Finansijska ekonometrija

Σχετικά έγγραφα
GRANIČNE VREDNOSTI FUNKCIJA zadaci II deo

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Rešenja A/2 kolokvijuma iz predmeta MERNI SISTEMI U TELEKOMUNIKACIJAMA 10. januar 2006.

2.6 Nepravi integrali

ТЕМПЕРАТУРА СВЕЖЕГ БЕТОНА

Mate Vijuga: Rijeseni zadaci iz matematike za srednju skolu 2. ARITMETICKI I GEOMETRIJSKI NIZ, RED, BINOMNI POUCAK. a n ti clan aritmetickog niza

5. Karakteristične funkcije

OM2 V3 Ime i prezime: Index br: I SAVIJANJE SILAMA TANKOZIDNIH ŠTAPOVA

VALJAK. Valjak je geometrijsko telo ograničeno sa dva kruga u paralelnim ravnima i delom cilindrične površi čije su

dužina usmjerena (orijentirana) dužina (zna se koja je točka početna, a koja krajnja) vektor

PRIMER 10. n = 3000 τ = 16/52 = 0,30769 P 0 = 27000/3000 = 9 EUR po akciji S t = 140 K = 130 σ = 0,37 r = 0,068 t = 0,30769/5 = 0,061538

KUPA I ZARUBLJENA KUPA

XI dvoqas veжbi dr Vladimir Balti. 4. Stabla

Rijeseni neki zadaci iz poglavlja 4.5

a) Kosi hitac Krivolinijsko gibanje materijalne toke Sastavljeno gibanje Specijalni sluajevi kosog hica: b) Horizontalni hitac c) Vertikalni hitac

Termovizijski sistemi MS1TS

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

OSNOVE TRIGONOMETRIJE PRAVOKUTNOG TROKUTA

Odred eni integrali. Osnovne osobine odred enog integrala: f(x)dx = 0, f(x)dx = f(x)dx + f(x)dx.

Elementi energetske elektronike

PIRAMIDA I ZARUBLJENA PIRAMIDA. - omotač se sastoji od bočnih strana(najčešće jednakokraki trouglovi), naravno trostrana piramida u omotaču

Prema tome, kao sredstva koja uvrštavamo u portfolio pojavljuju se sredstvo 3, sa najvećim iznosom Sharpe-ovog indeksa, i sredstvo 2.

18. listopada listopada / 13

numeričkih deskriptivnih mera.

4 INTEGRALI Neodredeni integral Integriranje supstitucijom Parcijalna integracija Odredeni integral i

FURIJEOVI REDOVI ZADACI ( II


4. Trigonometrija pravokutnog trokuta

( ) p a. poklopac. Rješenje:

= + injekcija. Rješenje 022 Kažemo da funkcija f ima svojstvo injektivnosti ili da je ona injekcija ako vrijedi

Obrada signala

Strukture GMDH u modeliranju i predikciji vremenskih serija. Ivan Ivek

SLIČNOST TROUGLOVA. kažemo da su slične ( sa koeficijentom sličnosti k ) ako postoji transformacija sličnosti koja figuru F prevodi u figuru F

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

ΕΚΛΟΓΙΚΗ ΠΕΡΙΦΕΡΕΙΑ ΕΒΡΟΥ

Otpornost R u kolu naizmjenične struje

Novi Sad god Broj 1 / 06 Veljko Milković Bulevar cara Lazara 56 Novi Sad. Izveštaj o merenju

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

3.1 Granična vrednost funkcije u tački

ΕΦΕΤΕΙΟ ΑΘΗΝΩΝ. ΣΥΝΟΛΙΚΗ ΒΑΘΜΟΛΟΓΙΑ και ΜΕΣΟΣ ΟΡΟΣ ΠΡΟΦΟΡΙΚΩΝ ΕΞΕΤΑΣΕΩΝ ΕΠΙΤΥΧΟΝΤΩΝ ΚΑΤΆ ΜΕΣΟ ΟΡΟ ΥΠΟΨΗΦΙΩΝ ΔΙΚΗΓΟΡΩΝ Β ΕΞΕΤΑΣΤΙΚΗΣ ΠΕΡΙΟΔΟΥ 2011

