PSIHOLOGIJA ψ. PREDŠOLSKA VZGOJA 3. letnik

Σχετικά έγγραφα
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Tretja vaja iz matematike 1

8. Diskretni LTI sistemi

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Osnove elektrotehnike uvod

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Kotne in krožne funkcije

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Osnove matematične analize 2016/17

PSIHOLOGIJA Ψ PREDŠOLSKA VZGOJA RAZVOJ IN UČENJE PREDŠOLSKEGA OTROKA

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

ZBIRKA POTPUNO RIJEŠENIH ZADATAKA

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Fazni diagram binarne tekočine

IZVODI ZADACI (I deo)

PROCESIRANJE SIGNALOV

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4

Splošno o interpolaciji

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

Linearna algebra 2 prvi kolokvij,

Elementi spektralne teorije matrica

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

3.1 Granična vrednost funkcije u tački

a M a A. Može se pokazati da je supremum (ako postoji) jedinstven pa uvodimo oznaku sup A.

II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ

ORGANIZACIJA MOŢGANOV IN PSIHOLOŠKI VIDIK TRAVMATIČNE MOŢGANSKE POŠKODBE. Rok Merc, univ. dipl. psih.

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

Multivariatna analiza variance

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

- Geodetske točke in geodetske mreže

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

ELEKTROTEHNIČKI ODJEL

Kotni funkciji sinus in kosinus

2.6 Nepravi integrali

1. Trikotniki hitrosti

Organska bioelektronika. Karen Butina

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

Funkcije dviju varjabli (zadaci za vježbu)

Funkcije več spremenljivk

KVANTITATIVNE METODE RAZISKOVANJA. izr. prof. dr. Polona Selič, univ. dipl. psih

Neodreeni integrali. Glava Teorijski uvod

SISTEMI NELINEARNIH JEDNAČINA

GRANIČNE VREDNOSTI FUNKCIJA zadaci II deo

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.

Sklepanje je torej tudi interpretacija stavka predstavljena kot sekvenca instanc pravil.

Rijeseni neki zadaci iz poglavlja 4.5

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.

Kaskadna kompenzacija SAU

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Sintezna genomika. Ponovno zapisovanje (Rewriting) Preoblikovanje kode (Refactoring) Transplantacija genoma Sintezni genomi Sintezni organizmi

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

4. Trigonometrija pravokutnog trokuta

PROCESIRANJE SIGNALOV

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

Transcript:

PSIHOLOGIJA ψ PREDŠOLSKA VZGOJA 3. letnik

Skripta LITERATURA Musek, J., Pečjak., V. (2001). Psihologija. Educy: Ljubljana. Kompare, A., Stražišar, M., Vec, T., Dogša, I., Jaušovec, N., in Curk, J. (2001). Psihologija: spoznanja in dileme. DZS:Ljubljana

KAJ JE PSIHOLOGIJA? Vsak sam razmisli Pogovor v paru Poročanje definicije

KAJ JE PSIHOLOGIJA? Beseda psihologija je skovana iz dveh starogrških besed: psihe (duša, duševnost) in logos (nauk, znanost). Psihologija je znanost, ki se ukvarja s spoznanji o duševnih pojavih (zavestnih in nezavednih), o osebnosti in o obnašanju. PREDMET PSIHOLOGIJE = duševnost, osebnost in obnašanje Duševnost je vse kar se dogaja znotraj nas. DUŠEVNI POJAVI se dogajajo v naši notranjosti, če trajajo dlje časa jih imenujemo DUŠEVNI PROCESI. OBNAŠANJE je vsaka dejavnost, ki jo lahko opazujemo (mimika, hoja, smeh, opravljanje opravil, ) Duševni pojavi, osebnostne lastnosti (temperament, značaj, sposobnosti, telesna zgradba) in obnašanja se med seboj pri vsakem od nas na različen način povezujejo v OSEBNOST.

DUŠEVNI PROCESI So duševni pojavi, ki se vrstijo v nekem časovnem zaporedju (npr. ko mislimo, potekajo miselni procesi) Vedno poteka več duševnih procesov hkrati zavestni in nezavedni VAJA DUŠEVNI PROCESI MOTIVACIJA ČUSTVOVANJE SPOZNAVANJE Silnice in gibala delovanja: potrebe, nagoni, želje, motivi, cilji, vrednote Doživljanje, izražanje čustev, razpoloženj in afektov Dojemanje, obravnava stvarnosti: Občutenje, zaznavanje, mišljenje, Govor, učenje, predstavljanje

METODE PSIHOLOGIJE So načini in postopki proučevanja, s katerimi dobivamo veljavne informacije o nekem predmetu. 1. OPAZOVANJE (introspekcija, ekstraspekcija) 2. SPRAŠEVANJE (Intervju, vprašalniki, psihološki testi, projekcijske tehnike, ); so (samo)opazovalni podatki 3. EKSPERIMENT (ugotavljamo vzroke med pojavi)

ZNANSTVENO POJMOVANJE DUŠEVNOSTI VSAKDANJA OPAŽANJA površna, nezanesljiva, prenagljena, polna napak, predsodkov, zmotnih razlag, ki smo jih nekritično prevzeli od drugih. ZNANSTVENO PRESOJANJE temelji na kritičnem razumu, je preverjeno, sistematično, pridobljeno na objektiven in zanesljiv način. Uporabljamo METODE, ki niso subjektivne in pristranske. Le, če bomo poznali resnične vzroke in zakonitosti, bomo lahko napovedovali posledice, temu ustrezno napovedovali dogodke, ukrepali!

