GEOMETRIJA V PROSTORU
|
|
- Τύχων Δημητρακόπουλος
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Geometrij protoru. 1 GEOMETRIJA V PROTORU PLOŠČINE IN OBEGI LIKOV (A) Ploščine in oegi liko Kdrt 4 d o Prokotnik d o Rom 4 f e o Prlelogrm inα o Trikotnik ( ) ( ) ( ) in 1 o γ Enkotrnični trikotnik 4 o Enkokrki trikotnik o Prokotni trikotnik o Trpez d o Enkokrki trpez o Deltoid f e o Krog r r o π π
2 Geometrij protoru. (B) Vje 1. Oeg prokotnik meri 16 m, dolžini trni e rzlikujet z 8 m. Izrčunj ploščino in digonlo prokotnik. [R: trnii: 0 in 48 m, d 5 m, 960 m ]. Kolikšn je ploščin oenčeneg kdrt n liki, če trni elikeg kdrt meri 10 m? [R: 1,5 m ]. Rom ABCD z dljšo digonlo e 56 m in prokotnik EFGH imt enk oeg. trnii prokotnik t rzmerju : 4 :, njego digonl d 50 m. Kteri lik im ečjo ploščino? [R: prokotnik, p 100 m, r 1176 m ] 4. Rzmerje deh trni prlelogrm je : : 1. Višin n trnio meri 10 m, ploščin p 400 m. Koliko merit trnii in koliko išin n trnio? [R: 40 m, 0 m, 0 m] 5. Enkotrnični trikotnik in kdrt imt enk oeg 6 m. Kteri lik im ečjo ploščino in z koliko? [R: kdrt, k 81 m, t 6 m ] 6. Izrčunj ploščino trikotnik trnimi 8 m, 9 m in 5 m. V dnem trikotniku n minuto ntnčno izrčunj elikot njmnjšeg in nječjeg kot. [R: 84 m, 1,6, 9,5 ] 7. Izrčunj ploščino trikotnik, pri kterem t znni de trnii 15 m, 0 m, in išin n tretjo od trni 1 m. [R: 5 m, 150 m ] 8. Izrčunj ploščino oenčeneg lik, ki je rin kdrtu trnio 15 m. [R: 100 m ] 9. Izrčunj ploščino trpez, pri kterem je 7 m, 4 m, m, β 60. R : m, 10 m 10. V enkokrkem trpezu: 0 m, 14 m podljšmo krk do preečišč E. Koliko meri krk, če je dolžin dljie AE 10 m? [R: m] 11. Izrčunj ploščino deltoid z dnimi podtki: 8 m, 6 m, α 150. R : 4 m 1. Ploščin deltoid znš 1800 m. Koliko merit digonli, če je digonl f štirikrt dljš od digonle e? [R: e 0 m, f 10 m] 1. Kolikšn je ploščin prilneg 1 kotnik, ki je črtn krogu polmerom 16 m? [R: 768 m ] 14. Izrčunj trnio prilneg 8 kotnik, ki črtn oz. očrtn krogu polmerom 1 m. [R: 9,18 m, o 9,94 m] 15. Izrčunj ploščino in oeg oenčeneg lik n liki, če trni kdrt meri 14 m. [R: 4,06 m ]
3 Geometrij protoru. RAVNINKA TRIGONOMETRIJA (A) Koinuni izrek in Pitgoro izrek V poljunem trikotniku ABC nrišimo išino, ki ononio rzdeli n odek dolžine x in x. Iz ntlih deh prokotniko izrzimo išino Pitgoroim izrekom. x ( x ) Koinuni izrek uporljmo, če trikotniku poznmo: de trnii in kot med njim (izrčunmo tretjo trnio) e tri trnie (izrčunmo notrnje kote trikotnik): oα, o β, oγ Izenčimo deni trni enče in doimo: x x x Preuredimo enkot tko, d izrzimo, in odek x ndometimo z oβ. Doimo eno od enkoti: o β Drugi de t: oα oγ Pitgoro izrek je poeen primer koinuneg izrek. Velj nmreč prokotnem trikotniku, kjer je kot γ enk 90 in zto o γ 0. Kdrt hipotenuze je enk oti kdrto ktet:. (B) inuni izrek Rzmerje med trnio trikotnik in inuom nprotneg kot je enko premeru trikotniku očrtneg krog: R inα in β inγ inuni izrek uporljmo, če trikotniku poznmo: trnio in d notrnj kot de trnii in kot, ki leži eni od oeh trni nproti: kot leži nproti dljši trnii en rešite kot leži nproti krjši trnii možni de rešiti polmer očrtneg krog in de trnii polmer očrtneg krog in d kot polmer očrtneg krog, en trni in en kot, ki ne leži tej trnii nproti (C) Vje 1. Izrčunj kot ozirom trnio x, če o pine mere entimetrih:... [R: 4,16, 50,57,,04 m]
4 Geometrij protoru. 4. Dn je trikotnik ABC: 9 m, 7 m in kot γ 56. Izrčunj dolžino trnie. [R: 7,7 m]. Izrčunj kote trikotnik trnimi 5 m, 6 m in 7 m. [R: 78,46, 57,1, 44,4 ] 4. V trpezu t ononii 1 dm in 4 m ter krk 7 m in d 5 m. Izrčunj kote. [R: α 78,46, β 44,4, γ 15,58, δ 101,54 ] 5. Izrčunj dolžini digonl prlelogrm ABCD, če trni AB meri 7 m, trni AD p 10 m in je kot α [R: e 14,7 m, f 9,56 m] 6. Prlelogrm ABCD im dolžine trni 8 m in 6 m, dolžin digonle f je 7 m. Kolikšni o notrnji koti prlelogrm? [R: α γ 57,91, β δ 1,09 ] 7. V deltoidu ABCD meri AB 4 m, BC 7 m, kot ABC 14. Izrčunj dolžino digonle AC. [R: 9,81 m] 8. V enkokrkem trikotniku meri krk 0 m, kot o rhu p 147. Izrčunj dolžino ononie AB. [R: 8,5 m] 9. V trikotniku ABC je polmer očrtneg krog R 1 m, 1 m in 6 m.. Izrčunj kot α. [R: 60 ]. Ntnčno izrčunj dolžino trnie. [R: 4 m] 10. V trikotniku ABC je kot γ 60, t 6 m in 8 m.. Izrčunj dolžini trni in n eno deimlno meto ntnčno. [R: 6,9 m, 7,5 m]. Izrčunj kot β. [R: 5,75 ] 11. Ploščin rom je 00 m, α 0. Izrčunj dolžini digonl rom n de deimlni meti ntnčno. [R: 0 m, e 8,64 m, f 10,5 m] 1. V prlelogrmu ABCD je CAB 0 15, AC e 15 m in 10 m. Izrčunj kot α in β. [R: α 10,9, β 49,08 ] 1. V trpezu ABCD je BDC 15, 4 m, 6 m in 15 m.. Izrčunj dolžino digonle f. [R: f 9,77 m]. Izrčunj dolžino trnie d. [R: d 6,11 m] 14. V enkokrkem trpezu podtki 11 m, m in 4 m izrčunj:. kot α in γ [R: α 45, γ 15 ]. ploščino [R: 4 m, 8 m ]. dolžino digonl [R: e f 8,06 m] 15. V trpezu je dno: 4 m, 1 dm, d 8 m in β Izrčunj dolžino trnie. [R: 8,6 m]. Izrčunj kot α. [R: 75,58 ] 16. Dn je prlelogrm ABCD trnim 8 m, 6 m in menim kotom α 45.. Nriši kio in ntnčno izrčunj išino n trnio. [R: m]. Izrčunj dolžini oeh digonl. [R: e 1,96 m, f 5,67 m]. Ntnčno izrčunj ploščino trikotnik, ki g omejujet digonli in ononi. [R: 6 m ]