ΕΦΕΤΕΙΟ ΑΘΗΝΩΝ. ΣΥΝΟΛΙΚΗ ΒΑΘΜΟΛΟΓΙΑ και ΜΕΣΟΣ ΟΡΟΣ ΠΡΟΦΟΡΙΚΩΝ ΕΞΕΤΑΣΕΩΝ ΕΠΙΤΥΧΟΝΤΩΝ ΚΑΤΆ ΑΛΦΑΒΗΤΙΚΗ ΣΕΙΡΑ

SINUSNA I KOSINUSNA TEOREMA REŠAVANJE TROUGLA

GEOMETRIJSKA VEROVATNOĆA. U slučaju kada se ishod nekog opita definiše slučajnim položajem tačke u nekoj oblasti, pri čemu je proizvoljni položaj


c = α a + β b, [sustav rješavamo metodom suprotnih koeficijenata]

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Program testirati pomoću podataka iz sledeće tabele:

Antene. Srednja snaga EM zračenja se dobija na osnovu intenziteta fluksa Pointingovog vektora kroz sferu. Gustina snage EM zračenja:

Osnove elektrotehnike I parcijalni ispit VARIJANTA A. Profesorov prvi postulat: Što se ne može pročitati, ne može se ni ocijeniti.

Elektrotehnički fakultet univerziteta u Beogradu 16.maj Odsek za Softversko inžinjerstvo

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

Osnovni pojmovi u Analizi vremenskih serija

MEHANIKA FLUIDA. Isticanje kroz velike otvore

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Matematka 1 Zadaci za drugi kolokvijum

VILJUŠKARI. 1. Viljuškar se koristi za utovar standardnih euro-pool paleta na drumsko vozilo u sistemu prikazanom na slici.

INŽENJERSTVO NAFTE I GASA. 2. vežbe. 2. vežbe Tehnologija bušenja II Slide 1 of 50

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

1.PRIZMA ( P=2B+M V=BH )

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Računarska grafika. Rasterizacija linije

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove.

Općenito, iznos normalne deformacije u smjeru normale n dan je izrazom:

Analiza vremenskih serija Osnovni pojmovi

Teorijske osnove informatike 1

Elektrostatika. 1. zadatak. Uvodni pojmovi. Rješenje zadatka. Za pločasti kondenzator vrijedi:

Moguća i virtuelna pomjeranja

pismeni br.4 4.2: Izračunati yds, gdje je K luk parabole y 2 = 2 px od ishodišta to točke

7 Algebarske jednadžbe

Sistemi veštačke inteligencije primer 1

TROUGAO. - Stranice a,b,c ( po dogovoru stranice se obeležavaju nasuprot temenu, npr naspram temena A je stranica a, itd) 1, β

Analiza vremenskih serija

ZBIRKA POTPUNO RIJEŠENIH ZADATAKA

PRAVAC. riješeni zadaci 1 od 8 1. Nađite parametarski i kanonski oblik jednadžbe pravca koji prolazi točkama. i kroz A :

ELEKTROTEHNIČKI ODJEL

Glava 1. Realne funkcije realne promen ive. 1.1 Elementarne funkcije

2. Ako je funkcija f(x) parna onda se Fourierov red funkcije f(x) reducira na Fourierov kosinusni red. f(x) cos

PRIMJER 3. MATLAB filtdemo

Metode rješavanja izmjeničnih krugova

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA

Elektrotehnički fakultet univerziteta u Beogradu 26. jun Katedra za Računarsku tehniku i informatiku

Χρηματοοικονομική Διοίκηση. 7η Εισήγηση Αποτίμηση και Απόδοση αξιογράφων

ΦΥΣΙΚΗ Γ ΛΥΚΕΙΟΥ ΓΕΝΙΚΗΣ ΠΑΙ ΕΙΑΣ 2004

ČETVOROUGAO. β 1. β B. Četvorougao je konveksan ako duž koja spaja bilo koje dve tačke unutrašnje oblasti ostaje unutar četvorougla.

