Polarizacija laserske svetlobe

Σχετικά έγγραφα
Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Elektrooptični pojav

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

ODBOJNOSTNI SENZOR Z OPTIČNIMI VLAKNI

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Tretja vaja iz matematike 1

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

1. Trikotniki hitrosti

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Kotne in krožne funkcije

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

MERJENJE LOMNEGA KOLIČNIKA IZ BREWSTER-JEVEGA KOTA

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Slika 1: Piezoelektrični vžigalnik za plin in visokonapetostni piezoelement (levo); piezozvočnik/piezomikrofon

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

VALOVANJE UVOD POLARIZACIJA STOJEČE VALOVANJE ODBOJ, LOM IN UKLON INTERFERENCA

Svetlobni merilniki odbojnosti

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

EMV in optika, izbrane naloge

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Vaje: Slike. 1. Lomni količnik. Barbara Rovšek, Ana Gostinčar Blagotinšek, Toma d Kranjc. Naloga: Določite lomna količnika pleksi stekla in vode.

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Kotni funkciji sinus in kosinus

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Elementi spektralne teorije matrica

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Fizikalne osnove svetlobe in fotometrija

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO SAGNACOV POJAV. Alenka Bajec

Slika 1.120: Frekvenčne omejitve za različne fotopretvornike. Slika 1.121: Diagram relativnih občutljivosti v primerjavi s spektralno emisijo žarnice

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune

Teoretične osnove za poučevanja naravoslovja za 6. in 7. razred devetletke

Michelsonov interferometer

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

Fizikalne osnove svetlobe

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Splošno o interpolaciji

PROCESIRANJE SIGNALOV

8. Diskretni LTI sistemi

Spektroskopija. S spektroskopijo preučujemo lastnosti snovi preko njihove interakcije z različnimi področji elektromagnetnega valovanja.

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

EMV in optika, zbirka nalog

Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji

Frekvenčne omejitve za različne fotopretvornike. Diagram relativnih občutljivosti v primerjavi s spektralno emisijo žarnice

5 UPORABA REFLEKSIJSKEGA DENZITOMETRA V PRAKSI PREDSTAVITEV UPORABE NA RAZLIČNIH TISKARSKIH MATERIALIH...11

Funkcije več spremenljivk

7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji)

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

2. VAJA IZ TRDNOSTI. Napetostno stanje valja je določeno s tenzorjem napetosti, ki ga v kartezijskem koordinatnem. 3xy 5y 2

Parne turbine. Avtor: Ivo Krajnik Kobarid

Osnove elektrotehnike uvod

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK

Linearne preslikave. Poglavje VII. 1 Definicija linearne preslikave in osnovne lastnosti

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper. Geometrija. Istvan Kovacs in Klavdija Kutnar

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (UNI)

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

1 Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Michelsonov interferometer

50 odtenkov svetlobe

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek

1 Michelsonov interferometer

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

Uklon svetlobe. P + r O )) rpˆn

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

Pisni izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI)

APROKSIMACIJA FUNKCIJA

VAJE-Elektrooptika 2002/2003

Osnove matematične analize 2016/17

Transcript:

Polarizacija laserske svetlobe Optični izolator izvedba z uporabo λ/4 retardacijske ploščice Odboj polarizirane svetlobe na meji zrak-steklo; Brewster-ov kot

Definicija naloge predstavitev teoretičnega ozadja: opis pojava (kaj je polarizacija, vrste polarizacije) in opis optičnih komponent (polarizator, retardator) Praktična sestava optičnega sistema - izolatorja in pravilna umestitev ključnih optičnih komponent

Svetloba je transverzalno elektromagnetno valovanje. Sestavljata jo med seboj pravokotni komponenti: jakost električnega polja (E) in gostota magnetnega polja (B).

Polarizacija je lastnost valovanja, ki opisuje smer nihanja električnega polja. V splošnem je polarizacija svetlobe eliptična, v posebnih primerih pa je linearna ali krožna: linearno krožno eliptično

Pri linearni polarizaciji niha vektor E vedno v isti ravnini, njegovi komponenti, E X in E Y, pa sta v fazi. Pri krožni polarizaciji sta komponenti vektorja E v faznem razmiku p/2.

Polarizator je optični element, ki žarek elektromagnetnega valovanja s poljubno polarizacijo, spremeni v žarek z določeno polarizacijo: Linearni polarizator: poljubno polarizacijo spremeni v linearno polarizacijo Krožni polarizator: Poljubno polarizacijo spremeni v krožno Sestavljen je iz linearnega polarizatorja in λ/4 retardacijske ploščice (zakasnitev med Ex in Ey je p/2) Ključna je pravilna orientacija optičnih osi obeh komponent!

Retardacijska ploščica (retardacija = zakasnitev) Retardacijska ploščica je ploščica iz dvolomne snovi, odrezana tako, da leži optična os v ravnini, ki je vzporedna vstopni oz. izstopni ploskvi. Če vpada svetloba pravokotno na ploščico, imata različni polarizaciji (Ex-redni in Eyizredni ) različno hitrost širjenja. Posledica je fazna razlika na izstopu. Primer: l/2 ploščica p Za l/4 ploščico velja:

Princip delovanja: Linearno polarizirano svetlobo pošljemo skozi krožni polarizator. Krožno polarizirana svetloba se odbije od zrcala, pri čemer se ji spremeni smer krožne polarizacije. Po ponovnem prehodu skozi retardator je smer linearne polarizacije pravokotna glede na smer linearne polarizacije vpadnega žarka. Polarizator zato odbitega žarka ne prepusti. Sistem dobro deluje le v primeru pravilne orientacije retardatorja glede na polarizator! V primeru drugačne orientacije moč odbitega žarka ni = 0. Odvisnost prepuščene moči od zasuka δ med smerjo linearnega polarizatorja in optično osjo λ/4 ploščice(p 0 je max. prepuščena moč): P P 2 cos (2 ) 0

Realizacija optičnega izolatorja Uporabljene optične komponente: He-Ne laser, linearni polarizator, λ/4 retardacijska ploščica, zrcalo fotodioda

Postavitev merilne verige in izvedba poizkusa: Postavite zrcalo tako, da se bo izhodni žarek odbil v smeri laserskega izvora in vpadel na aktivno površino fotodiode. Pred laserski izvor postavite linearni polarizator in λ/4 retardacijsko ploščico. Oba elementa sta v vrtljivem nosilcu. Oba elementa naj stojita tesno skupaj in bližje ogledalu (glej fotografijo postavitve!) tako, da bosta izhodni in odbiti žarek potovala skozi polarizator in retardator. Po potrebi popravite položaj fotodiode. Z vrtenjem enega od obeh polarizacijskih elementov se bo spreminjala moč odbitega žarka, ki se bo odrazila kot sprememba napetosti fotodiode, katero odčitavate z voltmetrom. Element zavrtite za 180 s korakom 10 in vsakokrat odčitajte napetost. Začnite pri kotu, ko je odbiti žarek najmočnejši*. Narišite teoretično odvisnost moči odbitega žarka od kota zasuka in v graf vrišite izmerjene vrednosti (19 odčitkov). Ordinatna vrednost naj bo normirana glede na max. izmerjeno vrednost*! Obrazložite dogajanje! Razložite vzroke morebitnih odstopanj izmerkov od teoretičnih predvidevanj!

Polarizacija laserske svetlobe Odboj Definicija naloge predstavitev teoretičnega ozadja: odboj svetlobe na stekleni površini pri čemer se spreminja vpadni kot; vpliv polarizacije vpadle svetlobe, Praktična sestava merilnega optičnega sistema, pravilna nastavitev vrtljive steklene plošče, merjenje moči odbite svetlobe v odvisnosti od zasuka steklene plošče pri dveh karakterističnih smereh polarizacije, Grafični prikaz izmerjenih in teoretičnih rezultatov primerjava.

Polarizacija laserske svetlobe Odboj Snellov lomni zakon - smer širjenja valovanja p polarizacija Θi vpadni kot Θt kot loma n1, n2 lomni količnik medija Fresnelove enačbe odbojnost R za s in p polarizacijo Vpadna ravnina na sliki sovpada z ravnino tega lista! s (senkrecht) električno polje niha v smeri pravokotno na vpadno ravnino p (parallel) električno polje niha v smeri vpadne ravnine

Polarizacija laserske svetlobe Brewstrov zakon Fresnelove enačbe podajajo naslednje ugotovitve: Odbojnosti s in p polarizirane svetlobe se med seboj razlikujeta, enaki sta le pri pravokotnem vpadu svetlobe in vpadnem kotu 90, odbiti in prepuščeni svetlobi se spreminja razmerje med s in p polarizirano komponento -> uporabno za polarizator, Pri p polarizirani svetlobi obstaja vpadni kot, ko je odbojnost nična Brewster-jev kot, tedaj je kot med odbitim in lomljenim žarkom enak 90. n 2 >n 1 Brewsterjev kot:

Polarizacija laserske svetlobe Brewstrov zakon Optični sistem za merjenje kotne odvisnosti odbojnosti: He-Ne laserski izvor linearni polarizator rotacijski nosilec steklene ploščice in fotodiode voltmeter (odčitavanje vrednosti odbite moči) steklena plošča He-Ne laser fotodioda Linearni polarizator rotacijski nosilec

Polarizacija laserske svetlobe Brewstrov zakon Izvedba poizkusa: Pred laserski izvor postavi linearni polarizator v vrtljivem nosilcu. Postavi rotacijski nosilec tako, da bo laserski žarek vpadal na sredino steklene plošče. Nosilec plošče zavrti in utrdi (z vijakom) tako, da bo odbita svetloba v celoti padla v odprtino fotodiode. Z vrtenjem rotacijskega nosilca preveri, ali odbiti žarek vpada na fotodiodo v celotnem obsegu merjenja vpadnega kota. Zavrti linearni polarizator tako, da bo prepuščena svetloba polarizirana v ravnini, vzporedni z osnovno ploščo/mizo (p polarizacija za stekleno ploščo!). Pri nastavitvi polarizatorja upoštevaj, da pri tej polarizaciji obstaja Brewster-jev kot! Izmeri kotno odvisnost odbojnosti s kotno resolucijo 5 (v območju, ki ga merilni sistem omogoča) za s in p polarizirano svetlobo (za meritev s s polarizirano svetlobo zavrti linearni polarizator za 90º). Izmerjene vrednosti doriši v diagram s teoretično določeno kotno odvisnostjo odbojnosti. Podatki morajo biti normirani (vrednosti med 0 in 1) glede na max. vrednost (pri 90º vpadnem kotu; laser sveti direktno v fotodiodo)! Pri teoretičnem izračunu upoštevajte: n1=1 (zrak); n2=1,52 (natrijevo steklo).

Polarizacija laserske svetlobe Brewstrov zakon Končni rezultat: normirani odčitki in teoretična odvisnost odbojnosti