5 Geometrij protoru. 5 (A) Delite geometrijkih tele GEOMETRIJKA TELEA OGLATA GEOMETRIJKA TELEA OKROGLA GEOMETRIJKA TELEA POKONČNA V tele o omejen z rnimi plokmi. Vj en ploke je kri. POŠEVNA
6 Geometrij protoru. 6 (B) Oglt geometrijk tele OGLATA GEOMETRIJKA TELEA - LATNOTI Prizm je oglto telo li polieder, omejeno z: dem ononim plokm (to t zporedn in kldn n - kotnik) n prlelogrmi, ki torijo plšč trnie onone ploke o ononi rooi, i otli o trnki rooi. Vi trnki rooi o med eoj zporedni in kldni. Višin prizme je rzdlj med ononim plokm. PRIZME Delite prizem: Prizm je pokončn, če o trnki rooi prokotni n onono ploke, ier je prizm pošen. Prizm je priln, če je pokončn in je njen onon ploke prilni n- kotnik. Prizm je enkoro, če je priln in o i njeni rooi enko dolgi. Poršin prizme: P O pl O... ploščin onone ploke Protornin prizme: V O pl... ploščin plšč... išin prizme Pirmid je polieder, omejen z: eno onono plokijo (n - kotnik) n trikotniki, ki torijo plšč trnie onone ploke o ononi rooi, i otli o trnki rooi. trnki rooi e tikjo rhu pirmide. PIRAMIDE Delite pirmid: Pirmid je pokončn, če o i trnki rooi enko dolgi, ier je pošen. Pirmid je priln, če je pokončn in je onon ploke prilni n- kotnik. Pirmid je enkoro, če o i njeni rooi enko dolgi. Poršin pirmide: P O pl O... ploščin onone ploke Protornin pirmide: O V pl... ploščin plšč... išin pirmide
7 Geometrij protoru. 7 (C) Vje - prizm Kder je pokončn štiritrn prizm, ktereg onon ploke je prokotnik. D P V ( ) d 1 d d Kok je enkoroi kder. d D P 6 V Znčilni digonlni oni preek prizme 4 trn prizm 1. Pločeint pood rez pokro im oliko prilne štiritrne prizme z ononim room 1 m in išino 0 m. Koliko pločeine euje, če o rooi zrjeni med eoj? [R: 1104 m ]. Kolikšn je protornin deke z dolžino 4 m, širino 6 m in deelino,5 m? Koliko tne dek, če je en 16 /m? [R: 6 dm, 4,1 ]. Koliko teht 5 mm deel železn plošč dolžine m in širine dm, če je gotot želez 7,8 kg/dm? [R: 117 kg] 4. Pločeint pood oliki koke drži 16 litro. Koliko pločeine potreujemo z to poodo rez pokro? Kko dolg je njdljš tnk pli, ki jo lhko timo poodo? [R: 180 dm, 6 dm] 5. kldišče im oliko kdr: dolžin 8 m, širin 5 m, išin m. Kolikšn je njego protornin? Koliko tne eljenje kldišč, če rčunmo,5 /m? Belimo le tene in trop. [R: 10 m, 41 ] 6. 6 m iok etonki teer (gotot ρ,5 kg/dm ) im oliko pokončne kdrtne prizme z ononim room 4 dm. Koliko teht teer? Koliko tne poršink odel plšč, če rčunmo 15 /m? [R:,4 t, 7 ] 7. Do ktere išine memo npolniti z žiim rerom poodo oliki kdr, ktereg onon ploke je prokotnik trnim dm in 5 dm, če zdrži dno 4000 N in je gotot žieg rer 1,6 g/m? [R: 1,96 dm] 8. Kolikšen kot oklep telen digonl koke z eno mejno plokijo? [R: 5,6 ] 9. Kko dolg i morl iti železn trerz, d i tehtl 100 kg, če je gotot želez ρ 7,8 g/m in je prokotni preek trerze po liki: 10 m, 8 m, m? [R: 4,65 dm] dele grdi 10 m dolg nip, ktereg prečni prerez je enkokrki trpez: 9 m, 5 m, 1,6 m. V kolikih dneh odo dogrdili nip, če je norm eneg del m /dn? [R: 56 dni] 11. Izrčunj teleno digonlo in njdljšo plokono digonlo kdr z rooi: 40 m,,4 m in 8 dm. [R: 45,5 m, 417,91 m]
8 Geometrij protoru V kdru protornino V 510 m je rzmerje roo : : : 7 : 9. Izrčunj poršino. [R: 1998 m ] 1. Izrčunj poršino koke, če meri ploščin njeneg digonlneg preek 144 m. [R: 864 m ] trn prizm 14. Kointo prilno tritrno prizmo je tre poreriti (glnizij). Koliko rer potreujemo, če porimo 0,1 g n m in im prizm ononi ro 6 m ter je 1 dm iok? [R: 1,1 g] 15. Tritrn 4 dm iok prizm im onone rooe 17 m, 5 m in 8 m. Kolikšni t poršin in protornin prizme? [R: 840 m, 700 m ] 16. Kolikšn je poršin prilne tritrne enkoroe prizme protornino m? R : ( 1) m 17. Onon ploke pokončne tritrne prizme je prokotni trikotnik ktetm 7 m in 4 m, išin je enk hipotenuzi onone ploke. Izrčunj poršino in protornino prizme. [R: 100 m, 1568 m ] 18. Betonki opornik meri d 6 m, 1,5 m, m. Izrčunj koliko m eton je tre z opornik in kolikšn je poršin eton, ki jo je mogoče odelti? (glej liko) [R: 6 m, 18 m ] 19. Izrčunj poršino in protornino 10 m ioke pokončne prizme, ki im z onono ploke enkokrk trikotnik z ononio 16 m in krkom 17 m. [R: 740 m, 100 m ] 0. Protornin pokončne tritrne prizme z ononimi rooi 1 m, 14 m in 15 m meri 40 m. Izrčunj poršino prizme. [R: 78 m ] 1. Tritrn pokončn prizm im onone rooe 1 m, 7 m in 0 m ter poršino 70 m. Izrčunj protornino prizme. [R: 810 m ]. Izrčunj poršino 0 m ioke tritrne prizme, ki im z onono ploke prokotni trikotnik podtki: 7 m, α 67. [R: 7,19 m ]. Kolikšni t poršin in protornin enkoroe tritrne prizme z room 5 m? 5 15 : 75 m, m 4 4. Izrčunj poršino in protornino prizme n liki. [R: 79,6 m, 5,64 m ] priln 6 trn prizm 5. Kolikšni t poršin in protornin enkoroe šettrne prizme z room 5 m? 75 : ( ) m, m 6. Kko iok i morl iti pood oliki prilne 6 trne prizme (notrnji ro onone ploke meri 0 m), d i lhko njo ntočili 100 kg olj (ρ 0,85 kg/dm )? [R: 11, dm]
