3.2.1 Homogena linearna diferencialna enačba II. reda

Σχετικά έγγραφα
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Tretja vaja iz matematike 1

8. Diskretni LTI sistemi

PROCESIRANJE SIGNALOV

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

diferencialne enačbe - nadaljevanje

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Reševanje sistema linearnih

vezani ekstremi funkcij

Funkcije več spremenljivk

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Kotne in krožne funkcije

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ

Dvanaesti praktikum iz Analize 1

Odvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

PROCESIRANJE SIGNALOV

Enočlenske metode veljajo trenutno za najprimernejše metode v numeričnem reševanju začetnih problemov. Skoraj vse sodijo v

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

KEMIJSKO REAKCIJSKO INŽENIRSTVO

Navadne diferencialne enačbe

8. Navadne diferencialne enačbe

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

KOMUTATIVNI I ASOCIJATIVNI GRUPOIDI. NEUTRALNI ELEMENT GRUPOIDA.

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Lastne vrednosti in vektorji

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

Algebraične strukture

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Iterativne numerične metode v linearni algebri

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

Linearne preslikave. Poglavje VII. 1 Definicija linearne preslikave in osnovne lastnosti

FURIJEOVI REDOVI ZADACI ( II

rs r r â t át r st tíst Ó P ã t r r r â

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Cauchyjev teorem. Postoji više dokaza ovog teorema, a najjednostvniji je uz pomoć Greenove formule: dxdy. int C i Cauchy Riemannovih uvjeta.

3n an = 4n3/2 +2n+ n 5n 3/2 +5n+2 n a 2 n = n 2. ( 2) n Dodatak. = 0, lim n! 2n 6n + 1

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Obične diferencijalne jednačine

Navadne diferencialne enačbe

Matrike. Poglavje II. Matrika je pravokotna tabela realnih števil. Na primer: , , , 0 1

Neodreeni integrali. Glava Teorijski uvod

1. Trikotniki hitrosti

PRAVA. Prava je u prostoru određena jednom svojom tačkom i vektorom paralelnim sa tom pravom ( vektor paralelnosti).

Osnovne teoreme diferencijalnog računa

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

Zadaci sa prethodnih prijemnih ispita iz matematike na Beogradskom univerzitetu

Matematika. Funkcije in enačbe

Riješeni zadaci: Nizovi realnih brojeva

Zavrxni ispit iz Matematiqke analize 1

Numerička matematika 2. kolokvij (1. srpnja 2009.)

Funkcije dveh in več spremenljivk

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

!"!# ""$ %%"" %$" &" %" "!'! " #$!

Navadne diferencialne enačbe

transformacija j y i x x promatramo dva koordinatna sustava S i S sa zajedničkim ishodištem z z Homogene funkcije Ortogonalne transformacije

IZVODI ZADACI (I deo)

Elementi spektralne teorije matrica

INTEGRALI RACIONALNIH FUNKCIJ

TRIGONOMETRIJA TROKUTA

Iskazna logika 3. Matematička logika u računarstvu. novembar 2012

Για να εμφανιστούν σωστά οι χαρακτήρες της Γραμμικής Β, πρέπει να κάνετε download και install τα fonts της Linear B που υπάρχουν στο τμήμα Downloads.

Kaskadna kompenzacija SAU

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Trigonometrija 2. Adicijske formule. Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

VILJUŠKARI. 1. Viljuškar se koristi za utovar standardnih euro-pool paleta na drumsko vozilo u sistemu prikazanom na slici.

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

Vektorski prostori s skalarnim produktom

Lastne vrednosti in lastni vektorji

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

I S L A M I N O M I C J U R N A L J u r n a l E k o n o m i d a n P e r b a n k a n S y a r i a h

Transcript:

3 Homogea lieara difereciala eačba II reda V slošem se homogee lieare difereciale eačbe drugega reda e da rešiti v aljučei oblii vedar a se da v rimeru o oamo eo artiularo rešitev itegracijo dobiti drugo artiularo rešitev i s tem slošo rešitev dae eačbe Naj bo aa artiulara rešitev i eaa rešitev Obe rešita homogeo eačbo ato velja i + + q + + q Pomožimo rvo eačbo drugo a ter ju odštejmo Na ta ači dobimo: Če oačimo je odvod + W ( ) ( ) W i laho girjo eačbo aišemo v oblii: W + W od oder dobimo o itegraciji: W Ce d Če sedaj v gorji eačbi vamemo C ter uoštevamo defiicijo fucije W dobimo ais: 4

e d i redstavlja liearo diferecialo eačbo a eao fucijo Delimo jo i uredimo d d e d i o itegraciji dobimo isao rešitev: e d d Gorja formula se imeuje Abelova formula Primer 34: Določimo slošo rešitev eačbe + y + y y če je y jea artiulara rešitev! REŠITEV: Eačbo reišemo v oblio y + + y y + od oder reberemo Niels Abel (8-89) - orveši matemati 4

