Ekonomska fakulteta Visoka poslovna šola. PRIIMEK IN IME: Datum: Izpit iz predmeta UVOD V GOSPODARSTVO I.del S 1 P 1 Q Q

Σχετικά έγγραφα
Križna elastičnost: relativna sprememba povpraševane količine dobrine X, do katere pride zaradi relativne spremembe

Posameznikovo in tr no povpraševanje

EKONOMIJA: Q&A II. MIKROEKONOMIJA

Organizacija in struktura trga

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

EKONOMIJA ALENKA BRADAČ

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

EKONOMSKI VIDIKI MANAGEMENTA ZAPISKI PEDAVANJ

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

EKONOMIJA. Mag. Božena Kramar

Proizvodnja in stroški

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Kotne in krožne funkcije

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

EKONOMIJA MAJDA BUKOVNIK BRANKA LIKON JADRANKA PRODNIK VERA MERCINA ŠEGINA KARMEN VIRC

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

8. Diskretni LTI sistemi

Osnove elektrotehnike uvod

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Proizvajalna funkcija

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Dejavniki ekonomičnosti: potroški poslovnih prvin, cene za enoto poslovnih prvin. Če upoštevamo E = P/O potem še: prodajne cene proizvodov.

Ekonomika 1. dr. Mićo Mrkaić

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Funkcije več spremenljivk

Gospodarjenje je zavestna človekova dejavnost, njen namen je zmanjšati omejenost dobrin s katerimi ljudje zadovoljujejo svoje potrebe.

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Politična ekonomija. 3. Menjava in potrošnja ponudba in povpraševanje. 4. Proizvodnja in stroški. 5. Delitev Trg delovne sile in ekonomske blaginje

IZVODI ZADACI (I deo)

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Ovo nam govori da funkcija nije ni parna ni neparna, odnosno da nije simetrična ni u odnosu na y osu ni u odnosu na

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK EKONOMIJA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 28. maj 2010 SPLOŠNA MATURA

diferencialne enačbe - nadaljevanje

2 M Prazna stran

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

EKONOMIKA ZA INŽENIRJE VAJE 3

Afina in projektivna geometrija

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

Kotni funkciji sinus in kosinus

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

PROCESIRANJE SIGNALOV

1. Trikotniki hitrosti

SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

APROKSIMACIJA FUNKCIJA

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

2. RAČUNOVODSKE KATEGORIJE IN METODE

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

ΑΡΧΗ 1ΗΣ ΣΕΛΙΔΑΣ Γ ΗΜΕΡΗΣΙΩΝ

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Osnove matematične analize 2016/17

1.4 Tangenta i normala

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Matematika. Funkcije in enačbe

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

Monetarna ekonomija. Cenovna presenečenja. Igor Masten. Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakulteta

Uporabna matematika. 10. maj Poklicno izobraževalna višja šola (BHS) del A + del B (sveženj 8)

2. KOLOKVIJ IZ MATEMATIKE 1

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

ΑΣΚΗΣΗ 2 η Να συµπληρώσετε: α) Τον επόµενο πίνακα παραγωγής. L Q AP MP ,

Η ακόλουθη συνάρτηση συνδέει συνολικό κόστος TC και παραγόμενη ποσότητα Q: TC = Q + 3Q 2

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak

π π ELEKTROTEHNIČKI ODJEL i) f (x) = x 3 x 2 x + 1, a = 1, b = 1;

Veleučilište u Rijeci Stručni studij sigurnosti na radu Akad. god. 2011/2012. Matematika. Monotonost i ekstremi. Katica Jurasić. Rijeka, 2011.

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

ΣΧΟΛΗ ΙΟΙΚΗΣΗΣ ΚΑΙ ΟΙΚΟΝΟΜΙΑΣ ΤΜΗΜΑ ΙΟΙΚΗΣΗΣ ΕΠΙΧΕΙΡΗΣΕΩΝ ΜΙΚΡΟΟΙΚΟΝΟΜΙΚΗ «ΤΕΛΕΙΟΣ ΑΝΤΑΓΩΝΙΣΜΟΣ» Ακαδημαϊκό Έτος

KONVEKSNI SKUPOVI. Definicije: potprostor, afin skup, konveksan skup, konveksan konus. 1/5. Back FullScr

Transcript:

RIIMEK IN IME: Datum: Izpit iz predmeta UVOD V GOSODARSTVO I.del Neugodne vremenske razmere v poletnih mesecih bodo neugodno vplivale na letošnji pridelek slovenskih vinarjev. Tako se pričakuje precej manjši pridelek grozdja. Grafično prikažite spremembe, ki bodo nastale na trgu domačih vin in spremembe, ki se pričakujejo na trgu uvoženih vin (predpostavimo, da so bile v tujini normalne vremensek razmere). (15 točk) Trg domačega vina Trg uvoženega vina S 0 E 0 S 1 1 E 1 0 S 0 D 0 1 Q 1 Q Q E 0 0 0 Z oznakami (povečanje), zmanjšanje in (nespremenjeno) označite, kako bi se na obeh trgih spremenile naslednje kategorije (8 točk): D Trg domačega vina Trg uvoženega vina E 1 Q 1 ovpraševanje (D) ovpraševanje (D) Obseg povpraševanja (Q D ) Obseg povpraševanja (Q D ) onudba (S) onudba (S) Obseg ponudbe (Q S ) Obseg ponudbe (Q S ) Ravnotežna cena () Ravnotežna cena () Ravnotežna količina (Q) Ravnotežna količina (Q) Q 0 D 1 V spodnji tabeli so podani podatki za neko monopolno podjetje. (20 točk) Q TR TC FC VC MR AC MC 100 0 0 80 80 0 - - - 90 1 90 110 80 30 90 110 30 80 2 160 150 80 70 70 75 40 70 3 210 200 80 120 50 66,67 50 60 4 240 260 80 180 30 65 60 50 5 250 330 80 250 10 66 70 a) Dopolnite tabelo! b) Katero ceno in katero količino bo izbral monopolist, ki želi maksimirati dobiček? =70, Q=3. 1

c) Kakšen bo poslovni izid monopolista? Π=TR-TC=Q*-TC=70*3 200=10 Dobiček/izguba (obkrožite pravilno)= 10. d) Kakšna bi bila optimalna cena in količina, če bi bila za to panogo značilna popolna konkurenca? =60, Q=4. e) Zakaj je monopolist alokacijsko neučinkovit? Ker je monopolna cena večja od mejnih stroškov, je v monopolu prisotna alokacijska neučinkovitost. Cena na popolnokonkurenčnem trgu je 30 SIT. Minimalni povprečni stroški popolnega konkurenta so 20 SIT in minimalni povprečni variabilni stroški 10 SIT. (10 točk) MC MC =30 AC AC AVC AC=20 AVC AVC=10 D C dobiček A a) Na spodnji sliki narišite ustrezne krivulje povprečnih in mejnih stroškov za popolnega konkurenta in z oznako Q 0 označite optimalni obseg proizvodnje. b) Ali popolni konkurent proizvaja z izgubo ali dobičkom? S šrafiranim pravokotnikom označite znesek dobička ali izgube popolnega konkurenta. roizvaja z dobičkom. c) Katere stroške popolni konkurent pokriva s celotnim prihodkom? odjetje pokriva vse stroške. B Q 0 Vstavite manjkajoče besede! (15 točk) Značaj blaga, časovno obdobje in delež izdatkov za blago v potrošnikovem dohodku vplivajo na cenovno elastičnost povpraševanja. Če se v gospodarstvu poveča količina proizvodnih dejavnikov, se transformacijska krivulja premakne navzgor. Tržno strukturo določajo naslednji dejavniki: število kupcev in proizvajalcev, stopnja diferenciacije proizvodov in stopnja mobilnosti proizvodnih dejavnikov. Tržno krivuljo ponudbe dobimo s horizontalnim seštevanjem individualnih krivulj ponudbe. AVC min je zadostni pogoj za doseganje največjega dobička. 2