9 Geometrij protoru. 9 (D) Vje pirmid 4 trn pirmid 7. Izrčunj poršino in protornino prilne 4-trne pirmide z ononim room, dolgim dm in : 4 5 dm, dm trnkim room 15 m. ( ) 8. Ononi ro prilne štiritrne pirmide je šetkrt dljši od išine pirmide, plšč meri m. Kolikšn je protornin? [R: m, 1 m, V 96 m ] 9. Pokončn pirmid im z onono ploke prokotnik trnim 4 m in 10 m. Kolikšen je njen trnki ro, če je išin 84 m? [R: 85 m] 0. Kolikšn je poršin pirmide, ki im z onono ploke prokotnik trnim 14 m in 0 m, če meri trnki ro 5 m? [R: 156 m ] 1. Pirmid im z onono ploke rom z digonlm 14 m in 8 m. Vrh pirmide je n premii, ki toji preečišču digonl prokotno n rnini rom, 15 m oddljen od rom. Izrčunj protornino pirmide. Kolikšni o trnki rooi? [R: V 80 m, 1 15,5 m, 16,55 m] trn pirmid. Izrčunj poršino in protornini prilne tritrne pirmide, ki im ononi ro 1 m in išino 6 m. [R: 118,51 m, 7 m ]. Izrčunj poršino in protornino 1 m ioke prilne tritrne pirmide, ktere trnk išin meri 9 m. R : 40 m, 940 m, 8400 m 4. Protornin tritrne pirmide z ononimi rooi 4 m, 1 m in 15 m je 10 m. Izrčunj išino. [R: o 4 m, 15 m] priln 6 trn pirmid 5. Izrčunj poršino in protornino 1 m ioke prilne šettrne pirmide, ktere trnk išin meri 9 m. 0 : m, 780 m, 1400 m 5 6. Kolikšni t poršin in protornin prilne šettrne pirmide z ononim room 8 m, če je plšč onone ploke? 0 16 : 56 m, 1 m, m, 51 m 7. Priln šettrn pirmid im išino 1 m in ononi ro 6 m. Izrčunj trnko išino in plšč pirmide. [R: 14 m, 5 m ] 8. Priln šettrn pirmid im išino 1 m in ononi ro 6 m. Izrčunj kot med onono plokijo in trnkim room ter kot med onono in trnko plokijo. [R: 6,4, 66,59 ]
10 Geometrij protoru. 10 (E) Okrogl geometrijk tele Vlj: OKROGLA GEOMETRIJKA TELEA - LATNOTI Vlj je geometrijko telo, ki je omejeno z: dem ononim plokm (to t zporedn krog) plščem, ki im oliko prokotnik Pokončni krožni lj je rotijko telo, ki ntne z rtenjem prokotnik okoli: ene od trni z 60 ene od oeh imetrijkih oi z 180 Oni preek pokončneg lj: Premi, ki gre kozi redišči oeh ononih ploke je o lj. Višin lj je rzdlj med ononim plokm. Vlj je pokončen, če je trni lj enk išini, ier je pošeen. VALJ Oni preek pokončneg lj je prokotnik, pošeneg p prlelogrm. Poršin lj: P O pl πr (r ) Protornin lj: V O πr Mrež lj: Vlje je enkotrničen, če je trni enk premeru onone ploke. Poršin enkotrničneg lj: P 6πr Protornin enkotrničneg lj: V πr
11 Geometrij protoru. 11 tože: tože je geometrijko telo, ki je omejeno z: eno onono plokijo (krog) plščem, ki im oliko krožneg izek, ktereg lok je enk oegu onone ploke, polmer p trnii tož Rzdlj od rh do točke n rou onone ploke je trni tož. Če o e trnie tož enke, je tože pokončen, ier je pošeen. Višin tož je rzdlj od rh do onone ploke. TOŽEC Oni preek pokončneg tož: Mrež pokončneg tož: Pokončen tože je rotijko telo, ki ntne z rtenjem prokotneg trikotnik okoli ene od ktet z 60. Ploščin plšč: pl πr Poršin pokončneg tož: P O pl πr (r ) Protornin pokončneg tož: V πr tože je enkotrničen, če je trni enk premeru onone ploke. Poršin enkotrničneg tož: P πr Protornin enkotrničneg tož: r π V Krogl je geometrijko telo, omejeno fero. fer je množi točk protoru, ki o enko oddljene o redišč. Krogl je tudi rotijko telo, ki ntne z rtenjem: krog okoli eneg od premero z kot 180 polkrog okoli premer z kot 60 Preek krogle z rnino, ki ne potek kozi edišče krogle, je mli krogelni krog. KROGLA Glni krogelni krog gre kozi redišče krogle in rzdeli kroglo n de polkrogli. Krogelni odek je del krogle, ki g omejujet krogelni krog in krogeln kpi. Krogelni izek je del krogle, ki g etljt krogelni odek in pokončni tože, ktereg onon ploke je krog krogelneg odek, rh p redišče krogle. Krogeln plt li krogeln rezin je del krogle med zporednim rninm krogelnih krogo. Poršin krogle: P 4 π R Protornin krogle: 4πR V