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

a M a A. Može se pokazati da je supremum (ako postoji) jedinstven pa uvodimo oznaku sup A.

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

KVADRATNA FUNKCIJA. Kvadratna funkcija je oblika: Kriva u ravni koja predstavlja grafik funkcije y = ax + bx + c. je parabola.

Preuzeto iz elektronske pravne baze Paragraf Lex ODLUKA O IZVEŠTAVANJU BANAKA

Devizno tržište. Mart 2010 Ekonomski fakultet, Beograd Irena Janković

Zadaci sa prethodnih prijemnih ispita iz matematike na Beogradskom univerzitetu

Kinematika materijalne toke. 3. dio a) Zadavanje krivocrtnog gibanja b) Brzina v i ubrzanje a

Zavrxni ispit iz Matematiqke analize 1

Računarska grafika. Rasterizacija linije

ΝΕΑ ΔΗΜΟΚΡΑΤΙΑ ΓΡΑΦΕΙΟ ΤΥΠΟΥ

Ekonometrija 4. Ekonometrija, Osnovne studije. Predavač: Aleksandra Nojković

Cauchyjev teorem. Postoji više dokaza ovog teorema, a najjednostvniji je uz pomoć Greenove formule: dxdy. int C i Cauchy Riemannovih uvjeta.

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

Transcript:

Finnsijsk ekonomerij Uvod Profesor: Prof. dr Tibor Kiš Asisen: dr Boris Rdovnov kis@ef.uns.c.rs rdovnovb@ef.uns.c.rs

Uvod Smerovi: Finnsije, bnkrsvo i osigurnje Evropsk ekonomij Rčunovodsvo i revizij Predvnj / vežbe: / 3 Cilj predme: Upoznvnje s osnovnim krkerisikm sohsičkih proces i finnsijskih vremenskih serij Osposobljvnje z smoslno kvniivno isrživnje poveznosi rzličiih ekonomskih vrijbli u domenu finnsij.

Uvod Obveze: Redovno pohđnje predvnj i vežbi (6 poen) Dv pismen kolokvijum (po 6 poen) okvirni dumi polgnj: Novi Sd: 7. novembr i. jnur Suboic: 6. novembr i. jnur Pisnje seminrskog rd (6 poen) Prisusvo n lbororijskim vežbm (6 poen) Usmeni ispi (30 poen)

Prinos i rizik n hrije od vrednosi R 0.8% σ.83% FITO ENHL 0.3% σ.47% R

Sope prinos 0. 0.08 0.06 0.04 0.0 0-0.0-0.04-0.06 0.8% σ.83% ENHL A03 3 5 37 49 6 73 85 97 09 33 45 57 69 8 93 05 7 9 4 σ R 4.6% σ 0.38% R -0.08

Preliminrn finnsijsk nliz poencijlnih ulgnj u hrije od vrednosi Pored prinos i rizik neophodno je uključii i fkor vreme N j nčin dobijmo reću dimenziju u nšoj nlizi poencijlnih ulgnj Cen kcij Imlek.d. Beogrd 3000 500 000 500 000 500 09.0.007 9.0.007 9.03.007 4.05.007.06.007 3.07.007 07.09.007 7.0.007 6..007 08.0.008 8.0.008 7.03.008.05.008 9.06.008 9.07.008 05.09.008 5.0.008 4..008 05.0.009 3.0.009 6.03.009 08.05.009 7.06.009 7.07.009 03.09.009 3.0.009 0..009 30..009

