l 5 Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila

Σχετικά έγγραφα
Tretja vaja iz matematike 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Osnove elektrotehnike uvod

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

3.1 Granična vrednost funkcije u tački

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Računarska grafika. Rasterizacija linije

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

Osnovna elementa po tolerančnem sistemu ISO a) premer luknje D (notranja mera), b) premer čepa d (zunanja mera)

1. Trikotniki hitrosti

- Geodetske točke in geodetske mreže

Računarska grafika. Rasterizacija linije

Tehniška pisava.. 2 Oznake svinčnikov. 2 Standardi. 4 Vrste tehniških rib. 4 Formati risb.. 6 Glava risbe in kosovnica 6

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove.

Kotni funkciji sinus in kosinus

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

TRIGONOMETRIJA TROKUTA

Osnove matematične analize 2016/17

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

OSNOVE TEHNIČNEGA RISANJA

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

numeričkih deskriptivnih mera.

Kotne in krožne funkcije

8. Diskretni LTI sistemi

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

Funkcije več spremenljivk

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

Periodičke izmjenične veličine

Matematka 1 Zadaci za drugi kolokvijum

PROCESIRANJE SIGNALOV

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013

OPISNA GEOMETRIJA NAVODILA ZA IZDELAVO VAJ V 1. SEMESTRU

VARJENJE. 1.1 Definicija varjenja

5. Karakteristične funkcije

Reverzibilni procesi

Zadaci sa prethodnih prijemnih ispita iz matematike na Beogradskom univerzitetu

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Iskazna logika 3. Matematička logika u računarstvu. novembar 2012

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

POPIS DEL IN PREDIZMERE

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

Magneti opis i namena Opis: Napon: Snaga: Cena:

4.10. Hrapavost tehničkih površina

Osnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1.

Konstruisanje. Dobro došli na... SREDNJA MAŠINSKA ŠKOLA NOVI SAD DEPARTMAN ZA PROJEKTOVANJE I KONSTRUISANJE

21. ŠKOLSKO/OPĆINSKO/GRADSKO NATJECANJE IZ GEOGRAFIJE GODINE 8. RAZRED TOČNI ODGOVORI

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

Knauf zvučna zaštita. Knauf ploče Knauf sistemi Knauf detalji izvođenja. Dipl.inž.arh. Goran Stojiljković Rukovodilac tehnike suve gradnje

KOMUTATIVNI I ASOCIJATIVNI GRUPOIDI. NEUTRALNI ELEMENT GRUPOIDA.

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

IZVODI ZADACI (I deo)

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

Termovizijski sistemi MS1TS

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

ibemo Kazakhstan Republic of Kazakhstan, West Kazakhstan Oblast, Aksai, Pramzone, BKKS office complex Phone: ; Fax:

Kaskadna kompenzacija SAU

LANCI & ELEMENTI ZA KAČENJE

Transcript:

referenčna linija profila l=l=l=l=l 1 2 3 4 5... referenčna dolžina l 1 l 2 l 3 l 4 l 5 l n dolžina vrednotenja Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila Površinski profil največja višina profila Ry, spodnja Rm in zgornja Rp mejnica na referenčni dolžini l Oznaka l Ry Ra Rz Pomen referenčna dolžina v mm; dolžina na kateri merimo parametre hrapavosti, odvisna od postopka obdelave od 0,25 do 25 mm! največja višina profila v µm; Ry 1,6 Rz 6,4 Ra srednji aritmetični odstopek profila v µm; 1 l Ra = l 0 y dx višina neravnin profila v µm; 5 5 Rpi Rmi i 1 i 1 Rz = = = 5 ; Rz 4Ra POZOR: Parametri hrapavosti so edine mere, ki jih na strojniških risbah ne zapišemo v mm ampak v µm brez navedbe enot! ISO 1302-2001 poleg parametrov R uvaja tudi parametre W in P!

