Delovni zvezek za 6. razred osnovne πole Jurij SenegaËnik REŠITVE VAJ
2 MOJA PR VA GEOGR AFIJA UVOD Vaja 1: Predmet geografije določanje smeri neba, načrti in zemljevidi, lega domačega kraja, skrb za okolje, naravne in družbene značilnosti domače pokrajine, naravne enote Slovenije, pregled alpskih, obpanonskih, dinarskokraških in obpanonskih pokrajin, družinsko potovanje po eni od sosednjih držav itd. (možni so še številni drugi odgovori) Vaja 2: Naravni in družbeni pojavi levo zgoraj: družbeni pojav, desno zgoraj: naravni pojav, levo spodaj: družbeni pojav, desno spodaj: naravni pojav UPODABLJANJE ZEMLJINEGA POVRŠJA IN ORIENTACIJA Vaja 3: Uporaba številčnega merila 30 km 1 km 14,5 km Vaja 4: Uporaba grafičnega merila na avtokarti Slovenije 15 km Vaja 5: Uporaba grafičnega merila na vijugasti poti 7,6 km Vaja 6: Prikazovanje reliefa s plastnicami A vznožje B vrh C sedlo Č vrh D vznožje odsek Č D Vaja 7: Relativna višina in načrtovanje hoje v gore 550 m 1,5 ure Vaja 8: Določanje nadmorskih višin ob pomoči plastnic 270 m Vaja 9: Določanje nadmorskih višin na izletniškem zemljevidu in opis pokrajine A 300 m B 400 m C 320 m Č 370 m Celotna pokrajina je hribovita. Najvišje vzpetina sega nad 900 m visoko. Glavna dolina poteka najprej v smeri jugozahod severovzhod od Obrežja pri Zidanem mostu do Gračnice, potem pa zavije
U P O D A B L J A N J E MZOE JMAL JP IRNVEUAGV A G O EDPOOGVRRAŠFJ IAJ AI N O R I E N T A C I J A proti severozahodu do Rimskih Toplic. Stranska dolina se razteza od Gračnice proti vzhodu. Železnica in glavna cesta potekata po glavni dolini, stranska cesta pa po stranski dolini od Gračnice proti vzhodu. Iz obeh dolin vodijo v okoliško hribovje slabše krajevne ceste. Večja naselja so v glavni dolini. Manjša naselja (vasi in zaselki) so tudi v višjih legah, predvsem na prisojnih pobočjih. Večji del pokrajine je prekrit z gozdom, še posebej strmejša pobočja. (Naveden je le eden od možnih opisov pokrajine.) Vaja 10: Risanje panoramske risbe Učenec nariše panoramsko risbo v skladu z navodili. Vaja 11: Uporaba kartografskih znakov in opis poti 17,5 km 3,5 ure Od vrha gremo po slemenski cesti najprej proti zahodu, vendar cesta potem počasi zavije proti severozahodu. Do križišča z glavno cesto (dobro uro hoje) hodimo skozi gozd, pri čemer se najprej narahlo, potem pa bolj strmo spustimo do doline. Poldrugi kilometer pred glavno cesto hodimo že po dnu doline. Po glavni cesti krenemo desno. Na drugi strani ceste je na križišču odcep do lovske koče. Po kilometru hoje po glavni cesti le-ta zavije ostro desno. Za ovinkom je gozda konec, pot nadaljujemo čez travnik do reke. Malo pred mostom je na levi strani ceste kapelica. Kilometer za gozdom gre cesta še čez travnik, potem pa ponovno skozi gozd, kjer zavije v levo. Po približno treh kilometrih hoje skozi gozd zavije cesta v levo in nas čez travnik po dobrih dveh kilometrih pripelje do parkirišča pred kampom. Tik pred parkiriščem so na desni tri hiše. (Naveden je le eden od možnih opisov poti.) Vaja 12: Iskanje izgubljenega zaklada Zaklad je zakopan približno dva centimetra od cerkve v Koprivnem v smeri proti jugozahodu, na mestu, kjer se od glavne ceste odcepi kolovoz proti gozdu. Vaja 13: Risanje preprostega zemljevida okolice šole Učenec nariše preprost zemljevid okolice šole v skladu z navodili. VESOLJE IN PLANET ZEMLJA Vaja 14: Nebesna telesa 1, 5 Vaja 15: Naše Osončje Od leve proti desni: Saturn, Venera, Merkur, Mars, Neptun, Zemlja, Uran, Jupiter Vaja 16: Vesolje v križanki GLOBUS ZVEZDA TELESKOP REPATICA MERKUR OSONČJE ASTRONOMIJA VESOLJE LUNA 3
