e-fotografija Photokina 2006 Preizkusili smo e-videografija Naravoslovna fotografija PhotoShop CS2-uËilnica

Transcript

1 e-fotografija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje oktober - november 2006 letnik 5 πt.26 IZVOD JE BREZPLA»EN! Æe sedaj vemo, da klasiënega sejma Photokina, kot smo ga poznali nekdaj, ne bo veë. Tudi fotografija sama postaja vse bolj del informatike, kot celota zase. In resen vstop VELIKIH, kot so Adobe, Apple, HP, Panasonic, Xerox, Samsung, Sony, itd. med prave foto ponudnike pove, da se fotografija razvija v drugaëni smeri, kot smo je bili vajeni. Seveda pa za vse, ki smo uporabniπko poklicno v tej tehnologiji lahko reëemo, da se ni nië spremenilo. Vsa veëja raëunalniπka in elektronska podjetja imajo dobro znano tehnologijo æe iz grafiënega sveta, ki jo sedaj ponujajo fotografom. Zopet se kaæe trend, da tehnologija ki je bila prvotno namenjena industriji, danes prihaja med mnoæice. Celo klasiëna fotografska podjetja zatrjujejo, da se samo od ponudbe fotokamer ne da preæiveti. Tiskano izvodov Photokina 2006 Naravoslovna fotografija PhotoShop CS2-uËilnica Spoznali smo æe, da toëka, piksel, nima oblike niti mere. Naprave za tisk fotografij pa potrebujejo prav to. tevilo toëk, ki jih zapiπejo na papir, mora biti toëno doloëeno, da lahko natisnejo pravo velikost slike v vsej njeni kakovosti. Zato za loëljivost digitalnega zapisa fotografije iz raëunalniπkega bitnega programa (recimo PhotoShop) do izpisovalne naprave uporabljamo ppi (Pixel Per Inch). V tej meri, ki vsebuje celoten numeriëni zapis toëke, so shranjeni vsi podatki o loëljivosti fotografije in njeni tonski vrednosti. Test spomiskih kartic Ni potrebe, da sedaj pod nujno kupujete hitre kartice. Te so v prvi vrsti namenjene najzahtevnejπim uporabnikom fotokamer. Osnove in tehnike fotografiranja XV.del Preizkusili smo e-videografija Za vse, ki iπëejo ustrezno kamero in ohiπje, je Sony znova naredil odliëno reπitev, ki jo bodo zagotovo s pridom iskoristili vsi tisti, ki bi tudi na vodi radi imeli odliëne video posnetke, najsi gre za kanuiste, jadralce, potnike na jahtah ali plitvinah - ali po le za druæinsko kopanje v plitvinah popularnih toplic - in hkratno avanturistiëno snemanje podin-nad-vodnih video in foto posnetkov v DV ali HDV formatu! UËinek rdeëih oëi se pojavi, kadar se moëna neposredna bela svetloba iz bliskavice, ki je skoraj pri vseh kompaktnih kamerah zelo blizu optiëni osi objektiva, vrne skozi objektiv na tipalo. ZakljuËen je fotografski nateëaj EUROFOTO d.o.o. Novice - Testi -»lanki - Forum - Foto Galerija

2 Dvojna stabilizacija slike 10x opti~ni zoom [irokokotni objektiv ( mm) Najmanj{i, najla`ji in najkompaktnej{i D-SLR Ultra tanko kovinsko ohi{je (18,5 mm) Do 5 m pod vodo e fotografija II.indd :02:49