Preliminrn finnsijsk nliz poencijlnih ulgnj u hrije od vrednosi kcij P/E P/B ROE DEV EPS BETA godišnj promen cene kcije ENHL 9.96.49 7.47 0.090 49.55.884 9.89% IMLK 5.79.47 9.9 0.6 95. 0.795 4.9% SJPT 3.35 0.7 5. 0.55 49.59.3-39.% TGAS 7.69 0.69 8.96 0.67 74.89.633 0.00% AGBN 4.4 0.3 7.63 0.88 74. 0.303-3.7% MTLC 8.3 0.8 9.9 0.73 37..683-7.6% TIGR 9.86 0.4 4.04 0.35 66.5.458-3.65% VZAS 6.8 0.47 7.65 0.0899 84.0.867-4.4% AIKB 4.87 0.69 4.7 0.00 58.4 0.54.05% KMBN 3.87 0.99 6.84 0.5639 055.0.97-0.39% UNBN 3.8 0.46 3.9 0.9 35.3 0.4067-37.60% DJMN 4.57 0.3 6.9 0.799 683.07.8-45.00% ALFA 3.7 0.4.7 0.0903 78.3 0.4059.80% TLFN 5.93 0.64.3 0.3 5.74.678-3.6% CRFS 4.6 0.54.89 0.0878 804.45.0483-0.30% CCHS.9.7 4.4 0.305 469.3.065 6.50% JMBN 7.33 0.48 6.5 0.544 40.58.074-43.03% BMBI 8.99.8 6.7 0.88 50.56 0.3375 85.03%

Preliminrn finnsijsk nliz poencijlnih ulgnj u hrije od vrednosi kcij P/E P/B ROE DEV EPS BETA godišnj promen cene kcije FITO 4.4 3.5 0.0580 370.39 0.336 6.8% LSTA 0.4 9.85 0.4 58.58.058.7% CCNB 4.46 0.45.8 0.948 540.8 0.4049 -.9% VINZ 4.43.06 3.86 0.0764 897.67 0.3983 38.73% MLSU.66.4 9.79 0.786.9.95 46.% SMPO 5.67 0.08 0.45 0.46 8.78 0.4504-8.00% PUUE 6.08 0.85 3.9 0.64 80.93.36 0.00% VITL 8.77 0.7 0.89 0.68 39.95.3769-6.30% CRNX 3.9 0.5 3.77 0.679 08.47.56 5.00% GMON.4 0.8 38.7 0.365 05.69.383 0.00% VDAV.75 0.47 4.03 0.379 348.8 0.4736.50% GLOS 37.77 0.65.7 0.3 3. 0.985-47.6% ALBS.7 0.9 7.7 0.38 78.09.0458-0.6% COKA 8. 0.7 3.38 0.06 66.36.66-0.00% BELEX5-0.67% BELEXline -9.6% A0 0.07 9.63% A03 0.0336.86% AVERAGE.79 0.73344 9.56938 0.6404 600.566 0.956.8%

Preliminrn finnsijsk nliz poencijlnih ulgnj u hrije od vrednosi Korelcion mric PE PB ROE EPS DEV BETA GODPROMENA PE.0000 0.56-0.4994-0.3907 0. 0.005-0.666 PB 0.56.0000 0.409-0.006 0.43-0.0044 0.7387 ROE -0.4994 0.409.0000 0.36 0.0785-0.097 0.7043 EPS -0.3907-0.006 0.36.0000 0.537-0.387 0.060 DEV 0. 0.43 0.0785 0.537.0000 0.303 0.667 BETA 0.005-0.0044-0.097-0.387 0.303.0000-0.0739 GODPROMENA -0.666 0.7387 0.7043 0.060 0.667-0.0739.0000 D bel pokzuje d ržišni učesnici ne rzmišljju o dugoročnim plnovim preduzeć u čije kcije ulžu (nizk koeficijen korelcije s PE) Akcen je krkoročnim, špekulivnim promenm (visok koeficijen s ROE) Rdi se o zv. neefiksnom ržišu, gde se informcije ne prenose svim ržišnim učesnicim u isom obimu i isovremeno.