12 Geometrij protoru. 1 (F) Vje lj 9. 4-metrki hlod meri premeru 4 m. Koliko le je njem in koliko teht, če je gotot le 0,5 g/m? [R: 180,96 dm, 90,48 kg] 40. Protornin pokončneg lj meri 5 m, plšč p 176 m. Izrčunj išino in poršino. [R: r 4 m, 7 m, (π 176) m ] 41. Medenint e im zunnji premer 8 m, notrnji premer 6 m, dolžin ei je 1,5 m. Koliko teht, če je gotot medenine 8,9 g/m? [R: 117,4 kg] 4. Konzer im oliko enkotrničneg lj, ki je znotrj iok 1 m. Koliko kg mezge lhko konzerirmo 1000 tkih konzerh, če je gotot mezge 1, kg/dm? [R: 1764, kg] 4. V ljti poodi premerom 1 m je toliko ode, d lhko njo potopimo tritrno prizmo z ononimi rooi 5 m, 6 m in 7 m ter išino 10 m, tko d od ne izteče. Z koliko m e digne od poodi? [R: 1, m] 44. Poršin pokončneg lj meri 50π m, trni p 7 m. Kolikšen je polmer lj? [R: 1 m] 45. Poršin pokončneg lj meri 500π m, trni p 15 m. Kolikšn je ploščin oneg preek lj? [R: 00 m ] 46. Poršin pokončneg lj meri 7π m, oni preek p meri 54 m. Kolikšen je njego plšč? [R: 54π m ] 47. Poršin lj meri 660 m, išin p 8 m. Izrčunj protornino lj π. 7 [R: r 7 m, V 1 m ] 48. Enkoro 6 trn železn prizm z ononim room 4 m je prertn tko, d gre ljt luknj (premer m) prokotno kozi ononi ploki. Izrčunj mo (ρ 7,8 g/m ) teg tele. [R: 1, kg] 49. Iz pokončneg lj polmerom 6 m in išino 0 m izrežemo nječjo možno prilno šettrno prilno prizmo. Koliko odtotko lj o odrezki? [R: V 70π m, V p 1080 m, 17,%] 50. Oni preek lj je prokotnik ploščino 48 m in digonlo 10 m. Izrčunj poršino in protornino lj. [R: r 1 4 m, 1 6 m, P 1 80π m, V 1 96π m, r m, 8 m, P 66π m, V 7π m ] 51. Ploščin oneg preek pokončneg lj meri 7 m, oeg onone ploke p 18π m. Kolikšni t poršin in protornin lj? [R: 4π m, 4π m ] 5. Oni preek pošeneg lj je rom z digonlm 10 m in 4 m. Kolikšn je protornin lj? [R: r 7,5 m, 9, m, V 161,08 m ] 5. Koliko teht inčen odoodn e (ρ 11,4 g/m ), če meri zunnji premer 5 m, deelin tene meri 4 mm, e je dolg m? [R: V 88π m ; 10,1 kg] 54. Oni preek lj meri 40 m, premer onone ploke in išin lj t rzmerju 1 : 5. Izrčunj poršino in protornino lj. [R: r 1 m, 10 m, P 58π m, V 1440π m ] 55. Plšč lj meri 48π m, polmer onone ploke in išin lj t rzmerju :. Izrčunj kot med digonlo oneg preek in onono plokijo. [R: r 4 m, 6 m, 6,87 ]
13 Geometrij protoru. 1 (G) Vje tože 56. Izrčunj protornino in poršino pokončneg tož, pri kterem meri premer onone ploke 4 dm, trni p 9 m. [R: 1 m, P 980π m, V 800π m ] 57. Oeg onone ploke pokončneg tož meri 44 m, plšč meri 96 m. Izrčunj protornino π 7 : r 7 m, 18 m, 5 11 m, V m 58. Pri pokončnem tožu meri išin 10 m, nklonki kot trnie proti ononi ploki p meri 5 0. Izrčunj plšč tož. [R: 0,61 m ] 59. Poršin enkotrničneg tož meri 1π m. Izrčunj ploščino oneg preek. R : 4 m 60. N 8 m iokem pokončnem lju polmerom dolgim 9 m toji pokončni tože z ito onono plokijo in išino 1 m. Izrčunj poršino in protornino tele. [R: 60π m, 1170π m ] 61. Iz prilne 6 trne pirmide ( 4 m, 1 m) je izrezn črtni tože. Izrčunj protornino tele. R : r m, V 48π m 6. Njdljš trni pošeneg tož meri 0 m, njkrjš p 1 m. Kolikšn je protornin tož, če meri oeg onone ploke 1π m? [R: 16 m, 1 m, V 84π m ] (H) Vje krogl 6. Koinki polkrogli polmerom 4 m in m pretlimo kroglo. Kolikšen je polmer noe krogle? [R: 4,5 m] 64. Mien ljr iz liteg želez e končuje n oeh trneh polkrogli. Dolžin lj je 1,4 m, premer p 6 dm. Koliko teht, če je gotot želez 7, kg/dm? [R: V 16π dm, m,66 t] 65. Votl polkrogl im zunnji premer 16 m in deelino tene 1 m. Izrčunj poršino in protornino tele. 8π : V m, P 41π m 66. Iz leeneg lj (r 6 m, 8 m) je izrezn polkrogl, ki im z ljem kupno onono ploke, n drugi ononi ploki p toji enkotrnični tože z ito onono plokijo. Izrčunj poršino in R : 40π m, π m protornino tele. [ ( ) ] 67. Telo je etljeno iz polkrogle, lj in tož, kkor prikzuje lik. Polmer R meri 6 m, trni lj meri 5 m, trni tož p 10 m. Izrčunj poršino in protornino tele. [R: 40π m, 04π m ]
LESARSKA ŠOLA MARIBOR M A T E M A T I K A USTNA VPRAŠANJA S PRIMERI ZA POKLICNO MATURO 2009/2010
M A T E M A T I K A USTNA VPRAŠANJA S PRIMERI ZA POKLICNO MATURO 009/00 NARAVNA ŠTEVILA. Kter števil imenujemo nrvn števil? Nštejte osnovne rčunske opercije, ki so definirne v množici nrvnih števil in
SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Olga Arnuš Mirjam Bon Klanjšček Bojana Dvoržak Darjo Felda Sonja France Mateja Škrlec MATEMATIKA 2
Olg rnuš Mirjm on Klnjšček ojn voržk rjo Feld Sonj Frnce Mtej Škrlec MTEMTIK Z i r k n l o g z g i m n z i j e Zirko nlog so npisli Olg rnuš, prof., mg. Mirjm on Klnjšček, ojn voržk, prof., mg. rjo Feld,
Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
3.letnik - geometrijska telesa
.letnik - geometrijska telesa Prizme, Valj P = S 0 + S pl S 0 Piramide, Stožec P = S 0 + S pl S0 Pravilna -strana prizma P = a a + av 1 Pravilna -strana prizma P = a + a a Pravilna 6-strana prizma P =
Skrivnosti πtevil in oblik 9 PriroËnik. za 9. razred osnovne πole
Skrivnosti πtevil in oblik 9 PriroËnik z 9. rzred osnovne πole Jože Berk Jn Drksler Mrjn RobiË Skrivnosti πtevil in oblik 9 PriroËnik z 9. rzred osnovne πole Avtorji: Jože Berk, Jn Drksler in Mrjn RobiË
B) VEKTORSKI PRODUKT 1. 1) Pravilo desnega vijaka
B) VEKTORSKI PRODUKT 1 1) Prvilo desneg vijk Vsi smo že videli vijk, nekteri kkšneg privili, tisti, ki teg še niste storili, p prosite kog, ki se n vijke spozn, d vm pokže privijnje vijk. Večin vijkov
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.
