Snov v električnem polju. Električno polje dipola (prvi način) Prvi način: r + d 2

Σχετικά έγγραφα
3.3 POISSONOVA ENAČBA

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

ATOMIKA IN OPTIKA. Aleš Iglič

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Metoda končnih elementov III

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Slika 5.1 Magnetenje razlinih vrst snovi

1. Trikotniki hitrosti

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Kotne in krožne funkcije

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Kotni funkciji sinus in kosinus

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

Osnove elektrotehnike uvod

8. Diskretni LTI sistemi

Π Ο Λ Ι Τ Ι Κ Α Κ Α Ι Σ Τ Ρ Α Τ Ι Ω Τ Ι Κ Α Γ Ε Γ Ο Ν Ο Τ Α

Ponovitev predavanja 12

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

PROCESIRANJE SIGNALOV

SISTEMI DIFERENCIJALNIH JEDNAČINA - ZADACI NORMALNI OBLIK

Sistem sučeljnih sila

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Električni potencial in električna napetost Ker deluje na električni naboj, ki se nahaja v električnem polju, sila, opravi električno

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Zadaci sa prethodnih prijemnih ispita iz matematike na Beogradskom univerzitetu

21. Dielektrik v električnem polju

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

ZI. NEODREðENI INTEGRALI

Priprema za državnu maturu

17. Električni dipol

ibemo Kazakhstan Republic of Kazakhstan, West Kazakhstan Oblast, Aksai, Pramzone, BKKS office complex Phone: ; Fax:

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

ITU-R M MHz ITU-R M ( ) (epfd) (ARNS) (RNSS) ( /(DME) MHz (ARNS) MHz ITU-R M.

T : g r i l l b a r t a s o s Α Γ Ί Α Σ Σ Ο Φ Ί Α Σ 3, Δ Ρ Α Μ Α. Δ ι α ν ο μ έ ς κ α τ ο ί κ ο ν : 1 2 : 0 0 έ ω ς 0 1 : 0 0 π μ

Gauss, Stokes, Maxwell. Vektorski identiteti ( ),

Α Ρ Ι Θ Μ Ο Σ : 6.913

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Το άτομο του Υδρογόνου

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

(P.I.) PRETPOSTAVKA INDUKCIJE - pretpostavimo da tvrdnja vrijedi za n = k.

transformacija j y i x x promatramo dva koordinatna sustava S i S sa zajedničkim ishodištem z z Homogene funkcije Ortogonalne transformacije

IZVODI ZADACI (I deo)

diferencialne enačbe - nadaljevanje

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

!"#$ % &# &%#'()(! $ * +

Fazni diagram binarne tekočine

Παρασκευή 1 Νοεμβρίου 2013 Ασκηση 1. Λύση. Παρατήρηση. Ασκηση 2. Λύση.

2. Α ν ά λ υ σ η Π ε ρ ι ο χ ή ς. 3. Α π α ι τ ή σ ε ι ς Ε ρ γ ο δ ό τ η. 4. Τ υ π ο λ ο γ ί α κ τ ι ρ ί ω ν. 5. Π ρ ό τ α σ η. 6.

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

4. Zapiši Eulerjeve dinamične enačbe za prosto osnosimetrično vrtavko. ω 2

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Ovo nam govori da funkcija nije ni parna ni neparna, odnosno da nije simetrična ni u odnosu na y osu ni u odnosu na

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

1 UPUTSTVO ZA IZRADU GRAFIČKOG RADA IZ MEHANIKE II

ΠΕΡΙΟΔΙΚΟΣ ΠΙΝΑΚΑΣ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ

POVRŠINA TANGENCIJALNO-TETIVNOG ČETVEROKUTA

Veleučilište u Rijeci Stručni studij sigurnosti na radu Akad. god. 2011/2012. Matematika. Monotonost i ekstremi. Katica Jurasić. Rijeka, 2011.

KOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Robot Stäubli RX90. Robot Stäubli RX90

.. ntsets ofa.. d ffeom.. orp ism.. na s.. m ooth.. man iod period I n open square. n t s e t s ofa \quad d ffeom \quad orp ism \quad na s \quad m o

Neodreeni integrali. Glava Teorijski uvod

Klasična mehanika 2 ELASTOMEHANIKA & HIDRODINAMIKA

Φυσική για Μηχανικούς

Otpornost R u kolu naizmjenične struje

Εύρεση της n-οστής δύναμης ενός πίνακα εϕαρμόζοντας το θεώρημα των Cayley-Hamilton

,

Slika 6.1. Smer električne poljske jakosti v okolici pozitivnega (levo) in negativnega (desno) točkastega naboja.

Linearna algebra 2 prvi kolokvij,

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove.