+ Po Abelovi formuli je sedaj y e + d + d e d e e d e + d e Sloša rešitev dae eačbe je torej y C+ C e 3 Nehomogea lieara difereciala eačba II reda Podobo ot ri lierai difereciali eačbi rvega reda se da dobiti slošo rešitev ehomogee lierae difereciale eačbe drugega reda metodo variacije ostat Naj bosta i liearo eodvisi rešitvi rirejee homogee eačbe Da se oaati da je sloša rešitev homogee eačbe: C + C Slošo rešitev ehomogee eačbe oiščemo astavom: y C + C C Pri tem sta C i ovi eai fuciji i ju je otrebo določiti Iračuamo ajrej rvi odvod gorje fucije: y C + C + C + C 43

Ker mora ibrai astave rešiti dao eačbo bomo i te eačbe dobili eo imed eačb a določitev fucij C i C Če hočemo iračuati obe fuciji otrebujemo še e ogoj Za adaljji iraču je ajeostavejše če ostavimo: C + C V tem rimeru se rvi odvod fucije y glasi y C + C drugi odvod a ima oblio y C + C + C + C Če vstavimo dobljea odvoda y i y v ehomogeo eačbo dobimo: [ ] [ ] C + + q + C + + q + + C + C f Ker sta i rešitvi homogee eačbe sta iraa v oglatih oleajih eaa ato ostae: C + C f Na ta ači smo dobili dve eačbi i aterih laho iračuamo eai fuciji C i C : C + C C + C f Gorji eačbi redstavljata sistem dveh liearih algebraičih eačb aterega rešitvi sta: 44

f C W ( ) i ( ) f ( ) C ( ) W ( ) Pri tem je determiata oeficietov: W ( ) vedo raliča od ič er sta o redostavi i liearo eodvisi rešitvi Z itegrirajem dobimo adalje: i f ( ) C d + c W C ( ) f d + c W ri čemer sta c i c sta oljubi itegracijsi ostati Če vstavimo sedaj dobljei fuciji v ačeti astave dobimo slošo rešitev ehomogee eačbe: f f y c + c + d + d W W Primer 35: Določimo slošo rešitev eačbe y + 4 + y 4 y 3 e če je eačbe! e ea imed artiularih rešitev rirejee homogee 45

REŠITEV: Najrej določimo drugo artiularo rešitev rirejee homogee eačbe Ker je 4 je o Abelovi formuli e 4 d e d e d e e Sloša rešitev rirejee homogee eačbe je torej Ce + C e Da dobimo slošo rešitev ehomogee eačbe iračuamo W e ( ) ter itegrala 3 3 C d+ c + c C 3 d+ c 3+ c Sloša rešitev eačbe je ato e ce 3 + c e + e 46

33 Lieara difereciala eačba s ostatimi oeficieti Sloša oblia te eačbe je: y + y + qy f Pri tem sta i q oljubi reali števili 33 Homogea eačba Rešitev homogee eačbe + + q iščemo astavom : e Ker je od tod: i e dobimo i rvote eačbe: Od tu dobimo: ( ) + + q e e + + q Gorji ira imeujemo araterističa eačba difereciale eačbe drugega reda s ostatimi oeficieti I je iračuamo vredost ostate Ker gre a vadrato eačbo sta jei rešitvi odvisi od disrimiate D 4 q 47

Glede a jeo vredost astoajo tri možosti: ) D > V tem rimeru ima araterističa eačba dve raliči reali ičli: D ± ± ω i sloša rešitev difereciale eačbe se glasi: ω ω ( ) e Ce + C e Gorjo rešitev se da aisati tudi s omočjo hierboličih fucij Ker je ω ω ω e + e e e chω i shω ω laho aišemo rešitev tudi v oblii ( ch sh ) e c ω+ c ω ) D < Karaterističa eačba ima dve ojugirao omlesi ičli: ± D ± i ω Sloša rešitev difereciale eačbe je: i i ( ) ω ω e Ce + C e 48

Če uoštevamo Eulerjevo veo med trigoometričimi fucijami i esoeto fucijo ω ω ω e + e e e cosω i siω i i i i iω laho to rešitev aišemo tudi v oblii ( cos si ) e c ω+ c ω 3) D Karaterističa eačba ima dvojo realo ičlo Z astavom smo torej dobili eo artiularo rešitev e Drugo dobimo s omočjo Abelove formule e e e d d e d e Sloša rešitev difereciale eačbe je v tem rimeru torej: C + C e Primer 36: Rešimo homogeo liearo diferecialo eačbo reda y y + y i aišimo jeo artiularo rešitev če je da ačeti ogoj: 49

y y i REŠITEV: Karaterističa eačba + ima dvojo ičlo ato se sloša rešitev glasi: y Ce + C e Partiularo rešitev ob daih ačetih ogojih dobimo tao da te ogoje uoštevamo v irau a y i y I rvega ogoja dobimo Ce + Ce Ker je: y Ce + C e + C e dobimo i drugega ogoja: Ce + 3Ce I obeh eačb dobimo ostati: C 7e C 3e tao da je isaa artiulara rešitev: y 7e 3e 5

