UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO. Darija JEZERŠEK ŽITNE STENICE

Transcript

1 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Darija JEZERŠEK ŽITNE STENICE Ljubljana, 2006

2 Uvod Žitne stenice napadajo žita, lahko pa tudi gojene ali samonikle trave. Njihova škodljivost je bila izrazita zlasti ob intenzivnem pridelovanju žit zaradi velikih parcel, obilnega gnojenja in negativnega vpliva herbicidov na naravne sovražnike. Še posebno jim prija toplo in suho poletje, napadi pa so močnejši takrat, ko si sledita dve vroči poletji. Sistematika: Razred: Insecta Red: Heteroptera Družine: Miridae (Lygus rugulipennis) Pentatomidae (Aelia acuminata) Scutelleridae (Eurygaster maura) Razvojni krog Žitne stenice prezimujejo v bližnjih gozdovih pod listjem, še posebno na vzpetinah in obronkih bližnjih hribov. Spomladi, navadno že v aprilu ali maju pa se preselijo na travnike ali na žitna polja. Odrasle stenice, ki so prezimile, se hranijo na mladih listih, poganjkih in steblih. Že s tem povzročijo zakrnelo rast rastlin zaradi česar lahko ob močnem napadu rastlina tudi propade. Ko je srednja dnevna temperatura višja od 18 ºC se začne množično preletavanje. Stenice se na travah in žitih dopolnilno hranijo, spolno dozorijo in kasneje parijo. Jajčeca odložijo na spodnje liste, navadno v vzporedni vrsti v legla, kasneje pa tudi na zgornje dele rastlin. Ena samica odloži do 100 jajčec. Ovipozicija se začne 3 do 4 dni po parjenju. Jajčeca so zelena, okroglasta in se svetijo V naravi samica izleže jajčeca 4 do 5 krat po 5 do 8 oplojenih jajčec v enem leglu. Razvoj do nimfe traja 10 do 15 dni, od nimfe do imaga pa 50 do 65 dni. Ličinke se najprej hranijo na listih in bilkah, pozneje ko dosežejo tretji razvojni stadij, pa se povzpnejo na klas. Nova generacija odraslih stenic se pojavi v Juliju. Po tem se hranijo približno 2 tedna na semenih v mlečni in voščeni zrelosti, kasneje (po žetvi) pa se preselijo na prostor za prezimovanje, kjer prezimi kot imago.

3 Hranjenje in poškodbe Večina stenic je rastlinojedih in polifagnih, veliko pa je tudi predatorskih. Hranijo se z sesanjem mezofila bogatega z hranili, na apikalnem meristemu, ali z pelodom. Z prilagodljivim stiletom raztrga in razmehča celico ter posrka njeno utekočinjeno vsebino. S tem povzroča veliko neposredne škode, zardi izmaličenih zrn se pridelek zmanjša. Čim zgodnejši je stadij razvijajočega semena, tem očitnejša ja poškodba na njem. Na zrnih opazimo ubodna mesta, okrog njih pa svetla polja, ki segajo tudi v notranjost zrn. Slika: a:nepoškodovano zrno b:poškodovano zrno od stenice Velika pa je tudi posredna škoda, ki jo povzročajo stenice z izločanjem sline v kateri so tudi encimi, ki razgrajujejo gluten. Ta pa ima zelo pomembno vlogo pri moki iz katere pečemo kruh. Moka iz poškodovanih zrn od stenic izgubi pecivnost in iz nje se ne da zamesiti testa. Domnevajo da že 5% takih zrn povzroči, da moka ni več primerna za peko kruha.

4 Simptomi hranjenja stenic so zelo raznoliki in so lahko zamenljivi tudi z poškodbami od drugih insektov, suše, vročine, mehanskih poškodb, pomanjkanjem hranil in toksičnosti. Slika: Poškodbe hranjenja stenic na jagodah in solati