DN#3 (januar 2018) 3A Teme, ki jih preverja domača naloga: Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni
Skrivnosti πtevil in oblik 8 PriroËnik. za 8. razred osnovne πole
Skrivnosti πtevil in olik 8 PriroËnik z 8. rzred osnovne πole Jože erk Jn Drksler Mrjn RoiË Skrivnosti πtevil in olik 8 PriroËnik z 8. rzred osnovne πole vtorji: Jože erk, Jn Drksler in Mrjn RoiË Ilustrcije:
REŠITVE 1 IZRAZI 1.1 PONOVITEV RA»UNANJA Z ALGEBRSKIMI IZRAZI 1.2 KVADRAT DVO»LENIKA 1.3 PRODUKT VSOTE IN RAZLIKE DVEH ENAKIH»LENOV
RŠIV IZRZI. PONOVIV R»UNNJ Z LGRSKIMI IZRZI enočlenik b d koeficient ) 0b b) d c) č) 0 b d) fg e), f) 0 b 6 ) b( c) b) ( + b) c) 6( ) č) ( ) d) b( + b ) ( ) = ) b) c) m n + č) 6 + b d) e) v + t f) c d
OSNOVE TRIGONOMETRIJE PRAVOKUTNOG TROKUTA
OSNOVE TRIGONOMETRIJE PRVOKUTNOG TROKUT - DEFINIIJ TRIGONOMETRIJSKIH FUNKIJ - VRIJEDNOSTI TRIGONOMETRIJSKIH FUNKIJ KUTOV OD - PRIMJEN N PRVOKUTNI TROKUT - PRIMJEN U PLNIMETRIJI 4.1. DEFINIIJ TRIGONOMETRIJSKIH
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
!! " &' ': " /.., c #$% & - & ' ()",..., * +,.. * ' + * - - * ()",...(.
..,.. 00 !!.6 7 " 57 +: #$% & - & ' ()",..., * +,.. * ' + * - - * ()",.....(. 8.. &' ': " /..,... :, 00. c. " *+ ' * ' * +' * - * «/'» ' - &, $%' * *& 300.65 «, + *'». 3000400- -00 3-00.6, 006 3 4.!"#"$
1.PRIZMA ( P=2B+M V=BH )
.RIZMA ( =+M = ).Izrčunti površinu i zpreminu kvr čij je ijgonl ug 0m, užine osnovnih ivi su m i m. D 0m m b m,? D 00 b 00 8 8 b b 87 87 0 87 8 87 b 87 87 87 8 87. Ivie kvr onose se ko :: ijgonl je ug.oreiti
KUPA I ZARUBLJENA KUPA
KUPA I ZAUBLJENA KUPA KUPA Povšin bze B Povšin omotč M P BM to jet P B to jet S O o kupe Oni peek Obim onog peek O op Povšin onog peek P op Pimen pitgoine teoeme vnotn jednkotn kup je on kod koje je, p
Tada je obujam ostatka kocke jednak: b
Ztk (Mrko, gimnzij) Jenom ijgonlom osnoke kr položimo rninu koj n rugoj osnoki prolzi smo jenim rhom đite omjer oujmo nstlih tijel Rješenje đimo pro oujm pirmie: + = = = = T je oujm osttk koke jenk: 5
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK
GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK 2 1 Geometrija v ravnini 1.1 Osnove geometrije Točka je tisto, kar nima delov. Črta je dolžina brez širine. Ploskev je tisto, kar ima samo dolžino in širino. Osnovni zakoni,
Dani vektor lahko ponazorimo z usmerjeno daljico, ki se začne v poljubni točki - pravimo tudi, da vektor vzporedno premaknemo v dano začetno točko.
Vektoji Usejen dlji ozio oientin dlji je dlji ki ji piedio useitev oientijo. To nedio tko d se odločio kteo od kjišč je zčetn točk in kteo končn točk te dljie. Usejeno dljio z zčetno točko A in končno
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
POGLAVJE 7. Nedoločeni integral. 1. Definicija, enoličnost, obstoj
Del 3 Integrli POGLAVJE 7 Nedoločeni integrl. Definicij, enoličnost, obstoj Prvimo, d je funkcij F (x) nedoločeni integrl funkcije f(x) (in pišemo F (x) = f(x) dx), če velj F (x) = f(x) z vsk x D(f).
Rijeseni neki zadaci iz poglavlja 4.5
Rijeseni neki zdci iz poglvlj 4.5 Prije rijesvnj zdtk prisjetimo se itnih stvri koje ce ns prtiti tijekom njihovog promtrnj. Definicij: (Trigonometrij prvokutnog trokut) ktet nsuprot kut ϕ sin ϕ hipotenuz
*P091C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 6. junij 2009 / 120 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P09C0* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Sobota, 6. junij 009 / 0 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Dr`avni izpitni center MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 2. junij 2007 / 120 minut brez odmora
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P071C10111* SPOMLADANSKI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Sobota,. junij 007 / 10 minut brez odmora Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~ki: kandidat prinese s seboj
VPRAŠANJA IN ODGOVORI ZA USTNI DEL POKLICNE MATURE... 4 NARAVNA IN CELA ŠTEVILA... 4
Lesrsk šol Mrior Aktiv mtemtikov VPRAŠANJA IN ODGOVORI ZA USTNI DEL POKLICNE MATURE... 4 NARAVNA IN CELA ŠTEVILA... 4.. Defiirjte pojm prštevil i sestvljeeg števil ter vedite kriterije deljivosti z, 3,
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
= Števila 264, 252, 504 zapiši kot produkt praštevil in poišči njihov skupni največji delitelj in
PRIPRAVA NA POM REALNA ŠTEVILA in PKS. Izračunaj: ( ( ) ( )) (( ) ) [ ] ( ( ) ) 4 0 ( ) ( ) 4 + 6 7 4 + + 4 + = 0 4 0 ( + ) 5 + ( 0) ( ) + (( 5) + ( ) ( ) ) = [ ]. Poenostavi in rezultat razstavi: ( +
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Rešenja A/2 kolokvijuma iz predmeta MERNI SISTEMI U TELEKOMUNIKACIJAMA 10. januar 2006.
