cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

Σχετικά έγγραφα
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Kotne in krožne funkcije

Kotni funkciji sinus in kosinus

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA. MATEMATIKA 1 2. del. EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo. Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12

Matematika. Funkcije in enačbe

KOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R.

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

vezani ekstremi funkcij

Osnove matematične analize 2016/17

Množico vseh funkcijskih vrednosti, ki jih pri tem dobimo, imenujemo zaloga vrednosti funkcije f. Oznaka: Z f

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

DARJA POTOƒAR, FMF

Funkcije več spremenljivk

PRIMER UPORABE FUNKCIJ 2. FUNKCIJE ENE SPREMENLJIVKE DEFINICIJA IN LASTNOSTI FUNKCIJE. Upogibni moment. M(X )=F A x qx2 2

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Realne funkcije. Elementarne funkcije. Polinomi in racionalne funkcije. Eksponentna funkcija a x : R R + FKKT Matematika 1

Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji

1. UREJENE OBLIKE KVADRATNE FUNKCIJE

Navadne diferencialne enačbe

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

diferencialne enačbe - nadaljevanje

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper. Geometrija. Istvan Kovacs in Klavdija Kutnar

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2010/2011

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2009/2010

Reševanje sistema linearnih

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

Splošno o interpolaciji

Osnovne lastnosti odvoda

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

= Števila 264, 252, 504 zapiši kot produkt praštevil in poišči njihov skupni največji delitelj in

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

PONOVITEV SNOVI ZA NPZ

1 3D-prostor; ravnina in premica

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

1 Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem

1 MNOŽICE ŠTEVIL. NARAVNA, CELA, RACIONALNA, REALNA ŠTEVILA

6. Kako razstavimo razliko kvadratov a2 - b2? Ali se vsota kvadratov a2 + b2 da razstaviti v množici realnih števil?

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 2. Sobota, 4. junij 2011 / 90 minut

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

Sproščeno srečanje in izmenjava prvih vtisov. Režim v novem šolskem letu:

1. Trikotniki hitrosti

Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I

Matematika 1. Jaka Cimprič

Matematka 1 Zadaci za drugi kolokvijum

7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji)

Univerza v Mariboru. Fakulteta za logistiko MATEMATIKA. Univerzitetni učbenik

Afina in projektivna geometrija

Pravokotni koordinatni sistem; ravnina in premica

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.

MATEMATIKA 1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA 1. LETNIK

( , 2. kolokvij)

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006

Funkcije dveh in več spremenljivk

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO

Univerza v Mariboru. Uporaba matematičnih metod v logistiki 1 Priročnik

π π ELEKTROTEHNIČKI ODJEL i) f (x) = x 3 x 2 x + 1, a = 1, b = 1;

11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

Osnove linearne algebre

Spoznajmo sedaj definicijo in nekaj osnovnih primerov zaporedij števil.

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ

Transcript:

TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij sinus in kosinus Točko T (, 0) zavrtimo za kot α okro koordinatnea izhodišča v točko T. Vrednost funkcij sinus in kosinus definiramo kot: sin α je ordinata točke T cos α je abscisa točke T Po Pitaorovem izreku velja: sin α + cos α. (, ) ( cosα, sinα ) T T (C) Vrednosti kotnih funkcij za nekatere ostre kote Pokaži izpeljavo. α [ ] 0 0 5 0 90 α [rad] 0 sin α 0 cos α 0 tan 0 cot ni def. ni def. 0

(D) Kotne funkcije kotov večjih od 90 Ko spreminjamo velikost kota α, se spreminjajo vrednosti kotnih funkcij sinα in cosα: 0 sin narašča pada pada narašča cos pada pada narašča narašča Predznak kotne funkcije: sin α cos α. Izračunaj cos α, če je sin α in je < α <. 5. Zapiši natančno vednost sin α, če je α in cosα. 5