Preliminrn finnsijsk nliz poencijlnih ulgnj u hrije od vrednosi Osim AIK bnke nijedn drug finnsijsk insiucij nije osvril povećnje cen svojih kcij u odnosu n isi period prošle godine. Još uvek ne posoji ržišn sbilnos ovih insiucij 80000000000 60000000000 40000000000 0000000000 00000000000 80000000000 60000000000 40000000000 0000000000 0 Y996 Y997 Y998 Y999 Y000 Y00 Y00 Y003 Y004 Y005 Y006 Y007 Y008 Y009 Y00 Y0 Y0 Y03 Y04

Arbiržn eorij vrednovnj (APT) Cen invesirnog sredsv Mkroekonomski indikori Bruo domći proizvod (GDP) Porošnj Sop inflcije Plni bilns Uvoz Izvoz Devizne rezerve Indusrijsk proizvodnj Trgovinski bilns Sop nezposlenosi Kpilne invesicije Devizni kurs Kmn sop Cen nfe n sveskom ržišu

Regresion nliz Sisem linernih jednčin glsi: u funkciji rbiržne eorije vrednovnj (APT) X Y + U mričnom obliku izgled ovko: X Y Y X X X n X + + X X Y X X n Y X

Regresion nliz BELEX 5 (Y ) kmn sop (X ) Y X Y X 5 6.89 3344 85.7 5689.69 897 5.98 3598609 55.36 3034.06 3 0 7. 404844 93.09 34445.44 4 90 7.56 36380 308.35 3338.56 5 09 6.05 444788 57.60 33849.45 6 358 5.36 556064 35.93 368.88 7 045.58 4805 58.6 576.0 8 48 3.7 5053504 76.09 9830.96 9 569.7 659976 50.55 35.63 0 3045.39 9705 9.73 3468.55 548 0.8 649304 6.86 7543.88 359 0.99 99798 0.78 3477.4 3 3897 9.8 586609 84.7 35774.46 4 458 9.8 0434 96.4 443.58 5 478 8.6 85796 74.30 4. SUM 40608 97.88 367834 74.70 4999.87

Regresion nliz 4999.87 40608 74.7 97.88 97.88 5 A * A A Inverzn mric 4999.87 40608 5 97.88 97.88 74.7 97.88 74.7 5

Regresion nliz Y 984 Ocenjeni model glsi: 587954.9 6344.7353 54706.99 75.7374 6344,7353 75,7374 X Objšnjenje prmer: Prmer pokzuje hipoeičku vrednos vrednosi indeks beogrdske berze BELEX5 ko je kmn sop jednk nuli. Prmer oznčv promenu vrednosi indeks BELEX5 pri jednoprocennoj promeni kmne sope. Prem ome, ko kmn sop porse z % možemo očekivi d će se vrednos indeks BELEX5 smnjii z 75,7374 indeksnih poen.

Regresion nliz Tesirnje sisičke znčjnosi prmer e ( + ) Y Y Y X Zbir kvdr rezidul e 367834 ( 6344.7353 40608 75.7374 4999.87 ) 36769. 94 σ σ e n k 36769.94 5 Ocen rezidulne vrijnse 7903.06

Arbiržn eorij vrednovnj (APT) Sj σ jj, j Sndrdn grešk prmer 74,7 S 7903,06 984 S 6,0557 38570,90 S S 5 7903,06 984 45,99 09,4734

Regresion nliz bj j, j Sj es z esirnje sisičke znčjnosi prmer H : 0 H : 0 0 j j * * S S 6344,7353 6,0557 75,7374 45,99 0,6 > (5%,3),60 6,0036 > (5%,3),60 Uz nivo signifiknnosi 5% i broj sepeni slobode 3 (n k) odbcuje se nul hipoez kod ob prmer, p se može reći d se rdi o sisički znčjnim prmerim.

Regresion nliz Koeficijen deermincije y Y n Y Σe R i Σy i y R 367834 5 36769,94 3683856,4 40608 5 3683856,4 0,7349 73,49% Modelom je objšnjeno 73,49% ukupnih vrijcij zvisne promenljive (BELEX5) puem regresor (kmn sop) dok je preoslih 6,87% objšnjeno puem modelom neobuhvćenih fkor.