4 MOJA PR VA GEOGR AFIJA Vaja 17: Celine in oceani 1 Amerika, 2 Afrika, 3 Evropa, 4 Azija, 5 Avstralija, 6 Antarktika Azija, Amerika, Afrika, Antarktika, Evropa, Avstralija A Tihi ocean, B Atlantski ocean, C Indijski ocean Tihi ocean, Atlantski ocean, Indijski ocean Antarktika Vaja 18: Življenje človeka ob morju, jezerih in rekah Pravilni trditvi: 2, 5 Vaja 19: Pomen vode v Indiji Domačini uporabljajo vodo za namakanje polj, kuhanje, umivanje telesa in las, pranje perila in oblek itd. Vaja 20: Oblike površja v Sloveniji zgoraj levo: dolina, zgoraj desno: hribovje, na sredini levo: nižina, na sredini desno: kotlina, spodaj levo: gričevje, spodaj desno: gorovje Vaja 21: Kje so določene oblike površja 5 Slovenske gorice, 1 Ljubljana, 3 svet ob Muri, 2 Julijske Alpe Vaja 22: Oblike površja in gospodarske dejavnosti e) f) j) nižina najboljša gričevje vinogradništvo hribovje živinoreja gorovje za turizem in rekreacijo Vaja 23: Razčlenjenost celin in prevladujoče oblike površja Amerika Obale so najbolj razčlenjene na skrajnem jugu in na severu (zahodna, severna in severovzhodna obala Kanade). Najvišja gorovja so vzdolž celotne zahodne obale Amerike, največja nižavja pa na sredini Severne in Južne Amerike ob velikih rekah. Evropa Obale so najbolj razčlenjene na jugu, severu in severozahodu celine. Najvišja gorovja so v južnem, največje nižine pa v vzhodnem delu celine. Afrika Obale niso nikjer posebej razčlenjene. Najvišja gorovja so v jugovzhodnem in vzhodnem delu celine, največja nižavja pa v osrednjem in severnem delu celine. Azija Obale so najbolj razčlenjene v jugovzhodnem in vzhodnem delu celine. Najvišja gorovja so v južnem delu celine, največja nižavja pa ob velikih rekah v severnem, vzhodnem, južnem in jugozahodnem delu celine.
U P O D A B L J A N J E MZOE JMAL JP IRNVEUAGV A G O EDPOOGVRRAŠFJ IAJ AI N O R I E N T A C I J A Avstralija Obale niso nikjer posebej razčlenjene. Najvišje gorovje je na vzhodu celine, največja nižavja pa v notranjosti jugovzhodnega dela celine. STOPINJSKA MREŽA, GIBANJE ZEMLJE IN TOPLOTNI PASOVI Vaja 24: Orientacija na Zemlji e) f) Učenec na skici s črnima puščicama označi severni in južni pol ter dopiše njuni imeni. Zemljina vrtilna os Učenec z rdečo barvo označi ekvator. Učenec z modro barvo vriše severni in južni tečajnik Učenec z zeleno barvo vriše severni in južni povratnik. Učenec s črno barvo označi začetni poldnevnik. Učenec poišče presečišče začetnega poldnevnika z južnim povratnikom. Ta točka se nahaja v Atlantskem oceanu. g) Učenec s svinčnikom rahlo osenči tisto polovico Zemlje, ki ima noč. i) Amerika Vaja 25: Določanje geografske lege A e) f) Kraj A leži 12 stopinj severno od ekvatorja in 20 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. Kraj B leži 20 stopinj severno od ekvatorja in 10 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. Kraj C leži 20stopinj severno od ekvatorja in 17 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. Kraj Č leži 10 stopinj južno od ekvatorja in 16 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. Kraj D leži 12 stopinj južno od ekvatorja in 23 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. Kraj E leži 24 stopinj južno od ekvatorja in 24 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. Kraj F leži 9 stopinj severno od ekvatorja in 9 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. B g) h) i) j) k) l) Kraj G leži 50 stopinj