Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet

Σχετικά έγγραφα
Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra

Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra. Elektrotehnika in varnost Razsvetljava

Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra. Elektrotehnika in varnost Razsvetljava

SLIKA 1: KRIVULJA BARVNE OBČUTLJIVOSTI OČESA (Rudolf Kladnik: Osnove fizike-2.del,..stran 126, slika 18.4)

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

KAZALO 1 UVOD KAJ JE SVETLOBA Sonce kot izvor naravne svetlobe Kako zaznamo svetlobo? Kaj so barve in kako jih zaznamo?...

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Kotne in krožne funkcije

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PRAKTIKUM RAZSVETLJAVA

Razsvetljava z umetno svetlobo

ZAPISKI PREDAVANJ IZ PREDMETA RAZSVETLJAVA. Andrej Orgulan

Svetlobni viri in svetilke

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Energijska bilanca Zemlje. Osnove meteorologije november 2017

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Video tehnologija. Video tehnologija. Gradniki video sistemov. Seminarske naloge

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Likovna teorija: opredeljuje nastajanje likovnih del od zamisli do stvaritve d uvaja racionalno organizacijo v intuitivni svet

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Molekularna spektrometrija

8. Diskretni LTI sistemi

Energijska bilanca. E=E i +E p +E k +E lh. energija zaradi sproščanja latentne toplote. notranja energija potencialna energija. kinetična energija

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

1. vaja: Fotoefekt. Naloga: Ocenite energije fotonov rdeče, zelene in modre svetlobe!

Fotometrija mersko vrednotenje svetlobe

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Fotometrija mersko vrednotenje svetlobe

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

1. Trikotniki hitrosti

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Vaje: Barve. 1. Fotoefekt. Barbara Rovšek, Ana Gostinčar Blagotinšek, Toma d Kranjc. Vse vaje izvajamo v zatemnjenem prostoru.

Fizikalne osnove svetlobe in fotometrija

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

KAKO VIDIMO IN MERIMO BARVE

IZVODI ZADACI (I deo)

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Fotosinteza pri pouku naravoslovja: Trije preprosti poskusi

BARVNA REPRODUKCIJA Z RAZŠIRJENIM BARVNIM OBSEGOM

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Zgodba vaše hiše

5 UPORABA REFLEKSIJSKEGA DENZITOMETRA V PRAKSI PREDSTAVITEV UPORABE NA RAZLIČNIH TISKARSKIH MATERIALIH...11

Regulacioni termostati

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Fizikalne osnove svetlobe

Radiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Osnove elektrotehnike uvod

B-panel. C-panel. S-panel. Osnovni enobarvni paneli. Zasteklitve. strani strani strani

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

Splošno o interpolaciji

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

SPEKTRI ELEKTROMAGNETNEGA VALOVANJA

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

50 odtenkov svetlobe

TOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA

Για να εμφανιστούν σωστά οι χαρακτήρες της Γραμμικής Β, πρέπει να κάνετε download και install τα fonts της Linear B που υπάρχουν στο τμήμα Downloads.

Projektiranje notranje razsvetljave

Fotometrija. Področja svetlobe. Mimogrede

Ovo nam govori da funkcija nije ni parna ni neparna, odnosno da nije simetrična ni u odnosu na y osu ni u odnosu na

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

Fazni diagram binarne tekočine

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

2. KAKOVOST RAZSVETLJAVE

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

Gradniki TK sistemov

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

3.1 Granična vrednost funkcije u tački

ENCO Μ.Ε.Π.Ε. - Νίκαιας 9, Καλαμαριά - Θεσσαλονίκη. Επαγωγικοί Λαμπτήρες (Induction Lamps) EnCo ΣΥΣΤΗΜΑΤΑ ΕΞΟΙΚΟΝΟΜΗΣΗΣ ΗΛΕΚΤΡΙΚΗΣ ΕΝΕΡΓΕΙΑΣ

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek

Elementi spektralne teorije matrica

Varnostna razsvetljava

Transcript:

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet - 10142 Svetlobna tehnika Svetloba in barve predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e.