šnj A/ kolokvijum iz prdmt MENI SISEMI U ELEKOMUNIKACIJAMA. jnur. Zdtk. D i prikznim urđjm mogl mriti mplitud čtvrtog hrmonik u mmorijki lok tr d ud upin ditrovn zin unkcij ( t) y co π Izlz iz urđj j td
Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta
Mtemtik Gbrijel Tomšič Bojn Orel Než Mrmor Kost. pril 008 50 Poglvje 5 Integrl 5. Nedoločeni in določeni integrl Nedoločeni integrl V poglvju o odvjnju funkcij smo se nučili dni funkciji f poiskti njen
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
F(x) = f(x) dx. Nedoločenega integrala velikokrat ne moremo zapisati kot kombinacijo elementarnih funkcij, kot na primer integrale sin x
Poglvje 5 Numeričn integrcij 5.1 Uvod Pojm odvod in določeneg integrl smo že srečli pri mtemtiki. Vemo, d je odvjnje rzmerom enostvn opercij in d lko vski funkciji, ki jo lko zpišemo kot kombincijo elementrni
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
II. ANALITIČKA GEOMETRIJA PROSTORA
II. ANALITIČA GEOMETRIJA PROSTORA II. DIO (Pv).. Min Roić Linović 9./. Pv u otou Jenž v Nek je: T (,, ) n točk oto {,, } ni vekto mje Znom točkom oto oli mo v leln nim vektoom. T (,,) - oivoljn točk v
*P103C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Četrtek, 10. februar 2011 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P03C0* ZIMSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Četrtek, 0. februar 0 / 0 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
PIRAMIDA I ZARUBLJENA PIRAMIDA. - omotač se sastoji od bočnih strana(najčešće jednakokraki trouglovi), naravno trostrana piramida u omotaču
PIRAMIDA I ZARULJENA PIRAMIDA Slično ko i kod pizme i ovde ćemo njpe ojniti oznke... - oeležvmo dužinu onovne ivice - oeležvmo dužinu viine pimide - oeležvmo dužinu viine očne tne ( potem) - oeležvmo dužinu
2G &:)* +HIJ LM=,ABCD 231 K= U b-u a 1 100% (1) U a T Q 1 )* +,- Q Fig.1 SketchmapoftheTarimRiverBasin - [) 398km,+%,+% <, `, 2, 2 #; + ( [ - ) 428km,
33 2G 2016> 3 = Y ARID ZOE RESEARCH Vol.33 o.2 Mar.2016 doi:10.13866/j.azr.2016.02.02 1 1,2, 1, 1, 3, 4 (1.,!"#$%&', 830011; 2., ( 100049;3.)* +,-. /01, 841000; 4. + 234567, + 832000) :89 TM:;,
TRIGONOMETRIJSKE FUNKCIJE OŠTROG UGLA
TRIGONOMETRIJSKE FUNKCIJE OŠTROG UGLA Trignmetrij je prvitn predstvlj lst mtemtike kje se vil izrčunvnjem nepzntih element trugl pmću pzntih. Sm njen nziv ptiče d dve grčke reči TRIGONOS- št znči trug
Sheet H d-2 3D Pythagoras - Answers
1. 1.4cm 1.6cm 5cm 1cm. 5cm 1cm IGCSE Higher Sheet H7-1 4-08d-1 D Pythagoras - Answers. (i) 10.8cm (ii) 9.85cm 11.5cm 4. 7.81m 19.6m 19.0m 1. 90m 40m. 10cm 11.cm. 70.7m 4. 8.6km 5. 1600m 6. 85m 7. 6cm
DOMAČA NALOGA pri predmetu Statika in Kinematika
kultet z strojništvo Univerz v Ljubljni STTIK I KIETIK DOČ LOG ri redmetu Sttik in Kinemtik Domč nlog zjem vje iz odročij: osnove vektorskeg rčun, obremenitve, rekcije in odore konstrukcij Študent: Boštjn
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
ΓΕΝΙΚΟ ΛΥΚΕΙΟ Λ. ΑΙΔΗΨΟΥ ΣΧΟΛ. ΕΤΟΣ ΓΡΑΠΤΕΣ ΠΡΟΑΓΩΓΙΚΕΣ ΕΞΕΤΑΣΕΙΣ ΠΕΡΙΟΔΟΥ ΜΑΪΟΥ ΙΟΥΝΙΟΥ ΓΕΩΜΕΤΡΙΑ Α ΓΕΝΙΚΟΥ ΛΥΚΕΙΟΥ
ΓΕΝΙΚΟ ΛΥΚΕΙΟ Λ. ΑΙΔΗΨΟΥ ΣΧΟΛ. ΕΤΟΣ 212-213 ΓΡΑΠΤΕΣ ΠΡΟΑΓΩΓΙΚΕΣ ΕΞΕΤΑΣΕΙΣ ΠΕΡΙΟΔΟΥ ΜΑΪΟΥ ΙΟΥΝΙΟΥ ΓΕΩΜΕΤΡΙΑ Α ΓΕΝΙΚΟΥ ΛΥΚΕΙΟΥ Θέμα 1 ο Α. Να αποδείξετε ότι κάθε σημείο της διχοτόμου μιας γωνίας ισαπέχει
Rješenje: F u =221,9 N; A x = F u =221,9 N; A y =226,2 N.
Osnove strojrstv Prvilo izolcije i uvjeti rvnoteže Prijeri z sostlno rješvnje 1. Gred se, duljine uležišten je u točki i obješen je n svoje krju o horizontlno uže. Izrčunjte horizontlnu i vertiklnu koponentu
C 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,
1 1., BD 1 B 1 1 D 1, E F B 1 D 1. B = a, D = b, 1 = c. a, b, c : (1) 1 ; () BD 1 ; () F; D 1 F 1 (4) EF. : (1) B = D, D c b 1 E a B 1 1 = 1, B1 1 = B + B + 1, 1 = a + b + c. () BD 1 = BD + DD 1, BD =
c = α a + β b, [sustav rješavamo metodom suprotnih koeficijenata]
Zdtk (Tihomir, tehničk škol) c = 8 i. Rješenje Prikži vektor c ko linernu kombinciju vektor i b ko je = i + 3 j, b = 4 i 3 j, Nek su i b vektori i α, β relni brojevi. Vektor c = α + β b nzivmo linernom
Poučak o kosinusu (kosinusov poučak) U trokutu ABC vrijede ove jednakosti b + c a a + c b a + b c.
