Sneænik, izjemna raznolikost narave. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. upravljavski modeli in informacijski sistem

Transcript

1 Projekt LIFE04NAT/SI/ Natura 2000 v Sloveniji - upravljavski modeli in informacijski sistem Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ObmoËna enota Nova Gorica Sneænik, izjemna raznolikost narave

2 Javorniki, Snežnik in dolina Pivke Javorniško-Snežniška planota je obseæen kraπki svet na skrajnem severozahodu Dinarskega gorstva z najviπjim vrhom Sneænikom (1796 m). Na jugozahodu in zahodu jo zakljuëujeta dolini rek Reke in Pivke. Na severu in severovzhodu jo obroblja niz kraških polj, na jugovzhodni strani pa se nadaljuje v hrvaški Gorski Kotar. Predele nad 700 metri nadmorske viπine veëinoma preraπëajo ilirski bukovi gozdovi, ki so pomemben æivljenjski prostor zveri, netopirjev, sove kozaëe, koconogega Ëuka, hroπëev in številnih drugih vrst. Razgibana dolina Pivke leži med Javorniki in Snežnikom na vzhodni ter Slavinskim ravnikom in Taborskim hrbtom na zahodni strani. Na severu jo obdajata Nanos in Hrušica. ZnaËilnost zgornjega dela doline so presihajoëa jezera, ki so veëji del leta suha. Na dnu njihovih kotanj se razprostirajo s pisanim cvetjem bogati travniki. Pilotno projektno obmoëje Javorniško-Snežniške planote in Pivπke kotline obsega dobrih hektarjev. Naravovarstveni status Javornikov, Sneænika in doline Pivke: posebna varstvena obmoëja - obmoëja Nature 2000 (Uredba o posebnih varstvenih obmoëjih (obmoëjih Natura 2000), Uradni list RS, πt. 49/04, 110/04, 59/07); obmoëje naravnih vrednot (Pravilnik o doloëitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 111/04 in 70/06); ekoloπko pomembna obmoëja (Uredba o ekoloπko pomembnih obmoëjih, Uradni list RS, πt. 48/04); zavarovana obmoëja. Karta obmoëja z vrisanimi lokacijami v okviru projekta LIFE postavljenih informacijskih tabel (i). Lega obmoëja v Sloveniji Informacijska tabla na PeËni rebri nad Postojno 2

3 Bogastvo snežniških gozdov Na Javorniπko-Sneæniπki visokokraπki planoti se razprostira najveëji strnjen gozd v srednji Evropi. Mnoge generacije lastnikov in gozdarjev so s smotrnim veë stoletnim naërtnim gospodarjenjem gozdov le-te ohranile v dobrem stanju. Razseænost in ohranjenost gozdov zagotavljata ugoden æivljenjski prostor mnoæici æivalskih in rastlinskih vrst. Med njimi je najbolj poznan rjavi medved (Ursus arctos), ki je stalen prebivalec teh gozdov. Kot vsejed iπëe raznovrstno, preteæno rastlinsko hrano v gozdovih in njihovem obrobju. Rad si postreæe tudi z ribami, ki jih v Cerkniπkem jezeru najlaæje ulovi ob usihanju vode. Rjavi medved Pogled na meπane gozdove Kot moëni in stabilni gozdovi z visoko biotsko pestrostjo so izrednega pomena za πirπi slovenski in evropski prostor. Ilirske bukove gozdove sestavljajo razliëne gozdne zdruæbe. Na Javornikih in Snežniku so to predvsem podgorski bukovi gozdovi (Hacquetio-Fagetum), dinarski jelovo-bukovi gozdovi (Omphalado-Fagetum) ter visokogorski bukovi gozdovi (Ranunculo-Fagetum). Manjπe povrπine, predvsem v vlaænih jarkih, ulekninah in vrtaëah, poraπëajo javorovi gozdovi. Prevladujeta gorski javor in bukev, katerima se pridružuje veliki jesen, ponekod pa tudi gorski brest in jelka. V širnih gozdovih pa ne domujejo le zveri. Bukov kozliëek (Morimus funereus) je do πtiri centimetre velik hroπë. VËasih ga lahko opazimo na gozdnih cestah ali na skladovnicah posekanih debel. Samica odloæi Bukov kozliëek jajëeca v odmrla debla in v posekan les. Za ohranjanje te vrste je zelo pomembno, da poleti posekan les Ëim hitreje spravimo iz gozda. Pri poznem spravilu gre iz gozda skupaj z lesom tudi kozliëkov zarod, ki je pri nadaljnji uporabi lesa uniëen. V kroπnjah in duplih dreves se skriva sova kozaëa (Strix uralensis), ki je za veliko uharico (Bubo bubo) naπa druga najveëja vrsta sove. V javorniπko-sneæniπkih gozdovih je gostota gnezd kozaëe izjemno visoka. V letih, ko je zaradi obilice bukovega žira veliko polhov in drugih malih sesalcev, je πtevilënost kozaë celo ena najveëjih v Evropi. KozaËa Klica jelke in jeæica bukovega æira 3