severno od ekvatorja in 60 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. Kraj H leži 60 stopinj severno od ekvatorja in 75 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. Kraj I leži 43 stopinj severno od ekvatorja in 80 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. Kraj J leži 38 stopinj severno od ekvatorja in 62 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. Kraj K leži 53 stopinj severno od ekvatorja in 88 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. Kraj L leži 68 stopinj severno od ekvatorja in 52 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. C m) Kraj M leži 30 stopinj južno od ekvatorja in 50 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. n) Kraj N leži 37 stopinj južno od ekvatorja in 40 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. o) Kraj O leži 48 stopinj južno od ekvatorja in 63 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. p) Kraj P leži 19 stopinj južno od ekvatorja in 33 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. r) Kraj R leži 52 stopinj južno od ekvatorja in 38 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. Vaja 26: Spremljanje vrtenja Zemlje na globusu ljudje na ekvatorju Vaja 27: Dan in noč kraj Lome na Aljaski (ZDA), otok Unimak v Aleutih, otočje Nassau v Polineziji 5
6 MOJA PR VA GEOGR AFIJA Vaja 28: Stopinjska mreža in gibanje Zemlje ekvator začetni vzporednik prestopno leto 29. februar Greenwich začetni poldnevnik polarni dan poletje na severni polobli Vaja 29: Kroženje Zemlje okoli Sonca Položaj št. 1 21. junija severna polobla na severnem tečajniku poletje poletni Sončev obrat Položaj št. 2 23. septembra na ekvatorju 12 ur jesen jesensko enakonočje Položaj št. 3 21. december na južnem povratniku kraji, ki ležijo južno od južnega tečajnika zima zimski Sončev obrat Položaj št. 4 21. marca na ekvatorju pomlad spomladansko enakonočje Vaja 30: Učinek Sončevega sevanja na različnih delih Zemljinega površja za zgornjo odprtino Osvetljena površina je v obliki kroga za spodnjo odprtino, v obliki elipse pa za zgornjo odprtino. Vaja 31: Toplotni pasovi južni mrzli pas južni zmerno topli pas vroči pas severni zmerno topli pas severni mrzli pas Vaja 32: Klimogrami različnih krajev iz treh toplotnih pasov od leve proti desni: (severni) zmerno topli pas, tropski ali vroči pas, (severni) polarni ali mrzli pas Vaja 33: Rastlinstvo v različnih toplotnih pasovih Stran 24 levo zgoraj: tropski deževni gozd, tropski pas desno zgoraj: tundrsko rastlinstvo, polarni pas na sredini levo: puščavsko rastlinstvo, tropski pas
U P O D A B L J A N J E MZOE JMAL JP IRNVEUAGV A G O EDPOOGVRRAŠFJ IAJ AI N O R I E N T A C I J A na sredini desno: stepsko rastlinstvo, zmerno topli pas levo spodaj: listnati gozd, zmerno topli pas desno spodaj: savansko rastlinstvo, tropski pas Stran 25 levo: iglasti gozd, zmerno topli pas desno: sredozemsko rastlinstvo, zmerno topli pas Vaja 34: Življenje v tropskem pasu visoke; ekvatorja; južnemu; tropski deževni; nadstropjih; ovijalke; deževne; nizka; živali; primernejša; živinorejske; malo; nomadi; oaze. Vaja 35: Življenje v zmerno toplem pasu e) DA NE Kjer uspeva sredozemsko rastlinstvo, pade večina padavin pozimi. DA NE Listnati gozdovi so značilni predvsem za toplejše dele zmerno toplega pasu. DA DA Vaja 36: Življenje Inuitov nekoč in danes levo zgoraj: nekoč, desno zgoraj: danes na sredini levo: danes, na sredini desno: nekoč spodaj levo: nekoč, spodaj desno: danes 7
ISBN 978-961-241-708-6 10,20