33 Nehomogea eačba Rešitev ehomogee eačbe y + y + qy f laho vedo dobimo metodo variacije ostat vedar je v eaterih rimerih iraču artiulare rešitve eostavejši uorabo metode edoločeih oeficietov Oglejmo si to metodo a rimer o uoraba metode edoločeih oeficietov agotovo vodi hitreje do cilja ot metoda variacije ostat Ger a rimere o je desa stra difereciale eačbe odaa v oblii olioma stoje : f A A + A + + A+ A Partiularo rešitev v tem rimeru iščemo v oblii olioma iste stoje: y a Gorjo fucijo dvarat odvajamo: ( ) y a a + + y a ( + ) a ( + )( + ) + + i vstavimo vse štiri irae (a y y y i f()) v ehomogeo diferecialo eačbo: 5

+ + a + + + a + + q a A Sedaj ieačimo oeficiete ri eaih otecah a levi ter desi strai gorje eačbe i a dobimo: ( ) ( ) + + a + + a + qa A a ostali oteci a: a + qa A qa + + A Na ta ači smo dobili sistem liearih algebraičih eačb i ima trioto oblio i i aterega laho aoredoma iračuamo eae oeficiete a Primer 37: Poiščimo artiularo rešitev eačbe y + y + REŠITEV: Partiularo rešitev oiščemo astavom y A + A+ A Iračuamo drugi odvod y A + A y A Vstavimo astave v dao eačbo a dobimo A + A + A + A + 5

Primerjava oeficietov ri eaih otecah am da A A A tao da je isaa artiulara rešitev dae eačbe: y + Navedimo še eaj rimerov o se da artiularo rešitev dobiti metodo edoločeih oeficietov: ) Kadar je desa stra difereciale eačbe fucija i f e P v ) i ore araterističe eačbe iščemo artiularo rešitev oblii: y ( ) e a v ) je ore araterističe eačbo iščemo artiularo rešitev oblii: α y e a ri čemer je α stoja orea araterističe eačbe ) Kadar je desa stra difereciale eačbe fucija i [ m ω ω ] f e P cos + Q si 53

) ± iω i ore araterističe eačbe ima artiulara rešitev oblio: [ m ] y ( ) e R cos ω + S siω ) ± iω je ore araterističe eačbe a ima artiulara rešitev oblio y α e [ Rmcos ω + Ssiω] Pri tem sta Pm i Rm olioma stoje m Q i S a sta olioma stoje Primer 38: Poiščimo artiularo rešitev eačbe REŠITEV: y 4y + 4y e Ker je dvoji ore araterističe eačbe iščemo artiularo rešitev astavom : α 3 ( ) ( ) y e A + A e A + A Iračuamo odvoda: 3 [ ( 3 ) ] y e A + A + A + A 3 [ ( 8 6 ) ( 4 ) 4 ] y e A + A + A + A + A + A ter ju suaj astavom vstavimo v dao eačbo Na ta ači dobimo: A + 6A 54

od oder sledi: A A 6 Isaa artiulara rešitev dae eačbe se torej glasi: y e ( 3) 6 34 Eulerjeva difereciala eačba Eačba oblie: y + y + qy f jer sta i q ostati se imeuje Eulerjeva difereciala eačba drugega reda Tudi v tem rimeru ajrej rešimo rirejeo homogeo eačbo: + + q Njeo rešitev oiščemo astavom: y ri čemer je eaa ostata Iračuamo še odvoda i a dobimo araterističo eačbo + + q i atere iračuamo orea i Leoard Euler (77-783) - švicarsi matemati 55

V rimeru o sta orea araterističe eačbe raliča je sloša rešitev homogee eačbe C + C Če sta orea eaa artiularo rešitev am astave da le eo Če dao eačbo reišemo v oblio + + q dobimo s omočjo Abelove formule drugo artiularo rešitev e d d d l Rešitev homogee eačbe je torej v tem rimeru: C + C l Ko smo dobili rešitev homogee eačbe laho dobimo rešitev ehomogee eačbe metodo variacije ostat Prede metodo uorabimo moramo seveda dao eačbo ajrej reisati v oblio y + + y q y f Primer 39: Rešimo eačbo y + y y l REŠITEV: 56

Z astavom rešimo rirejeo homogeo eačbo Karaterističa eačba ima orea i Sloša rešitev rirejee homogee eačbe se ato glasi: C +C Rešitev ehomogee eačbe dobimo metodo variacije ostat Najrej reišemo eačbo v oblio: Iračuamo y + y y l ter itegrala W C l d+ c l + c 4 8 C d c l + l c 4 8 + Sloša rešitev eačbe je torej: c + + l l + ) 8 y c ( 57