4 Sneænik, botaniëni raj Sneænik je s 1796 metri nadmorske viπine najviπji slovenski nealpski vrh. Zgornjo gozdno mejo na njegovih poboëjih tvorijo subalpinski bukovi gozdovi, ovrπje pa krasi raznoliko rastlinstvo. Vegetacijski obrat Pogled na Sneænik iz GrËovca Zaprte doline in vrtaëe pod Sneænikom imenujemo mraziπëa. Ker so slabo prevetrene, se na njihovem dnu nabira težji hladen zrak. Zato si tu rastlinski pasovi bukovja, ruπevja in traviπë slede v obratnem vrstnem redu kot proti vrhu Sneænika. Nekatera mraziπëa poraπëajo naravni smrekovi gozdovi. Alpska nebina Dinarska smiljka Dlakavi sleë Pod strmimi stenami ter v πtevilnih vrtaëah in kotanjah uspevajo rastlinske zdruæbe karbonatnih meliπë od montanskega do alpinskega pasu. Na Snežniku raste tudi dinarska smiljka (Cerastium dinaricum), ki ima tu edino rastiπëe v Sloveniji. Alpska nebina (Aster alpinus) je slikovita alpska predstavnica alpinskih in subalpinskih traviπë na Sneæniku. Predele Sneænika nad drevesno mejo in dna okoliπkih velikih vrtaë z vegetacijskim obratom skoraj v celoti preraπëa habitatni tip ruπevja z vrstama ruπje (Pinus mugo) in dlakavi sleë (Rhododendron hirsutum). 4

5 Dolina Pivke V zgornjem, kraπkem delu doline Pivke se po obilnih deæevjih napolni sedemnajst presihajoëih jezer, med katerimi sta najveëji Palπko in Petelinjsko. Ko voda usahne, so v jezerskih kotanjah rastlinsko pestri travniki, ki jih domaëini πe kosijo. Spremenljive vodne razmere in drugi dejavniki ustvarjajo mozaik raznovrstnih æivljenjskih okolij, ki nudijo zavetje πtevilnim rastlinam, pticam, hroπëem, metuljem in drugim vrstam. K njihovem ohranjanju bistveno pripomore obstojeëi naëin kmetovanja. Pestrost rastlinskega in æivalskega sveta uvrπëa dolino Pivke med naravovarstveno izjemno pomembna obmoëja v slovenskem in evropskem merilu. V suπnem obdobju, ko se voda umakne v podzemlje, na dnu presihajoëih jezer vzniknejo Ëudoviti cvetoëi travniki. Roænato barvo jim daje robati luk (Allium angulosum). Na najbolj vlaænih predelih presihajoëih Pivπkih jezer uspevajo rastlinske zdruæbe s prevladujoëo modro stoæko (Molinia caerulea), pogost pa je tudi ilirski meëek (Gladiolus illyricus). Gnojenje, prezgodnja koπnja ali opuπëanje koπnje lahko ogrozijo ta pivπki vrt. Vas PalËje in Palπko jezero StraπniËin mravljišëar Kosec Ilirski meëek Travniki nekaterih pivπkih presihajoëih jezer nudijo bivaliπëe tudi najbolj ogroæeni vrsti metuljev v Evropi straπniënemu mravljiπëarju (Maculinea teleius), ki ima za svoj obstoj zelo specifiëne potrebe: potrebuje hranilno rastlino, zdravilno straπnico (Sanguisorba officinalis), in posebno vrsto mravelj rdeëk, ker v njihovih mravljiπëih gosenice metulja zakljuëijo razvojni krog. CvetoËi travniki na presihajoëem Petelinjskem jezeru V zavetju travnikov na Petelinjskem in Palπkem presihajoëem jezeru gnezdi tudi zelo ogroæena vrsta ptice kosec (Crex crex). Ime je dobil po znaëilnem oglaπanju, ki spominja na bruπenje kose. Ta ogroæena vrsta se je ohranila le πe na mokrotnih niæinskih in suhih sredogorskih travnikih, ki jih kmetje pokosijo πele pozno poleti. 5