Kotne funkcije kotov, večjih od, lahko prevedemo na kotne funkcije ostrih kotov: < < < < < < + sin ( ) sin sin ( + ) sin sin( ) sin sin cos cos ( ) cos cos( + ) cos cos ( ) cos 5. Izrazi z vrednostmi iste funkcije ostrea kota ter natančno izračunaj: sin50 cos0 sin 00 cos 0 sin 7 sin 7 cos Če je kot β za kot α večji od katereakoli večkratnika polnea kota ( β α + k ; ) tea kota k krat zavrtel okoli izhodišča, potem pa opisal še kot α., se bo premični krak Vrednost funkcije sinus in kosinus se ne spremeni, če vrednosti kota prištejemo večkratnik kota : α + k α sin cos ( ) sin ( α + k ) cosα; Zato pravimo, da sta sinus in kosinus periodični funkciji z osnovno periodo.

. Izrazi z vrednostmi iste kotne funkcije ostrea kota. sin 850 cos cos5 cos95 8 7 sin sin 7 (A) Funkcija sinus Definicija: Graf funkcije sinus: GRAFA IN LASTNOSTI FUNKCIJ SINUS IN KOSINUS Funkcijo sinus smo definirali kot ordinato točke T, v katero se točka T (, 0) zasuka po vrtenju za kot α. Definirana je na množici realnih števil, zaloa vrednosti pa je interval [-, ]. f : IR [, ] f : a sin - -/ / / - - - - Krivulji take oblike pravimo sinusoida. Lastnosti funkcije sinus: ničle ima pri: k ; 0 maksimum doseže pri ma + k ; minimum - doseže pri min + k ; je periodična z osnovno periodo je liha, saj je sin sin za vsak ( ) je omejena, spodnja meja je -, zornja meja je. Nariši funkcije: f ( ) ( ) sin sin Zapiši najmanjšo in največjo vrednost, ki jo zavzamejo dane funkcije.. Za katere vrednosti ima funkcija f sin vrednost? ( ). Dana je funkcija ( ) sin + f. a. Na intervalu, nariši raf funkcije f. b. Zapiši ničle ter njeno zaloo vrednosti. c. Na katerem intervalu je funkcija naraščajoča? d. Poišči presečišča z rafom funkcije ( ).

5 (B) Funkcija kosinus Definicija: Funkcijo kosinus smo definirali kot absciso točke T, v katero se točka T (, 0) zasuka po vrtenju za kot α. Definirana je na množici realnih števil, zaloa vrednosti pa je interval [-, ]. f : IR [, ] f : a cos Graf funkcije kosinus: Graf funkcije kosinus ima enako obliko kot raf funkcije sinus, le da je premaknjen za v levo. - -/ / / - - - - Lastnosti funkcije kosinus: ničle ima pri: 0 + k ; maksimum doseže pri ma k ; minimum - doseže pri min + k ; je periodična z osnovno periodo je soda, saj je za vsak ( ) cos cos je omejena, spodnja meja je -, zornja meja je. Nariši raf funkcije. f ( ) cos ( ) cos + Zapiši ničle, periodo in zaloo vrednosti danih funkcij.. Reši enačbe. cos cos f ( ) cos [, ]. Dana je funkcija. a. Na intervalu nariši raf funkcije f. b. Zapiši abscise maksimumov in minimumov funkcije f in njene ničle. c. Na katerem intervalu je funkcija padajoča? d. Poišči presečišča z rafom funkcije ( ).