3 Novodobna fotografija V Ëlankih sem æe veëkrat omenil besedo novodobni fotograf in podal njegovo definicijo. Poudaril pa, da beseda novodobni ne pomeni nobene pomanjπevalnice. Nasprotno! NiË kolikokrat sem æe zapisal, da nam digitalna tehnologija odpira nova vrata in kaæe nove poti do konënega cilja. Predvsem uëenje fotografiranja je lahko hitrejπe. In ne samo da je lahko! Za ne malo fotografov se je æe izkazalo, da je. A tu prihaja do zanimivih dejstev. Nekateri starejπi starejπi fotografi se πe vedno nikakor ne morejo sprijazniti z njimi, da jih novodobni novodobni fotografi, ki se resno ukvarjajo s fotografijo samo dve, tri leta, prehitevajo po levi in desni (celo znani domaëi in tuji fotografi ter agencije jih pridejo obiskat in sodelujejo z njimi). Tudi to sem æe predstavljal, a si nisem mislil, da se bodo nekateri fotografi starega kova tako skrili za okope. Danes sta za stare poklicne fotografe najbolj moteëi dve stvari. PrviË, vse veë je novih fotografov, ki jim odvzemajo delo. DrugiË, marsikdo od novodobnih fotografira samo za to, da se lahko pohvali s tem, da so njegove fotografije nekje objavljene. A ti fotografi so lahko zaradi ljubiteljskega dela in ljubezni do fotografije (ne zasluæka) kmalu resni konkurenti pravim fotografom. Je bilo mogoëe vëasih kaj drugaëe? Samo spomnite se sebe, svojih zaëetkov ali pa amaterskih izraznih fotografov Foto grupe OLT in ostalih. VeËina jih je πe danes uspeπnih profesionalnih fotografov, pa so bili iz povsem drugih poklicev. A takrat jim na njihovi poti nihëe ni metal polen pod noge. Enostavno so bili predobri, oziroma izπli so na samostojno podroëje iz fotoreporterskih vrst, kjer so bili vrhunski za danaπnje pojme dobre reporterske fotografije. Danes je teæav za novodobnega fotografa kar nekaj. PaË, preskoëil je stopnico uvajanja, ker ga danes niti ne potrebuje. Aleπ Fevæer, naπ uspeπni fotoreporter je v reviji e-fotografija l.2002, ko se je podajal v popolen tehniëni preskok na digitalno podal ta stavek. Danes biti fotograf ni veë umetnost! V dobi podjetniπke miselnosti in ponudbe/povpraπevanja je lahko za delo izbran tisti, ki lahko nekaj ponudi. Slabi pa so tako ali tako hitro izloëeni. In πe ena iz zgodbe novodobni fotograf. Na zaëetku prihoda digitalne tehnike sem na raznih predavanjih povedal, da se tudi izdelava fotografij seli med podjetniπko misleëe. In danes so med veëjimi ponudniki izdelovanja fotografij tu tudi podjetja o katerih prej nihëe verjel ni. A glej zanimivost. Tudi ti se sreëujejo z raznimi teæavami. Sam na problem gledam iz povsem praktiënega in æe poznanega pogleda, ki pa se iz meni tudi znanega podroëja zdi povsem normalen. V grafiki smo nekdaj imeli velik ceh (mnogo veëjega kot fotografi). A ko je v sredini 80-tih priπla digitalizacija se je lahko vsak, ki je imel doma raëunalnik, za zasluæek ukvarjal s tem delom. Tudi sam sem iz okrilja velike tiskarne (DELO) kmalu odπel na svoje. Zaradi poznavanja osnov grafike, sem se tudi jaz jezil na garaæiste, saj so mi zaradi poceni opreme in ostalih prednosti zniæevali ceno in s tem odvzemali delo. A danes, po veë kot 17 letih? Mojega poklica reprodukcijski fotograf/skenerist æe dolgo ni veë. Oziroma zopet prihaja na plano nekaj podobnega na viπji fotografski πoli, ki naj bi bila ustanovljena v Seæani (samo upamo lahko, da jo bodo zasnovali sodobno). Kaj æelim povedati! V grafiki, pa Ëeprav je bil to nekdaj res pravi velik ceh in z moënim sindikatom, si nikoli nismo domiπljali, da bi se zapirali (πola je s pomoëjo industrije πe vedno uspeπna), stari fotografi pa se, izgubljamo pa vsi, ki se kakorkoli ukvarjamo s fotografijo, saj z novimi davki (avtorstvo) za fotografa nihëe ne poskrbi! V prvi reviji e-fotografija (l.2002) sem zapisal, Film je vojno æe izgubil. Prav tako so jo danes tudi æe stari fotografi, katerim priporoëam, da se pridruæite novodobnim! Za vzgled poglejte tiste vaπe poklicne fotografe in laborante, ki so tudi danes uspeπni. So podjetni in razumeli so prednosti nove tehnologije in æelja hobi fotografov. Postali so novodobni fotografi, a z zvrhano mero starih praktiënih izkuπenj in znanja. In to jim daje veliko konkurenëno prednost. Ve se, le tisti z znanjem in izkuπnjami bodo uspeπni tudi naprej. Da zakljuëim mojo besedo. Razni fotografski izpiti (ki z danaπnjo tehnologijo nimajo veë nikakrπne zveze) niso veë potrebni, da se greπ poklicnega fotografa ali izdelovalca fotografij. Za to moraπ biti predvsem z ljubeznijo in znanjem v poklicu. Ve se, poleg potrebnega podjetniπkega statusa. Oziroma, tu so æe tako ali tako nove tehnologije (digitalne kamere, programi, tiskalniki). Sam æe 29 let poklicno digitiliziram in izdelujem sliko (poleg klasiëne filmske) s tehniko, ki je danes edino prisotna. Preπel sem poklicno vse klasiëne kot digitalne fotografske postopke (izdelava slik) in πe nadaljna grafiëna dela (tu je PhotoBook) digitalni tisk (povsem grafiëna tehnika, ki je v Sloveniji prisotna æe 10 let) in knjigoveπko delo. Me prav zanima, Ëe danes dobim po merilih foto ceha licenco za fotografa ali izdelovalca fotografij? Najbræ ne, a niti pomembno ni. Po novodobno je zasluæek drugje. Fotografski ceh, ki je s prihodom digitalizacije vse veëji pa πe naprej izgublja ker se deli na staro in novo. Novodobno razmiπljujoëi in oëitno uspeπni ceh SAZAS pa danes sluæi tudi na raëun fotografov (CD, DVD, diski, kartice). Zakaj oni, ko pa ima vsak poklicni fotograf na medijih za shranjevanje mnogo veë svojih avtorskih fotk, kot oni svoje glasbe! Narobe svet? Ne, le nova doba. Davek na 1GB je 8 tolarjev. To je cena materiala za eno fotografijo! Beseda urednika Fotografski nateëaji! Spletna galerija s pomoëjo slovenskih foto podjetij najavlja skozi vse leto veë nagradnih foto nateëajev. Na nateëaj s tematiko Druæinsko / popotniπka fotografija, za katerega nagrade prispeva podjetje EUROFOTO d.o.o. zastopnik za fotokamere SAMSUNG, ste poslali 505 fotografij. Nagrajene fotografije so objavljene na strani 36 in na Naslednji nateëaj za katerega nagrade prispeva podjetje GRAFO, je odprt æe od 1. avgusta 2006 (do 15.novembra). Od 1. novembra pa bo odprt æe nov foto nateëaj podjetja Fotostudio CITY PARK, JuriπeviË Vilko s.p., Obala 114, 6320 Portoroæ ( Tema nateëaja je MOJE MESTO. VeË o nateëaju na spletni strani Digitalni avtoportret z novo digitalno kamero Olympus E-400. Fotografski forum, nateëaji, album, ocena e-fotografija tudi po poπti! Na spletnih naslovih in si lahko zagotovite brezplaëni izvod e-fotografije po poπti (plaëa se samo poπtnina). e-fotografija je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - oktober, november