Zapis kvalitete površina na risbah Oznaka 1992 levo ISO 1302-1992 desno ISO 1302-2001 Simbol za zapis kvalitete površine (za obdelave z odvzemanjem delcev) največja možna vsebina po ISO 1302 Oznaka 2001 Pomen b' b' debelina črt za risanje kontur debela črta A (0,35-0,5-0,7-...) d' d' debelina črt za risanje simbolov srednje debela črta (0,25-0,35-0,5 -...) h h višina pisave (2,5 3,5 5 -... ) H1 / H2 H1 / H2 višina simbola po standardu (3,5/8 5/11 7/15 -...) a a 1992: srednje odstopanje profila Ra v µm; največja dovoljena vrednost ali mejni vrednosti 2001: parameter hrapavosti z oznako (Ra, Rz, Rmax, Ry, Wz, Pt, ) in vrednostjo v µm ter druge oznake, ki se tičejo definicije površine po ISO 4287, 4288, 12085 in 13565 b c opcijsko: način izdelave, postopek, zaščitna prevleka (lak, galvanska prevleka) c, f b 1992: opcijsko: referenčna dolžina, drugi parametri hrapavosti 2001: dodatni parametri hrapavosti (en ali več dodatnih vrstic -> višina simbola se ustrezno poveča) d d opcijsko: orientacija hrapavosti vzorca raz (simbol) g e opcijsko: dodatek za končno mehansko obdelavo v mm Simboli za usmerjenost vzorca raz, ki so posledica tehnologije obdelave

Primer uporabe oznake dodatka za obdelavo (odkovki, ulitki, varjenci) material za končno struženje; krogec v pregibu kazalne črte pomeni, da velja oznaka za celoten obseg ploskev (v tem pogledu); enako velja, če je krogec v pregibu v simbolu R4 R8 a b c Postavitev simbolov na risbi (ISO 1302-1992) in vrsta simbolov glede na način obdelave (desno spodaj); a obdelava brez odvzemanja delcev, b obd. z obveznim odvzemanjem delcev, c način obd. ni predpisan (osnovni simbol) ISO 1302-2001 predvideva uporabo simbolov samo v dveh legah vodoravni»od leve proti desni«in vertikalni»od spodaj navzgor«. Zvračanje simbolov ni več dovoljeno uporablja se kazalna puščica!

Zapis kvalitete površin na risbi - rotacijski in prizmatični deli (ISO 1302-2001) Levo: poenostavljen zbirnik obdelav (v oklepaju samo opozorilni znak); Desno: popoln zbirnik obdelav (priporočeno) Vsaka risba mora imeti zbirnik obdelav (ISO 1302-2001)! Zbirnik se bere od leve proti desni, skrajna leva oznaka predstavlja kvaliteto površin, ki na risbi niso posebej označene (običajno večina površin)

Posebnosti pri označevanju kvalitete površin: Struženo Brez odvzemanja delcev, galvanska prevleka Frezano, dva parametra hrapavosti, usmeritev raz obdelave Zgornja (U) in spodnja (L) meja hrapavosti Levo: kazalna črta s piko kaže na površino v normalnem pogledu; Desno: kazalna črta s puščico kaže na površino v prečnem pogledu (ISO 1302-2001) Levo: označevanje hrapavosti na sestavljenih delih v ujemu (izjemoma) Desno: označevanje hrapavosti v povezavi z geometrijskimi tolerancami (zgorja - ploske površine, spodaj oboda luknje φ10) (ISO 1302-2001)

Levo: kvaliteta površine pri zaokrožitvi in posnetju; Desno: sprememba kvalitete na isti površini (ISO 1302-1992) Levo: na vzorcu kvaliteto označimo le enkrat; Desno: kvaliteta tolerance (IT) in hrapavost morata biti usklajeni (ISO 1302-1992) Levo: neobdelane površine ostanejo brez oznak; Desno: poenostavljen zapis na risbi s pojasnili ob glavi risbe (ISO 1302-1992)

Primerjava oznak po različnih izdajah standarda ISO 1302:

Povezava stopenj in parametrov hrapavosti, kvalitete toleranc, obdelovalnih postopkov:

Označevanje stanja robov (ISO 13715, SIST DIN 6784, TD pog. 7.5, str 122). Levo: mogoča stanja zunanjega roba; Desno: mogoča stanja notranjega roba Levo: iglice in posnetja zunanjih robov; Desno: zareze in zaokrožitve notranjih robov Prosti robovi po ISO 13715: Levo: Simbol po DIN; Sredina: simbol po ISO; Desno: tipična oznaka na risbi (v glavi), ki velja za vse "ostro" narisane robove, ki niso posebej označeni s simbolom Številčne vrednosti ob simbolu pomenijo velikost posnetja (iglice, zareze, zaokrožitve) v mm v smeri, ki jo prikazuje simbol. Če je navedena samo ena vrednost v vogalu simbola, potem sta velikosti enaki v obeh smereh (posnetje je "simetrično"). Negativna vrednost pomeni, da je potrebno material v označeni smeri odvzeti. Pozitivna vrednost pomeni, da je potrebno material v označeni smeri dodati!

Primeri: OZNAKA MOŽNA STANJA OZNAKA MOŽNA STANJA