.5.5.5 0.5 -/5 -/5 -/5 /5 /5 /5 /5 /5 7/5 8/5 9/5 /5 /5 8 7 5-0.5 - -.5 - -.5 - -.5 - -/ / / 5/ 7/ 9/ 5 - - - - -5 - -7 8.5.5.5 0.5 -/5 -/5 -/5 /5 /5 /5 /5 /5 7/5 8/5 9/5 /5 /5-0.5 - -.5 - -.5 - -.5.8... 0.8 0. 0. 0. / - -/ / / 5/ 7/ 9/ -0. -0. -0. -0.8 - -. -. -. -.8.5.5.5 0.5 -/5 -/5 -/5 /5 /5 /5 /5 /5 7/5 8/5 9/5 /5 /5.5.5 0.5-0.5 - -.5 - -.5 - -.5 - -/ / / 5/ 7/ 9/ 5-0.5 - -.5 - -.5 TRIGONOMETRIJA. (A) () A sin in () A cos GRAFI FUNKCIJ OBLIKE () A sin ω in () A cos ω ( ) Asin Zled : ( ) sin ; ; A h( ) sin A k ( ) sin ; A Z [,] razte v smeri ordinatne osi h, skrčitev v smeri ordinatne osi Z [, ] Z k razte v smeri ordinatne osi in zrcaljenje čez abscisno os Graf funkcije ( ) Asin dobimo tako, da osnovni raf f ( ) sin : raztenemo vzdolž ordinatne osi, če je A > skrčimo vzdolž ordinatne osi, če je 0 < A < skrčimo vzdolž ordinatne osi in zrcalimo čez abscisno os, če je - < A < 0 raztenemo vzdolž ordinatne osi in zrcalimo čez abscisno os, če je A < - Število A imenujem amplituda. ( ) Acos Enako velja tudi za funkcijo. ( ) cos ; ; A h( ) cos A k( ) cos ; A Z Z h, Z, [,] k razte v smeri ordinatne osi skrčitev v smeri ordinatne osi skrčitev v smeri ordinatne osi in zrcaljenje čez abscisno os f ( ) cos. Dana je funkcija. a. Nariši njen raf. b. Zapiši ničle, minimume in maksimume funkcije. c. Zapiši zaloo vrednosti funkcije. d. V isti koordinatni sistem nariši še raf funkcije zaloo vrednosti. ( ) : a f ter določi periodo in

.5.5 0.5 /5 -/5 -/5 /5 /5 /5 /5 /5 7/5 8/5 9/5 /5 /5 /5 /5-0.5 - -.5 -.8... 0.8 0. 0. 0. -/5 -/5 -/5 /5 /5 /5 /5 /5 7/5 8/5 9/5 /5 /5-0. -0. -0. -0.8 - -. -. -. -.8.8... 0.8 0. 0. 0. - -/ / / 5/ 7/ 9/ -0. -0. -0. -0.8 - -. -. -. -.8 TRIGONOMETRIJA. 7 (B) () sin ω in () cos ω ( ) sinω Zled : ( ) sin ; ω h( ) sin ; ω ( ) k sin ; ω.5.5.5.5 0.5 0.5 -/5 -/5 -/5 /5 /5 /5 /5 /5 7/5 8/5 9/5 /5 /5 - -/ / / 5/ 7/ 9/ 5 /5 -/5 -/5 /5 /5 /5 /5 /5 7/5 8/5 9/5 /5 /5-0.5-0.5 - - - -.5 -.5 - - - -.5 -.5 skrčitev v smeri abscisne osi za faktor perioda je skrčitev v smeri abscisne osi za faktor perioda je razte v smeri abscisne osi za faktor ½ perioda je V splošnem velja: če je ω >, re pri funkciji () sin ω za skrčitev osnovne funkcije sin vzdolž abscisne osi, če je 0 < ω <, re pri funkciji () sin ω za razte vzdolž abscisne osi.. Število ω imenujemo frekvenca. Perioda funkcije () sin ω je ω ( ) cosω Enako velja tudi za funkcijo. ( ) cos ; ω h( ) cos ( ) ; ω k cos ; ω skrčitev v smeri abscisne osi za faktor perioda je skrčitev v smeri abscisne osi za faktor perioda je razte v smeri abscisne osi za faktor ½ perioda je. Zapiši osnovno periodo in amplitudo danih funkcij. sin cos sin cos. Zapiši ničle in abscise minimumov in maksimumov danih funkcij. cos sin