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda

vezani ekstremi funkcij

Transcript:

Snov v lktričnm polju lktrično polj ipola (prvi način) P P - Prvi način: z r = r Δr r = r Δr Δr Δ r - r r r

r r r Δr rδr =, = 4πε r r 4πε r r r r = r cos, r r r = r cos. r Vlja: = cos, r r r r r = cos, r r r r r kjr smo upoštvali: ( ) ± = ( r r ) ( r r ) 4πε Δ Δ r r r r = r = ( Δr Δr ) ( Δ r Δ r ) = 4πε r r r cos sin,, cos, 4πε r = kjr smo upoštvali: r = ( rsin,, rcos ), Δ r =,,, Δ r =,,. Torj: p sin = 4πε r, () =, () y

( cos ) p z =, () 4πε r kjr smo finirali lktrični ipolni momnt: p = (4) Drugi način: z r z r r y - rr lktrični potncial ipola: r r ϕ= ϕ ϕ= =, 4πε r r 4πε rr 4πε r kjr smo upoštvali: rr cos, rr r. Ob uporabi finicij p = iz gornj načb sli: ϕ = 4πε p r (5) Viimo, a vlja: = : ϕ= 4πε = ϕ= 9 : p r načbo (5) lahko zapišmo v obliki:

ϕ = 4πε p z ( z ), (6) kjr smo upoštvali: z cos =, z r = z. z z Vlja: = ϕ, =,,, y z ϕ ϕ ϕ =,,. y z (7) Iz načb (7) in (6) pa sli: ϕ ϕ ϕ = (, y, Z) =,,, y z (8) p sin =, 4πεr (9) = y ( ) p cos z =, () 4πε r kjr vljajo izrazi (8) () v ravnini y =. Zarai osn simtrij lahko rzultat brz tžav posplošimo.

nrgija lktričnga ipola v zunanjm lktričnm polju a a = a p = = a - - Navor na lktrični ipol: Najprj izračunamo navor na posamzna točkasta naboja, ki sstavljata ipol: : F =, M = asin ( )( ) : F =, M = a sin = asin Clotn navor (M) na lktrični ipol j: M = M M = asin = p sin. () Posplošitv: M = p () nrgija ipola j naka lu, ki ga mora opraviti zunanji navor proti navoru zunanjga lktričnga polja. W = M = p sin = p cos Posplošitv: W =p ()

W =p labilni zasuk (labilna orintacija) (maksimum nrgij) π π π π minimum nrgij: p = : W = p maksimum nrgij: p = π : W = p stabilni zasuk (stabilna orintacija) (minimum nrgij) (4) (5) Snov sstavljna iz polarnih molkul O p Primr polarn molkul: molkula vo H O H Polarn molkul imajo prmanntn lktričn ipoln momnt, ki s v zunanjm lktričnm polju urijo: NI ORINTACIJ LKTRIČNIH DIPOLOV H p p - =

OPOMBA: orintacija lktričnih ipolov v smri zunanjga lktričnga polja j nrgijsko ugona, kr vlja W cos = p p J ORINTACIJA LKTRIČNIH DIPOLOV ipola SKLP: zarai orintacij polarnih molkul v zunanjm lktričnm polju s clotno lktrično polj zmanjša. p

Povprčna orintacija polarnih molkul v lktričnm polju nrgija polarn molkul s prmanntnim lktričnim ipolnim momntom zasukan za kot gl na smr lktričnga polja W = p = p p, ki j (6) j najmanjša, č j lktrični ipolni momnt p usmrjn v smri lktričnga polja. Takrat j namrč kot =, nrgija W pa j zato najmanjša možna. Zarai trmičn nrgij atomov (molkul) sva pri končnih tmpraturah povprčna vrnost kota ni nič. lktrično polj na mstu lktričnga ipola () j vsota zunanjga lktričnga polja in lktričnga polja zarai orintacij polarnih molkul i : = i. Poiščimo povprčno vrnost kota ( oziroma ), ki ni naka nič zarai trmičnih fluktuacij. Pri tm upoštvamo, a j nrgija molkul s prmanntnim lktričnim ipolnim momntom p, ki j zasukan za kot gl na smr lktričnga polja naka: W = p. (7) Izračunajmo povprčno vrnost cosinusa kota, to j cos : = β β W W Ω Ω, (8) kjr j faktor β W vrjtnost, a j molkula v stanju z zasukom. Pomn ostalih simbolov in konstant pa j naslnji: β = kt, k j Boltzmanova konstanta, T pa absolutna tmpratura. Izraz Ω= S r = sin ϕ označuj infinitzimalni lmnt prostorskga kota v sfričnih koorinatah: = π π π π β Wm sin ϕ β Wm sin ϕ. (9) Kr nrgija W ni ovisna o kota ϕ lahko v zgornji načbi izvmo intgral po ϕ - ju. Tako obimo:

= π β W π sin π β W π sin V naaljvanju uvmo novo sprmnljivko () s = tr oznako = p kt = β p : s s s = = coth L s s kjr j ( ) ( ), () L Langvinova funkcij. Funkcijo coth razvijmo v vrsto ( π ) samo prva va člna: < < in zaržimo coth.... () 45 Torj p = coth = =. () kt Zaključk: viimo, a j sorazmrn jakosti lktričnga polja na mstu, kjr s nahaj ipol in obratno sorazmrn z absolutno tmpraturo T. Povprčni lktrični ipolni momnt v smri lktričnga polja ( p ) zapišmo v obliki: p = p cos. (4) Na osnovi načb () in (4) lahko zapišmo polarizacijo (P) v snovi, ki j sstavljna iz polarnih molkul v obliki: p np P= n p = n p cos = n p =, (5) kt kt kjr j N n = štvilo molkul na noto volumna. V Ob upoštvanju finicij suscptibilnosti χ

P= χ ε, (6) iz načb (5) sli izraz za suscptibilnost snovi, ki jo sstavljajo polarn molkul: χ pol = np ε kt, (7) Snov sstavljna iz npolarnih molkul Npolarn molkul nimajo prmanntnih lktričnih ipolnih momntov. Č s n nahajajo v zunanjm lktričnm polju j njihov lktrični ipolni momnt nak nič. č pa jih postavimo v zunanj lktrično polj, to polj razmakn tžišči ngativnga in pozitivnga la npolarn molkul. Zarai tga imajo npolarn molkul v zunanjm lktričnm polju o nič različn inucirani lktrični ipolni momnt: p = s, (8) kjr j s inucirani razmik m tžiščma ngativnga in pozitivnga la npolarn molkul: s - - k Prpostavimo, a m ngativnim in pozitivnim lom npolarn molkul luj privlačna sila F= ks. (9) Za npolarno molkulo v lktričnm polju lahko tako zapišmo pogoj za ravnovsj sil v obliki: ks =, () o to pa sli: s =, () k

kjr j vsota zunanjga lktričnga polja in lktričnga polja zarai inuciranih ipolnih momntov npolarnih molkul i: = i. Inucirani ipolni momnt npolarn molkul lahko tako zapišmo v obliki: p = s=. () k Polarizacijo v snovi, ki vsbuj npolarn molkul pa izrazimo kot: p n = n p =. () k Ob upoštvanju finicij suscptibilnosti (načba 6) iz načb () sli: npol = n ε k. () Zvza m suscptibilnostjo ( χ ) in ilktrično konstanto ( ε ) Obravnavamo primr ploščatga konnzatorja, ki ima v prostoru m ploščama snov. Zarai nostavnosti vpljmo tako imnovani vzani naboj. DJANSKO STANJ: - - - - - - - - - - - - - v p NADOMSTNA SLIKA: v - - - - - - - v v l

lktrično polj n molkul l S v i jakost zunanjga lktričnga polja razalja m ploščama konnzatorja površina n plošč konnzatorja vzan naboj naboj na ploščah konnzatorja lktrično polj zarai snovi p V naomstni sliki naomstimo lktričn ipol molkul v snovi m ploščma konnzatorja z vzanim nabojm na notranji strani plošč konnzatorja: PV = l v, kjr j V = l s (6) volumn snovi m ploščma konnzatorja. Iz načb (5) in (6) sli: PlS= l, v v = PS. (7) Gaussov zakon o lktričnm prtoku n upoštva vzanga naboja v kot janski naboj, saj obravnava snov m ploščama konnzatorja kot lktrično nvtralno z volumsko gostoto naboja ρ =. Zato vlja: D S =, (8) kjr intgriramo po prostoru okoli n plošč konnzatorja, ki nosi naboj : S S

torj: D S= D = S = ε, (9) kjr j = ε S lktrično polj zarai naboja na ni plošči konnzatorja. lktrično polj v prostoru m ploščama konnzatorja zarai naboja na obh pploščah pa j: = =. (4) ε S Ustrzna gostota lktričnga polja v prostoru m ploščama pa j: D= D D = ε, (4) Zaključk: gostota lktričnga polja D s nanaša samo na lktrično polj, ki j poslica janskga naboja na obh ploščah konnzatorja. Vzani naboj v ni upoštvan v Gaussovm zakonu (8). Kot smo ž spoznali j clotno lktrično polj m ploščama konnzatorja nako: =, (4) i kjr j i prispvk snovi m ploščama konnzatorja, ki ga izračunamo s pomočjo vzanga naboja: v i =. (4) S ε Ob upoštvanju načb (7) iz načb (4) sli: PS P = = =. (44) v i Sε Sε ε Vstavimo izraz (44) v načbo (4) in obimo:

P =, (45) ε oziroma ε = ε P. (46) Ob upoštvanju načb (4) iz načb (46) sli: ε = D P, oziroma D= ε P. (47) Č upoštvamo š (gljt načbo (6)): P= χ ε Iz načb (47) sli: ( ) D= ε χε = ε χ. (48) kjr j χ suscptibilnost. načbo (48) zapišmo v obliki: D= ε ε, (49) kjr smo finirali ilktričnost snovi kot: ε = χ, (5) Zaključk: D=ε ε D=ε (5) DS= = i.