ZNANSTVENO POJMOVANJE DUŠEVNOSTI Horoskop Kakšen oče takšen sin Eksperiment Prerokovanje iz kart Opazovanje otrok pri igri Znane resnice: Gorenjci so škrti Testi inteligentnosti Vprašalniki v poljudnih revijah Intervju Črna mačka prečka cesto Analiza sanj Testi znanja

ORGANSKA PODLAGA DUŠEVNOSTI KJE JE SEDEŽ DUŠEVNOSTI? Organska podlaga duševnosti je ŽIVČNI SISTEM. Povezava med ŽIVČNIM SISTEMOM in DUŠEVNIM DOGAJANJEM: sprejemanje informacij iz okolja in notranjosti, predelava in tolmačenje ter odzivanje z doživljanjem in obnašanjem ŽIVČNI SISTEM OBROBNI, PERIFERNI (živci) OSREDNJI, CENTRALNI (možgani, hrbtenjača) V stiku z okoljem, preko čutil, do centralnega Koordinira info., center duš. funkcij

ORGANSKA PODLAGA DUŠEVNOSTI NEVRON = enota živčnega delovanja SESTAVA: telo (SOMA), DENDRITI (izrastki), AKSON (daljši izrastek), živčni končiči (konec aksona) POVEZAVA: sinapse prazen prostor med živčnimi celicami Po živčnih celicah se informacije prevajajo kot ELEKTRIČNI IMPULZI (s pomočjo biokemičnih procesov - nevrotransmiterji) Največ nevronov je v MOŽGANSKI SKORJI (KORTEKS) 2 HEMISFERI (leva in desna) Največ duševnih in osebnostnih funkcij: zaznavanje, učenje, spomin, mišljenje. Nekatere funkcije dominantno ureja leva (zavest, govor, branje, računanje, mišljenje, znanje), druge desna (nezavedno, glasba, ples, prostor, intuicija, domišljija) hemisfera.

TEMELJNI DEJAVNIKI DOŽIVLJANJA IN OBNAŠANJA Kateri dejavniki vplivajo na nastanek, razvoj in oblikovanje duševnosti, osebnosti in vedenja? METODA 6-5-3 TEMELJNI DEJAVNIKI DOŽIVLJANJA IN OBNAŠANJAI DEDNOST (nativizem) OKOLJE (empirizem) SAMODEJAVNOST (avtonomizem)

DEDNOST Ž in M spolna celica se združita, in vsaka prispeva 23 KROMOSOMOV, t.j. 23 parov kromosomov. Na kromosomih je ogromno število DEDNIH ZASNOV ali GENOV Dedne zasnove so INFORMACIJE, ki pomenijo PROGRAM ZA OBLIKOVANJE LASTNOSTI, skupnih vsem ljudem (govor, motorični razvoj) in po katerih se med seboj razlikujemo (telesnih, vedenjskih, duševnih) Raziskave enojajčnih, dvojajčnih dvojčkov OKOLJE Je nujen VIR hrane, energije, informacij, socialnih stikov,... Je skupek DRAŽLJAJEV, ki delujejo na nas. Dražljaji dajo INFORMACIJE (živčni sistem, duševni aparat jih predelata), na podlagi katerih uravnavamo vedenje (POSEG V OKOLJE) LOČIMO NARAVNO (fizikalno, biološko), ki omogoča obstoj. SOCIALNO (človekova tvorba), ki omogoča duševni razvoj (družina prijatelji, šola, mediji ).

SAMODEJAVNOST Človek lahko deluje na osnovi lastne volje, lastne zavestne pobude, namere. Je zmožnost človeka, da se zavestno odloča, svobodno izbira in ravna v skladu s svojimi odločitvami. POTEK: zamisel namera odločitev izvedba KDAJ? Ko rutinsko vedenje ni dovolj-npr. novosti, obstoj več alternativ, pomembnost in odgovornost pri neki stvari, zapletenost situacije, kompleksnost položaja,

SOVPLIVANJE Kateri je pomembnejši? Vsi trije so med seboj povezani in vplivajo drug na drugega, včasih se tudi ovirajo. Gre za INTERAKCIJO Dedne zasnove so potencial za razvoj določenih značilnosti. Če se bodo razvile pa je odvisno od okolja in samodejavnosti. Dedne zasnove DOLOČAJO MEJE, do katerih se lahko kaka lastnost razvije. Močnejši pomen dednosti: temperament, inteligentnost Močnejši pomen okolja: značajske lastnosti, vestnost, vztrajnost Močnejši pomen samodejavnosti: izbira partnerja, študija, DEDNOST DOŽIVLJANJE IN OBNAŠANJE SAMOD EJAVNOST OKOLJE