8. Dana je funkcija f : a cos. a. Zapiši ničle, abscise minimumov in maksimumov funkcije f. b. Nariši raf funkcije f. c. Na katerem intervalu je funkcija padajoča? d. V isti koordinatni sistem nariši še raf funkcije : a f. ( ) 5. V istem koordinatnem sistemu nariši rafa funkcij ( ) f ( ) < ( ). Na katerem intervalu je? f, :[, ] IR ; f ( ) sin + in. Nariši raf funkcije f ( ) sin. FUNKCIJI TANGENS IN KOTANGENS (A) Kotne funkcije kotov večjih od 90 Kotne funkcije kotov, večjih od, lahko prevedemo na kotne funkcije ostrih kotov: < β < < β < < β < β α β + α β α tan β tan ( α ) tanα ( α ) tan α tan + tan ( α ) tanα cot β cot ( α ) cotα cot ( + α ) cotα cot( α ) cotα

9. Izrazi z vrednostmi iste kotne funkcije ostrea kota ter natančno izračunaj. tan50 tan 00 cot0 cot 0 tan 7 cot 7 cot (B) Funkcija tanens sin Definicija: Funkcija tanens je kvocient funkcij sinus in kosinus: tan. cos Definirana je povsod razen v ničlah imenovalca: D f IR + k ;, zaloa vrednosti pa so vsa realna števila. V točkah, kjer ni definirana ima funkcija pole (navpične asimptote). Ničle funkcije tanens so ničle števca: k k Z. Graf funkcije tanens: { ; } -/ - -/ / / - - Lastnosti funkcije tanens: je periodična s periodo : sin ( ) ( + ) sin tan + tan cos( + ) cos je odsekoma zvezna funkcija je liha funkcija: sin ( ) ( ) sin tan tan cos( ) cos je odsekoma naraščajoča funkcija ni omejena zaloa vrednosti je množica realnih števil ( ) tan. Dana je funkcija. f a. Natančno izračunaj f. b. Zapiši ničle in pole funkcije ter nariši njen raf.. V istem koordinatnem sistemu nariši raf funkcije ter zapiši koordinate presečišč. f [, ] IR : ; f : a tan in premice f, :[, ] IR f : a tan ( ) ter zapiši njuna presečišča. Na katerih intervalih je f ( ) > ( )?. V istem koordinatnem sistemu nariši rafa funkcij ; in 5. Natančno izračunaj. 5 7 tan tan 7 sin cos50 + tan 0 tan 5 + sin 0 sin 0 cos 5 tan 585

0 (C) Funkcija kotanens cos Definicija: Funkcija kotanens je kvocient funkcij kosinus in sinus: cot tan. sin tan Definirana je povsod razen v ničlah imenovalca: IR k;, zaloa vrednosti pa so vsa D f { } realna števila. V točkah, kjer ni definirana ima funkcija pole (navpične asimptote). Ničle funkcije kotanens so ničle števca: + k ;. Graf funkcije kotanens: -/ - -/ / / - - Lastnosti funkcije kotanens: je periodična s periodo : cot ( + ) cot tan( + ) tan je odsekoma zvezna funkcija je liha funkcija: cos ( ) ( ) cos cot cot sin( ) sin je odsekoma padajoča funkcija ni omejena zaloa vrednosti je množica realnih števil f, :[, ] IR ; f : a cot in ( ) cos ter zapiši nuna presečišča. Na katerem intervalu je f ( ) > ( )?. V istem koordinatnem sistemu nariši rafa funkcij (D) Zveze med kotnimi funkcijami cot tan sin + cos + tan + cot cos sin 7. Poenostavi. cos ( + tan ) tan sin cos ( tan ) sin + cos tan tan cos tan sin sin tan tan + tan 8. Izračunaj α sin in cosα, če je kot α tan α 9. Izračunaj tan α, če je α top in sin α. 5 0. Izračunaj tan α, če je α oster in cos α. oster in.