5 Miridae- mehkokožne stenice Lygus rugulipennis- Motna poljska stenica Največ stenic (tretjina) spada v družino Miridae. Večina je rastlinojedih, nekaj se jih hrani kot mrhovinarji ali pa kot predatorji. Največ je polifagnih nekaj pa je tudi monofagnih. Hranijo se z mezofilom bogatim z hranili, apikalnim meristemom, ali z pelodom. Z prilagodljivim stiletom raztrga in razmehča celico ter posrka njeno utekočinjeno vsebino. Simptomi hranjenja stenic Miridae so zelo raznoliki in so lahko zamenljivi tudi z poškodbami drugih insektov ali drugih poškodb. Poškodbe so lahko samo lokalne in se kažejo kot kloroze lahko pa so bolj sistemične in povzročajo diformacije. Pri žitih povzročajo zmanjšanje pridelka, ker se zrna deformirajo. Posredne in neposredne poškodbe na žitih so enak kot sem jih navedla že prej in veljajo za vse žitne stenice. Lygus rugulipennis je razširjena po celi Evropi in tudi po skoraj celem svetu. Je izrazito polifagna vrsta, saj povzroča veliko poškodb tudi na solatah, jagodah, jajčevcih in drugih vrtninah. V žlezah slinovkah ima encime Amilazo, α-glukozidazo, Proteazo in Pektinazo. Slika: Na levi sliki je nimfa na desni imago Lygus rugulipennis Njen naravni sovražnik je parazitoid Peristenus digoneutis,ki napada ličinke in odrasle živali. Slika: parazitoid Peristenus digoneutis

6 Pentatomidae Aelia acuminata- Ostroglava žitna stenica Družina Pentatomidae je tretja največja skupina stenic. Imenujejo se tudi smrdljive stenice, ker z vonjalnimi žlezami proizvajajo neprijeten vonj. Odrasle žuželke imajo vonjalne žleze nameščene na matakoksih, nimfe pa na zadkih. Te stenice se hranijo tako, da v rastlino zabodejo stilet in ven posesajo hranilne snovi. S tem povzročijo, da rastlinsko tkivo oslabi, plodovi ali semena pa deformirajo in zakrnijo v rasti. Škodo povzročajo tudi s tem, ko prenašajo razne patogene in viruse. Aelia acuminata je razširjena po celi Evropi in del Azije. Odrasle stenice so pepelnate barve, z temnejšimi pegami. Dolge so od 7 do 9.5 mm. Antene so sestavljene iz 5 segmentov, skutelum (ščitek) je trikotne oblike in je jasno viden. Slika: Aelia acuminata Jajčeca so svetle barve, z tankimi dlačicami. Razvoj od jajčeca do imaga traja v naravnih pogojih od 45 do 79 dni, v laboratoriju pa pri 28 ºC 29 do 31 dni. V naravi ena samica izleže povprečno 76 jajčec, v laboratoriju pa pri 20 ºC 30 jajčec, pri 28.5 ºC pa 291 jajčec. Hrani se na travah in na žitih, predvsem na bolj mokrih in vlažnih območjih. Pri njej so v žlezah slinavkah našli encima Amilazo in Proteazo.

7 Njeni parazitoidi so Trissolcus spp, Cistogaster globosa Slika: na levi Trissolcus spp, na desni parazitirana jajčeca Predatorji pa so Nabis sp (predatorska stenica) Slika: predator Nabis sp.

8 Scutelleridae- Želvaste stenice Eurygaster maura- Navadna žitna stenica Želvaste stenice so dobile ime po velikem ščitku. Stenice iz te družine so velike od 5 do 20 mm. Razširjene so po vsej Evropi in Aziji. Eurygaster maura povzroča veliko škode na žitih predvsem v Severnem Iranu in centralni Turčiji, pojavlja pa se tudi na travnikih. Pogosto se pojavlja skupaj z E. integriceps, ki se tudi zelo pogosto pojavlja na žitih. Dolga je 9 do 12mm, rjavo-sive barve, včasih tudi v rdečkastih odtenkih. Ti dve vrsti najlažje ločimo po ženskih spolovilih.. Slika: Eurygaster maura Njeni naravni sovražniki so pajki in kožekrilci. Phasia crassipennis napada odrasle osebke, Trissolcus sp. pa parazitira jajčeca Slika: predator Phasia crassipennis

9 Tehnika zatiranja Stenice zatiramo v enakem obdobju kot uši, to je v času cvetenja žit ali v obdobju mlečne zrelosti. Uporabimo lahko enake pripravke v enakih odmerkih (npr Karate ali Buldock). Za zatiranje stenic so najbolj primerni pripravki na podlagi triklorfona, fentiona, fenitrotiona in piretroidov. Izmed vseh žit imajo stenice najraje močno pognojene posevke pšenice, ki so obdani z gozdovi in se razvijajo na toplih lažjih tleh. Za zatiranje se odločimo, če na m 2 ugotovimo več kot 3 do 4 odrasle stenice ali v času mlečne zrelosti več kot dve ličinki na m 2. Pogosto je dovolj, če insekticide uporabimo le na robu njiv.