Svetloba kot del EM spektra 360-400 nm UV-A žarki 315 nm UV-B 280 nm UV-C 100 nm 1.400 nm 760-830 nm Vidna svetloba IB-C 3.000 nm 1.000.000 nm IR-B IR-A sevanje Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 2

Svetloba kot del EM spektra Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 3

Svetloba kot del EM spektra 400 - vijolična -436 436 - modra - 495 495 - zelena - 566 566 - rumena -589 589 - oranžna -627 627 - rdeča - 700 Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 4

Bela svetloba? Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 5

Bela svetloba Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 6

Bela svetloba Newtonov eksperiment. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 7

Razklon svetlobe v naravi Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 8

Razklon svetlobe v naravi Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 9

Svetloba, barve in človeške oči Čepnice 7.000.000 čepnic v povprečnem očesu. Manj občutljive na svetlobo Ločijo barve. Razporejene so predvsem okoli rumene pege. Z njimi gledamo, ko je svetlobe dovolj - fotopski vid. Samo čepnice ločijo barve. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 10

Svetloba, barve in človeške oči Svetlobe različnih barv je praktično neskončno (kot je valovnih dolžin med 340 in 830 nm) Človeške oči barve zaznavajo s čepnicami. Obstaja za vsako barvo svetlobe svoja vrsta čepnic? Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 11

Svetloba, barve in človeške oči Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 12

Svetloba, barve in človeške oči V centralnem delu je samo 7% modrih, zelene in rdeče pa so v razmerju 1:1,5. Čisto v sredini modrih sploh ni. Na celotni mrežnici pa jih je le 1%. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 13

Svetloba, barve in človeške oči Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 14

Svetloba, barve in človeške oči Največji dražljaj povzroči svetloba s 555 nm Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 15

Svetloba, barve in človeške oči Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 16

Svetloba, barve in človeške oči Ponoči smo najbolj občutljivi na svetlobo s 507 nm. K=683 lm/w K =1700 lm/w Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 17

Svetloba, barve in človeške oči Zelena barva vzdraži zelene in rdeče čepnice, modre pa zelo malo. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 18

Svetloba, barve in človeške oči Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 19

Svetloba, barve in človeške oči Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 20

Svetloba, barve in človeške oči Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 21

Svetloba, barve in človeške oči Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 22

Svetloba, barve in človeške oči Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 23

Svetloba, barve in človeške oči Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 24

Možne težave: barvna slepota Vid: trikromatski, dvokromatski ali monokromatski. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 25

Možne težave: barvna slepota Barvno slep je približno vsak 12 moški (8%), barvno slepih žensk pa je bistveno manj (okoli 0,5%). Vzrok barvne slepote je slaba občutljivost ali celo neobčutljivost določene vrste čepnic za ustrezno osnovno barvo oziroma občutljivost za napačno barvo. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 26

Možne težave: barvna slepota Najpogostejša je rdečezelena barvna slepota obe vrsti čepnic reagirata na enaki (podobni) osnovni barvi! (4 do 5% populacije). Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 27

Možne težave: barvna slepota Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 28

Možne težave: barvna slepota Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 29

Možne težave: nočna slepota Paličnice ne delajo: nočna slepota. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 30

Barva predmetov Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 31

Barva predmetov Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 32

Barva predmetov Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 33

Barva predmetov Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 34

Barva predmetov Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 35

Barva predmetov Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 36

Barva predmetov Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 37

Kako opisati barvo? Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 38

Kako opisati barvo? Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 39

Kako opisati barvo? Deleži osnovnih barv: X za rdečo (R), Y za zeleno (G) in Z za modro (B). C = X R + Y G + Z B Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 40

Kako opisati barvo? (1,0,0) (0,1,0) (0,0,1) (0,0,0) (1,1,1) (0.6,0.4,0.1) Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 41

Kako opisati barvo? Maxwellov barvni trikotnik: cinober smaragd ultramarine Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 42

Kako opisati barvo? x = X X + Y + Z y = X + Y Y + Z z = X Z + Y + Z X=0,10 Y=0,80 Z=0,60 oziroma x=0,0667 y=0,5333 Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 43

Kako opisati barvo? idealna zelena CIE (mednarodna komisija za razsvetljavo) CIE xyy barvni trikotnik. idealna modra idealna rdeča Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 44

Kako opisati barvo? Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 45

Kako opisati barvo? Munsell-ov barvni sistem (barva, svetlost/nasičenje) 5P 5/10 NCS barvni sistem (temnost, nasičenje - barva) 4055-R95B, Pantone PMS 130, RAL RAL 1034 Pastel Yellow, Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 46

Temperatura barve Če (kovinski) predmet segrevamo, začne oddajati energijo v obliki vidne svetlobe. Najprej je temno rdeč, nato njegova barva prehaja preko oranžne in rumene v belo in na koncu v modro. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 47

Temperatura barve Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 48

Temperatura barve sneg, voda modro nebo povprečna dnevna svetloba (ekvator) opoldanska sončna svetloba povprečna dnevna svetloba (sev. hemisf.) xenonska sijalke za bliskavice blue bulb bliskavice fluorescentne cevi Warm white sončna svetloba ob vzhodu ali zahodu sonca fotografski reflektorji navadne žarnice: 150-200W 40-60W 25 W sveča Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 49