6 Suha traviπëa Slikovita pivπka dolina je naseljena in obdelana le v spodnjem, uravnanem delu. Na poboëjih, ki se dvigajo proti strnjenim gozdovom Javornikov in Sneænika, so v preteklih stoletjih pasli æivino, saj zaradi plitvih tal in kamnitosti obdelava zemlje skoraj ni mogoëa. Na stiku raznih klimatskih vplivov in izpostavljena neusmiljenemu pihanju burje se je tu razvila zelo raznovrstna travniπka vegetacija, imenovana vzhodno submediteranska suha traviπëa (Scorzoneretalia villosae), ki sodi med floristiëno najbogatejπe travnike v Evropi. Navadni brin Travniπki postavneæ Na suhih travnikih in paπnikih jugozahodnih obronkov Sneæniπke planote gnezdi slegur (Monticola saxatilis). Kljub pisanemu perju ga redko vidimo, saj je plah in se mu le steæka pribliæamo. Pivπka kraπka polja in paπniki, kjer rastejo skupine gostega grmovja, so zelo pomembni za pisano penico (Sylvia nisoria), ogroæeno vrsto ptice pevke, ki najbolj gosto naseljuje ravno pivπko obmoëje. Suha traviπëa se ponekod zaraπëajo z brinjem in bori Od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni se tu bohotijo πtevilne pisane cvetlice. Zaradi opuπëanja koπnje in paπe ter poslediënega hitrega zaraπëanja, predvsem s Ërnim borom, pa so danes ta traviπëa moëno ogroæena. Po opustitvi paπe se na travnikih najprej razbohoti navadni brin (Juniperus communis), kasneje pa ga zaëne izpodrivati drugo grmovje in drevje.»eprav je dandanes zaradi zaraπëanja opuπëenih paπnikov brinovje na suhih traviπëih marsikje æe ogroæeno, so na Pivπkem πe ohranjeni obseæni sestoji brina. Suha traviπëa na Pivπkem so dom tudi πtevilnim æuæelkam in drugim nevretenëarjem. Na enem travniku lahko naπtejemo veë kot sto vrst dnevnih metuljev. Med njimi je tudi Ëudoviti, a æal ogroæeni travniπki postavneæ (Euphydryas aurinia), ki ga bomo ohranili z zagotavljanjem ekstenzivne paπe in koπnje travnikov. Slegur Pisana penica 6

7 Kraško podzemlje Za kraπki svet je znaëilno, da padavine takoj poniknejo v podzemlje, kjer se voda pretaka skozi razpoke in oblikuje izjemen podzemni labirint. Na tem obmoëju je znanih veë kot 580 jam. Ker v njih odkrivamo vedno nove vrste svojevrstnega podzemnega æivalstva, moramo ohranjati tako jame kot Ëistost voda, ki se pretakajo skoznje. Jamski hroπë drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii) æivi v πtevilnih kraπkih jamah dinarskega dela Slovenije in severozahodnega dela Hrvaπke. Odkrili so ga leta 1831 v Postojnski jami in je eden izmed prvih odkritih in strokovno opisanih jamskih æivali. Podobnih vrst jamskih hrošëev je pri nas še nenavadno veliko. Drobnovratnik Žabe sekulje Vranja jama ob robu Cerkniπkega jezera, kjer prezimuje nekaj deset tisoë æab sekulj (Rana temporaria), je zaradi obëutljivosti zaprta za javnost. Nekatere vrste netopirjev, med njimi tudi mali podkovnjaki (Rhinoluphus hipposideros), prezimujejo v kraπkih jamah. Veliko si jih za svoje prezimovaliπëe izbere tudi Zelπke jame v Rakovem kocjanu. Zelo pomembno je, da netopirjev med njihovim zimskim spanjem ne vznemirjamo. Na æivljenje v podzemeljskih vodah je povsem prilagojena najveëja in najbolj znana jamska æival, Ëloveπka ribica (Proteus anguinus), ki je endemit Dinarskega gorstva. V njenem naravnem okolju jo lahko sreëamo v podzemnem toku rek Pivke in Raka. Mali podkovnjak»loveπka ribica Veliki naravni most v Rakovem kocjanu 7

8 Sneænik, pilotno obmoëje projekta LIFE III Narava: Natura 2000 v Sloveniji upravljavski modeli in informacijski sistem, LIFE04NAT/SI/ Boletina LIFE III Narava je finanëni inπtrument Evropske unije, ki podpira naravovarstvena prizadevanja za ohranjanje evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov, zdruæenih v mreæo Natura Projekt, ki traja od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007, na obmoëju Javornikov, Sneænika in doline Pivke izvaja Zavod RS za varstvo narave z lokalnima partnerjema: Zavodom za gozdove Slovenije - ObmoËno enoto Postojna in Notranjskim muzejem Postojna. Projektne aktivnosti na pilotnem obmoëju Snežnik: izdelava podrobnejšega naërta upravljanja obmoëja, inventarizacija, postavitev oznaëevalnih in informacijskih tabel na obmoëju, izdelava brošure, druge obveπëevalno-informativne akcije (predavanja, nateëaj za najboljπi plakat na O, izdelava informacijskih gradiv...). Jelovica Jovsi Nosilec projekta: Financer: Sofinancer: Partnerji projekta: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ObmoËna enota Nova Gorica Delpinova Nova Gorica Tel Faks Besedilo: Slavko Polak, pela HabiË, David FuËka, Nina UratariË Fotografije: Slavko Polak, pela HabiË, Dare ere, Andrej Hudoklin, Martin Vernik, Mirko Peruπek Karta: David FuËka Oblikovanje: Pristop, d.o.o. Tisk:»ukgraf, d.o.o. Naklada: 5000 izvodov Junij 2007 Broπuro smo izdali v okviru projekta LIFE III Narava Natura 2000 v Sloveniji upravljavski modeli in informacijski sistem, ki ga sofinancira EU. Besedilo ne izraža nujno pogledov Evropske komisije. LiËenca (ribniki Petelinjek) Snežnik