodava na glicerolot bez silno me{awe( za da se izbegne peneweto) a potoa se dodava aromata. Dikalcium fosfatot se nakvasuva so sorbitolot. Na nababrenata CMC se dodava rastvorot na natriumfluorid, smesata na glicerolot i tenzidot i lesno se me{a. Ovaa smesa na kraj se me{a so nakvaseniot dikalcium fosfat. Pastata se polni vo tubi. Mleko za ~istewe na lice i vrat 25.0 Izrabotka: A Stearinska kiselina 4.40 Lanolin 3.30 Te~en parafin 7.70 Natrium benzoat 0.10 B Trietanolamin 1.65 Pro~istena voda V Parfem 0.55 Izrabotka: Fazata A se zagreva na temperatura od o C. Fazata B se zagreva na ista temperatura i vo mali porcii uz postojano me[awe se dodava kon maslenata faza. Preparatot poleka se me{a do oladuvawe i se polni vo {i{enca so {iroko grlo. Mirisot se dodava na temperatura od 45 o C.

82 Labelo Izrabotka: Bel vosok 8.0 Cetaceum 19.5 Parafinsko maslo 70.0 Glicerol 1.5 Kakaovo maslo 1.0 Boja, aroma q.s. Izmerenite komponenti se me{aat uz zagrevawe. Na stopenata masa se dodava bojata i aromata i se izliva vo kalapi.