Obkrožite pravilne trditve! (40 točk) 1. Izračunajte točkovno cenovno elastičnost povpraševanja pri =5, če je funkcija povpraševanja enaka: =10-0,25Q. a) -1, b) -1/2, c) -2, d) -3, e) -5, 2. V tabeli so zapisane cenovne in križne elastičnosti po dobrinah X in Z: X Z X -0,5 1,5 Z 1,5-1,2 Na podlagi podanih koeficientov elastičnosti lahko sklepamo: a) Dobrina X je inferiorna dobrina. b) Če se cena dobrine X zmanjša za 1%, se bo povpraševanje po tej dobrini povečalo za 0,5%. c) Dobrina Z je nujna dobrina. d) Če se cena dobrine X zmanjša za 1%, se bo povpraševanje po dobrini Z zmanjšalo za 1,5%. e) Dobrina X je luksuzna dobrina. f) Noben odgovor ni pravilen. 3. Študent razpolaga z dohodkom v višini 40.000 SIT, ki ga lahko porabi za nakup obleke ali študijskega gradiva. Kos obleke stane 20.000 SIT, za študijsko literaturo pa rabi 10.000 SIT. Denimo, da premico cene konstruiramo tako, da na abscisno os nanašamo študijsko gradivo, na ordinatno os pa količino oblek. a) Naklon premice cene je enak 1/2. b) V primeru, da se obleka podraži za 100%, se bo premica cene premaknila vzporedno navzdol. c) V primeru, da se obleka podraži za 100%, se bo premica cene premaknila vzporedno navzgor. d) Oportunitetni strošek nakupa študijskega gradiva sta 2 kosa obleke. e) Naklon premice cene je enak 1/2. f) 100% povečanje cen obleke in študijskega gradiva pomeni 100% znižanje nominalnega dohodka. 4. ovprečni fiksni stroški: a) najprej naraščajo in nato padajo, b) so linearni, c) so naraščajoči, d) ves čas padajo, e) niso odvisni od obsega proizvodnje, f) pri velikem obsegu proizvodnje sekajo abscisno os. 5. Obstoj monopola je mogoče upravičiti, ko a) je monopolist neto izvoznik, b) je prisotna na trgu produkcijskih faktorjev konkurenca, c) se gospodarstvo nahaja na začetku razvojnega cikla, d) obstajajo ekonomije obsega, e) ne poznamo stroškov in povpraševanja, 3

6. Osnovni ekonomski problem: a) je značilen samo za kapitalistična gospodarstva, b) se s tehnološkim napredkom odpravlja, c) je v tem, da je dobrin premalo za zadovoljevanje vseh naših potreb, d) je prisoten samo v nerazvitih državah, e) ne zahteva izbire med različnimi alternativami, f) je posledica obstoja prostih dobrin. 7. ovprečni dohodek popolnega konkurenta je pri proizvodnji 6 enot enak 15 SIT. odjetje ima fiksne stroške v višini 20 SIT ter funkcijo variabilnih stroškov, ki je enaka VC=1,5Q. Dobiček podjetja je enak: a) dobiček je enak 80 SIT, b) dobiček je enak 9 SIT, c) za izračun rabimo še ceno, d) izguba je enaka 55 SIT, e) dobiček je enak 61 SIT, 8. redpostavimo, da neka država proizvaja le dve vrsti dobrin, tekstilne in prehrambene proizvode. Na voljo ima naslednje proizvodne alternative (npr. 0 enot tekstilnih izdelkov in 200 enot prehrambenih itd): roizvodna alternativa A B C D E F Tekstilni izdelki 0 10 20 30 40 50 rehrambeni izdelki 100 90 75 55 30 0 Za transformacijsko krivuljo obravnavane države je značilno naslednje: a) ri povečanju produkcije tekstilnih proizvodov za enoto, se moramo vsakič odpovedati večji količini prehrambenih izdelkov, kar pomeni, da ima transformacijska krivulja konveksno obliko. b) Če se želi država pomakniti iz točke A v točko B je potrebno transformirati 10 enot proizvodnih dejavnikov iz proizvodnje prehrambenih izdelkov v proizvodnjo tekstilnih proizvodov. c) ri premiku iz točke C v točko D na transformacijski krivulji znašajo oportunitetni stroški produkcije dodatne enote tekstilnih proizvodov 2 enoti prehrambenih izdelkov. d) Če se v obravnavani državi poveča količina denarja v obtoku ob vsem ostalem nespremenjenem, se bo transformacijska krivulja pomaknila vzporedno navzgor. e) Če pride do tehnoloških inovacij v produkciji tekstilnih proizvodov, se bo transformacijska krivulja premaknila navzdol. f) Vsi odgovori so pravilni. 9. Če je povpraševanje po proizvodih podjetja usklajeno elastično velja: a) zvišanje cene proizvoda poveča dohodek podjetja, b) znižanje cene proizvoda povzroči zmanjšanje dohodka, c) procentualna sprememba cene proizvoda je večja od procentualne spremembe obsega povpraševanja, d) znižanje cene proizvoda ne povzroči spremembe dohodka, e) sprememba cene in dohodka sta istosmerna, 10. Za minimalno ceno, ki jo predpiše država je značilno, da: a) je višja od tržne ravnovesne cene, b) je enaka tržni ravnovesni ceni, c) jo država ščiti tako, da sama zagotavlja primanjkljaj blaga, d) je nižja od tržne ravnovesne cene, e) je njena posledica presežno povpraševanje po blagu, za katerega je minimalna cena določena, 4

5