Barve svetlobe lahko mešamo Rdeča+Modra=Vijolična Modra+Zelena=Turkizna Rdeča+Zelena=Rumena Rdeča+Zelena+Modra=Bela Aditivno mešanje. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 50

Barve svetlobe lahko mešamo Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 51

Barve svetlobe lahko mešamo Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 52

Kaj so to pigmenti Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 53

Kako delujejo pigmenti Barva odbite svetlobe definira barvni videz pigmenta. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 54

Pigmente lahko mešamo Subtraktivno mešanje. Rumena+Turkizna=Zelena Turkizna+Vijolična=Modra Vijolična+Rumena=Rdeča Rumena+Turkizna+Vijolična = Črna Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 55

Kako deluje mešanje pigmentov Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 56

Pigmente lahko mešamo Uporabljajo se tri sekundarne barve: rumena, turkizna in vijolična. Tiska pa se še s četrto: črno - štiri-barvnitisk CYMK Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 57

Pigmente lahko mešamo Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 58

Spektralna vsebina svetlobe Tri osnovne barve dajo vtis bele svetlobe. Vendar je bela svetloba lahko bolj ali manj bela, pač glede na deleže posameznih osnovnih barv. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 59

Spektralna vsebina svetlobe 255 255 255 250 255 255 255 250 255 255 255 250 255 250 250 250 255 250 250 250 255 Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 60

Spektralna vsebina svetlobe 255 255 255 250 255 255 255 250 255 255 255 250 255 250 250 250 255 250 250 250 255 Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 61

Spektralna vsebina svetlobe frekvenca (THz) valovna dolžina (nm) Spektralna vsebina svetlobe, ki jo oddaja ob razelektritvi vodik. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 62

Spektralna vsebina svetlobe Sončna svetloba na severnem nebu. Svetloba navadne žarnice. Svetloba fluorescenčne sijalke. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 63

Indeks barvnega videza Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 64

Indeks barvnega videza Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 65

Indeks barvnega videza Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 66

Indeks barvnega videza Indeks barvnega videza ali faktor primerljivosti (reprodukcije) barve (Ra). Angleško: Color Rendering Index CRI Nemško: Farbwiedergabeindex Ra Podaja se v številčni vrednosti od 0 do 100. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 67

Indeks barvnega videza Ri = 100-4.6ΔEi ΔEi 1 8 Ra = Ri 8 i= 1 Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 68

Indeks barvnega videza 4,5 R 4/13 5 Y 8/10 4,5 G 5/8 3 PB 3/11 5 YR 8/4 5 GY 4/4 Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 69

Barve in psiha Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 70

Barve in psiha Tople barve učinkujejo bolj čustveno in pritegnejo pozornost Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 71

Barve in psiha Hladne barve delujejo pomirjajoče in spominjajo na naravo. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 72

Barve in psiha Barve lahko delujejo stimulativno ali pa ravno nasprotno. Rdeča barva nam daje občutek moči, pripravljenosti za dejanja. V splošnem vzbuja pozornost. Z njo povezujemo moč, strast, dramatičnost,... Oranžna barva stimulira pozitivno. Vzpodbuja entuzijazem in gorečnost, družabnost in smisel za humor. Ljudje, ki nosijo oranžno se radi smejejo in zabavajo druge. Rumena barva vzpodbuja odprtost duha in smisel za detajle. Pogosto jo nosijo intelektualci, razumniki in tisti, ki želijo imeti v družbi višji položaj. V tistih, ki jo nosijo, vzpodbuja optimistične občutke. Zelena ustvarja atmosfero, ki je umirjena in uravnotežena. Harmonija in uravnoteženost sta odliki zelene. Nošenja zelene odseva konvencionalnost, varnost in čut za naravo. Modra je nenasilna barva in poudarja vrline kot sta lojalnost in iskrenost. Kdor jo nosi poudarja željo po miru, tihoti in spokojnosti. Modra vzpodbuja zaupanje. Roza je barva usmiljenja in sočutja. Ustvarja občutek mehkosti, nežnosti, prijaznosti in ljubezni. Njena energija se ujema z željo po obvladovanju lastnega življenja in uresničevanja svojih sanj. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 73

Za konec Bela svetloba je sestavljena iz velikega števila barv. Človeške oči ločijo tri osnovne barve: rdečo, zeleno in modro. Barvo lahko opišemo na več načinov, belo barvo pa najlaže s temperaturo barve. Barvni videz predmeta določajo: spektralna vsebina svetlobe, lastnost površine predmeta in oči opazovalca. Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 74

in še: Vprašanja? Svetlobna tehnika: Svetloba in barve 75