(A) Adicijski izreki za sinus kotov ADICIJSKI IZREKI sin ( α + β ) sinα cos β + cosα sin β sin( α β ) sinα cos β cosα sin β (B) Adicijski izreki za kosinus kotov ( α + β ) cosα cos β sinα sin β cos( α β ) cosα cos β sinα sin β cos + (C) Adicijski izreki za tanens kotov (D) Vaje tan tanα + tan β tanα tan β ( α + β ) tan( α β ) tanα tan β + tanα tan β. Izračunaj cos ( + ), če je sin in cos ter je,.. Izračunaj sin5.. Izračunaj tan α + in tan α, če je tanα. (E) Kotne funkcije dvojnih kotov Sinus dvojnea kota: sin α sinα cosα Kosinus dvojnea kota: Tanens dvojnea kota: cos α cos α sin α tan tanα tan α α. Izračunaj tan α, če je α oster in cos α. 5. Izračunaj tan α, če je kot α top in sin α. 5. Izračunaj sin α in cosα, če je cosα in < α <.

(A) Definicija TRIGONOMETRIČNE ENAČBE V trionometričnih enačbah nastopajo neznanke v arumentih kotnih funkcij. Rešitev trionometrične enačbe je družina kotov, saj vedno upoštevamo periodičnost trionometričnih funkcij. (B) Reševanje osnovnih trionometričnih enačb a. sin a a Enačba ima rešitev le v primeru, da je. Za 0 < a < ima enačba rešitve: arcsin a + k, arcsin a + k, Za a so rešitve enačbe: + k, Za a so rešitve enačbe: + k, Za a 0 ima enačba rešitve: k, b. cos a Enačba ima rešitev le v primeru, da je Za a ima enačba rešitve: a., ± arccos + k, c. tan a Vse rešitve enačbe so: arctan + k, d. cot a Reševanje te enačbe navadno prevedemo na reševanje enačbe a 0 tan a pri pooju, da je. (C) Vaje sin tan tan sin 0 cos 0 cos 7 cos + 0

NAKLONSKI KOT PREMICE IN KOT MED DVEMA PREMICAMA (A) Naklonski kot premice Vsako enačbo premice, ki ni vzporedna ordinatni osi, lahko zapišemo v eksplicitni obliki: k + n ; k, n IR Smerni koeficient k odloča o naklonskem kotu premice in je enak diferenčnemu kvocientu: Δ k Δ Diferenčnemu kvocientu je enak tudi tanens naklonskea kota α: Δ tan α Δ Iz enakosti lahko sklepamo, da je smerni koeficient enak tanensu naklonskea kota α: k tanα (B) Kot med premicama α Naklonski kot prve premice je, zato velja α k, naklonski kot drue premice je α, zato velja tanα k. Ker je zunanji kot v trikotniku enak vsoti notranjih nepriležnih kotov, α α velja med koti, in φ zveza: α tan α + φ φ α α Če uporabimo adicijski izrek za tanens razlike kotov, dobimo: tanα tanα k k tanφ tan( α α) + tanα tanα + k k Po doovoru iščemo ostri kot med premicama, zato velja: k k tanφ + k k Vzporedni premici imata enak smerni koeficient: koeficienta obratni in nasprotni števili: k. k k k, če pa sta premici pravokotni, sta njuna smerna (C) Vaje. Poišči naklonski kot danih premic.. Izračunaj kote med premicama., + 5, + + 0, +. Kolikšen kot oklepa premica + z ordinatno osjo?. Določi naklonski kot premice, ki poteka skozi točki A (, -) in B (, ).

5. Dana je premica + 5. Zapiši eksplicitno enačbo premice, ki poteka skozi točko T (-, 5) in je: a. pravokotna na dano premico, b. vzporedna na dano premico.. Zapiši enačbo simetrale daljice s krajiščema A (-,) in B (,-).