Zdtk 4 (4, TUŠ) Kolik je mjer njmnjeg kut u trokutu kojemu su strnie duljin 7 m, 8 m i 9 m? Rješenje 4 Trokut je dio rvnine omeñen s tri dužine Te dužine zovemo strnie trokut Nsuprot većoj strnii u trokutu
*P101C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 5. junij 2010 / 120 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101C10111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Sobota, 5. junij 010 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA
LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA Matematika za drugi letnik srednjega strokovnega izobraževanja -interno gradivo- Avtor: Samo Žerjal Nova Gorica, februar 016 KAZALO 1 Potenčna funkcija... 1.1 Kvadratna
II. ŠTEVILSKE IN FUNKCIJSKE VRSTE
II. ŠTEVILSKE IN FUNKCIJSKE VRSTE. Številske vrste Poleg zporedij relnih števil lhko o konvergenci govorimo tudi pri t.i. številskih vrsth. Formlno gledno je številsk vrst neskončn vsot relnih števil;
Sproščeno srečanje in izmenjava prvih vtisov. Režim v novem šolskem letu:
1. ura Tema: Uvodna ura Oblika: Poglavje: 1. Prva ura po poletnih počitnicah: Sproščeno srečanje in izmenjava prvih vtisov. Režim v novem šolskem letu: 2. Učbeniki. kontrolne naloge spraševanje 3. Hiter
Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 06/7 Vaje iz MATEMATIKE. Vektorji Vektorji: Definicija: Vektor je usmerjena daljica. Oznake: AB, a,... Enakost vektorjev: AB = CD: če lahko vektor AB vzporedno premaknemo
PONOVITEV SNOVI ZA NPZ
PONOVITEV SNOVI ZA NPZ ENAČBE 1. naloga : Ugotovi ali sta dani enačbi ekvivalentni! 5x 5 = 2x 2 in 5 ( x - 1 ) = 2 ( x 1 ) da ne 2. naloga : Reši linearni enačbi in napravi preizkusa! a) 5 4x = 2 3x PR:
TRIGONOMETRIJA TROKUTA
TRIGONOMETRIJA TROKUTA Standardne oznake u trokutuu ABC: a, b, c stranice trokuta α, β, γ kutovi trokuta t,t,t v,v,v s α,s β,s γ R r s težišnice trokuta visine trokuta simetrale kutova polumjer opisane
1 Ponovitev matematike za kemijske inženirje
1 Ponovitev mtemtike z kemijske inženirje 1.1 Vektorji Vektor v 3-rzsežnem prostoru lhko npišemo kot trojico števil: = 1,, 3. Števil 1,, 3 po vrsti oznčujejo komponente vektorj v, y in z smeri krtezičneg
*P113C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Torek, 7. februar 2012 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P113C10111* ZIMSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Torek, 7. februar 01 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Kontrolni zadatak (Tačka, prava, ravan, diedar, poliedar, ortogonalna projekcija), grupa A
Kontrolni zadatak (Tačka, prava, ravan, diedar, poliedar, ortogonalna projekcija), grupa A Ime i prezime: 1. Prikazane su tačke A, B i C i prave a,b i c. Upiši simbole Î, Ï, Ì ili Ë tako da dobijeni iskazi
Im{z} 3π 4 π 4. Re{z}
! #"!$%& '(!*),+- /. '( 0 213. $ 1546!.17! & 8 + 8 9:17!; < = >+ 8?A@CBEDF HG
Budući da je u jednakokračnom pravokutnom trokutu visina osnovice jednaka polovini osnovice, vrijedi: a 2
Zdtk (Romn, gimnzij) Sdnji jdnkokčnog tpz im duljinu 5 ko su dijgonl mđusono okomit, kolik j njgo pošin? Rjšnj udući d j u jdnkokčnom pokutnom tokutu isin osnoi jdnk poloini osnoi, ijdi: x = + = x + y
*P093C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Četrtek, 11. februar 2010 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P093C10111* ZIMSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Četrtek, 11. februar 010 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
ZAVRŠNI ISPIT NA KRAJU OSNOVNOG OBRAZOVANJA I ODGOJA. školska 2013./2014. godina TEST MATEMATIKA UPUTE ZA RAD
ZAVRŠNI ISPIT NA KRAJU OSNOVNOG OBRAZOVANJA I ODGOJA školsk 0./04. godin TEST MATEMATIKA UPUTE ZA RAD Test koji trebš riješiti im 0 zdtk. Z rd je predviđeno 0 minut. Zdtke ne morš rditi prem redoslijedu
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
!"#!"!"# $ "# '()!* '+!*, -"*!" $ "#. /01 023 43 56789:3 4 ;8< = 7 >/? 44= 7 @ 90A 98BB8: ;4B0C BD :0 E D:84F3 B8: ;4BG H ;8
1 MNOŽICE ŠTEVIL. NARAVNA, CELA, RACIONALNA, REALNA ŠTEVILA
1 MNOŽICE ŠTEVIL. NARAVNA, CELA, RACIONALNA, REALNA ŠTEVILA 1. Naštej lastnosti osnovnih računskih operacij v množici naravnih števil. 2. Kakšen je vrstni red računskih operacij v množici celih števil?
http://www.mathematica.gr/forum/viewtopic.php?f=109&t=15584
Επιμέλεια: xr.tsif Σελίδα 1 ΠΡΟΤΕΙΝΟΜΕΝΕΣ ΑΣΚΗΣΕΙΣ ΓΙΑ ΜΑΘΗΤΙΚΟΥΣ ΔΙΑΓΩΝΙΣΜΟΥΣ ΕΚΦΩΝΗΣΕΙΣ ΤΕΥΧΟΣ 5ο ΑΣΚΗΣΕΙΣ 401-500 Αφιερωμένο σε κάθε μαθητή που ασχολείται ή πρόκειται να ασχοληθεί με Μαθηματικούς διαγωνισμούς
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SIMONA OBLAK
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SIMONA OBLAK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Matematika in računalništvo Cavalierijevo načelo DIPLOMSKO DELO Mentor:
Q π (/) ^ ^ ^ Η φ. <f) c>o. ^ ο. ö ê ω Q. Ο. o 'c. _o _) o U 03. ,,, ω ^ ^ -g'^ ο 0) f ο. Ε. ιη ο Φ. ο 0) κ. ο 03.,Ο. g 2< οο"" ο φ.
II 4»» «i p û»7'' s V -Ζ G -7 y 1 X s? ' (/) Ζ L. - =! i- Ζ ) Η f) " i L. Û - 1 1 Ι û ( - " - ' t - ' t/î " ι-8. Ι -. : wî ' j 1 Τ J en " il-' - - ö ê., t= ' -; '9 ',,, ) Τ '.,/,. - ϊζ L - (- - s.1 ai
. visual basic. int sum(int a, int b){ return a+b;} : : :
: : : : (),, : (),( )-,() - :,, -,( ) -1.... visual basic int sum(int a, int b){ return a+b; float f=2.5; main(){ float A[10]; A[f]=15; int x=sum(int(f), 10, A[2]);. -2.... -3.foolowpos(3) * ( a b c) (
III. ODVODI FUNKCIJ ENE REALNE SPREMENLJIVKE
III. ODVODI FUNKCIJ ENE REALNE SPREMENLJIVKE 1. Odvjnje funkcij ene spremenljivke Odvjnje je en njpomembnejši opercij n funkcij. Z uporbo odvod, kdr le-t obstj, lko veliko bolje spoznmo vedenje funkcje
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Matematika I. NTF Načrtovanje tekstilij in oblačil Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2006/07
Mtemtik I Mtjž Željko NTF Nčrtovnje tekstilij in oblčil Zpiski ob predvnjih v šolskem letu 006/07 Izpis: mrec 009 Kzlo Množice in števil 4 Množice 4 Reln števil 8 3 Podmnožice relnih števil 0 4 Kompleksn
γ = 120 a 2, a, a + 2. a + 2
Zdtk (Slvi, gimnzij) Duljine strni trokut čine ritmetički niz (slijed) s rzlikom Jedn kut iznosi Koliki je opseg trokut? Rješenje inči udući d duljine strni trokut čine ritmetički niz (slijed) s rzlikom,
Dolžina (= velikost, = absolutna vrednost, = norma) vektorja je dolžina daljice, ki predstavlja vektor, t.j.:
vektorji ) OSNOVNE DEFINIIJE Krjišči dljie, npr, st enkovredni. Tudi, če i zpisli i vedeli, d govorio o isti dljii. Če p krjišče do rzlični vlogi, eneu reio zčetek, drugeu p kone, doio nov geoetrijski
ot ll1) r/l1i~u (X) f (Gf) Fev) f:-;~ (v:v) 1 lý) æ (v / find bt(xi (t-i; i/r-(~ v) ta.jpj -- (J ~ Cf, = 0 1l 3 ( J) : o-'t5 : - q 1- eft-1
- la /:_ )( -( = Y () :: ÚlJl:: ot ll) r/li~u (X) f (Gf) Fev) f:-;~ (v:v) lý) æ (v / find bt(i (t-i; i/r-(~ v) bj Ll, :: Qy -+ 4",)( + 3' r.) '.J ta.jpj -- (J ~ Cf, = l 3 ( J) : o-'t5 : - q - eft- F ~)ç2..'
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Matematika 4 Zapiski s predavanj prof. Petra Legiše
Mtemtik 4 Zpiski s predvnj prof. Petr Legiše Mih Čnčul 9. julij Kzlo Vricijski rčun 3. Osnovni vricijski problem............................. 3. Prmetričn rešitev................................. 6.3 Višji
4. Trigonometrija pravokutnog trokuta
4. Trigonometrij prvokutnog trokut po školskoj ziri od Dkić-Elezović 4. Trigonometrij prvokutnog trokut Formule koje koristimo u rješvnju zdtk: sin os tg tg ktet nsuprot kut hipotenuz ktet uz kut hipotenuz
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
VALJAK. Valjak je geometrijsko telo ograničeno sa dva kruga u paralelnim ravnima i delom cilindrične površi čije su
ALJAK ljk je geometijsko telo ogničeno s dv kug u plelnim vnim i delom ilindične povši čije su izvodnie nomlne n vn ti kugov. Os vljk je pv koj polzi koz ente z. Nvno ko i do sd oznke su: - je povšin vljk
I. INTEGRIRANJE FUNKCIJ
I. INTEGRIRANJE FUNKCIJ. Nedoločeni integrl Poleg odvjnj funkij je z uporbo pomembno, d jih znmo tudi integrirti. Z integrlom rčunmo dolžine krivulj, površine krivočrtnih likov, prostornine teles omejenih
Αυτό το κεφάλαιο εξηγεί τις ΠΑΡΑΜΕΤΡΟΥΣ προς χρήση αυτού του προϊόντος. Πάντα να μελετάτε αυτές τις οδηγίες πριν την χρήση.
Αυτό το κεφάλαιο εξηγεί τις ΠΑΡΑΜΕΤΡΟΥΣ προς χρήση αυτού του προϊόντος. Πάντα να μελετάτε αυτές τις οδηγίες πριν την χρήση. 3. Λίστα Παραμέτρων 3.. Λίστα Παραμέτρων Στην αρχική ρύθμιση, μόνο οι παράμετροι
Đường tròn : cung dây tiếp tuyến (V1) Đường tròn cung dây tiếp tuyến. Giải.
Đường tròn cung dây tiếp tuyến BÀI 1 : Cho tam giác ABC. Đường tròn có đường kính BC cắt cạnh AB, AC lần lượt tại E, D. BD và CE cắt nhau tại H. chứng minh : 1. AH vuông góc BC (tại F thuộc BC). 2. FA.FH
PRAVAC. riješeni zadaci 1 od 8 1. Nađite parametarski i kanonski oblik jednadžbe pravca koji prolazi točkama. i kroz A :
PRAVAC iješeni adaci od 8 Nađie aameaski i kanonski oblik jednadžbe aca koji olai očkama a) A ( ) B ( ) b) A ( ) B ( ) c) A ( ) B ( ) a) n a AB { } i ko A : j b) n a AB { 00 } ili { 00 } i ko A : j 0 0
Εφαρμογές της κβαντομηχανικής. Εφαρμογές της κβαντομηχανικής
Εφαρμογές της κβαντομηχανικής ΠΙΑΣ Ελεύθερο σωματίδιο σε μια διάσταση Σωματίδιο κινούμενο ελεύθερα στον άξονα σε σταθερό δυναμικό ανεξάρτητο του : V ˆ( () V ξίσωση Schrödinger: d d H ˆ H ˆ ˆ() () () d
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Srednja elektro šola in tehniška gimnazija M A T E M A T I K A USTNA VPRAŠANJA S PRIMERI ZA POKLICNO MATURO 006/007 NARAVNA ŠTEVILA Katera števila imenujemo naravna števila? Naštejte
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
March 14, ( ) March 14, / 52
March 14, 2008 ( ) March 14, 2008 1 / 52 ( ) March 14, 2008 2 / 52 1 2 3 4 5 ( ) March 14, 2008 3 / 52 I 1 m, n, F m n a ij, i = 1,, m; j = 1,, n m n F m n A = a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n a m1 a m2 a
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Β ΓΥΜΝΑΣΙΟΥ ,,,,,,,
Τηλ 36653-367784 - Fa: 36405 Tel 36653-367784 - Fa: 36405 Νοεμβρίου 04 Β ΓΥΜΝΑΣΙΟΥ 3 74 3 3 Να υπολογίσετε την τιμή της παράστασης: :8 9 9 37 4 Πρόβλημα Ένας έμπορος συλλεκτικών αντικειμένων αγόρασε δύο
Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva
slika: 2D pravokotni k.s. v ravnini
Koordinatni sistemi Dejstvo je, da živimo v tridimenzionalnem Evklidskem prostoru. To je aksiom, ki ga ni potrebno dokazovati. Da bi podali geometrijski položaj točke v prostoru je primerno sredstvo za