4 Misli digitalno - Shranjuj analogno! Photokina 2006 / Novi trendi v fotografiji Zame osebno, je bil prvi stik s sejmom Photokina 2006, (tudi po mnenju mnogih kolegov, ki spremljajo predvsem segment fotokamer) pravo negativno preseneëenje. Po mojih priëakovanjih (navkljub potrebi po obveπëanju) in tudi po vseh obiskanih tiskovnih konferencah raznih podjetij, se je æe vedelo, da veëjih novosti med SLR fotokamerami ne bo. Zakaj pravim ne bo? Ker vsi do zadnjega moëno skrivajo oz. prikrivajo informacije, ali pa jih zavajajoëe povedo na takπen ali drugaëen naëin. Zato, kot resen novinar iz fotografskih vrst, ne smeπ nikoli verjeti govoricam iz podjetij, prav tako pa tudi ne predvidevanjem prek spleta. Sam sem imel æe pred sejmom povsem drugaëno mnenje od tistega, ki ga izraæajo predstavniki podjetij v pogovorih in intervjujih in ki je na Photokini dobilo tudi razliëne potrditve. Po prvem πoku in predvsem pozneje, po obisku Apple predstavitve programa Aperture 1.5, ter po pogovoru z ljudmi iz razvojnih oddelkov podjetij Canon, Nikon, Pentax, Olympus, Sigma,... pa sem æe zaëel gledati na Photokino 2006 povsem drugaëe. Torej, zakaj πe ni novosti med SLR kamerami viπjega razreda, zveπ med vrsticami. Oziroma, nekateri imajo za to zelo moëne argumente in razlage, namreë daj bi jih lahko kdo od konkurentov izkoristil. Pa tudi raziskave in razvoj so danes tako dragi, da manjπi poëitek oëitno vsem odgovarja. Fotokamere in trendi Trg kompaktnih kamer v razvitem svetu se zmerno veëa. Prebudile so se tudi vzhodna Evropa, Indija in Kitajska, ki πtevilke v celem svetu prodanih kamer πe vedno potiskajo navzgor. V razvitem svet pa ni veë veliko kupcev, ki so pripravljeni vsako leto ali dve menjati opremo, zato je prodaja nekje na ravni leta In kot pravijo sami proizvajalci, je razvoj novih tehnologij, predvsem elektronske opreme, izredno drag. Tako smo sedaj doëakali Ëas, ko sam razvoj in nove SLR kamere Ëakajo pripravljenost trga na njihov nakup. S kompaktnimi kamerami pa so trg æe dodobra zasitili. SLR kameram pa bodo morali predvsem zniæati ceno, Ëe naj bi trg πe bolj oæivel. Kljub zelo hitro razvijajoëemu se kitajskemu trgu, se prodajne πtevilke ne bodo veliko spremenile. V letu 2005 je bilo v svetu prodanih cca. 93 milijona fotokamer. Za leto 2006 se predvideva cca. 105 milijonov. Treba pa je vedeti, da cene fotokamer padajo in da kljub veëji prodaji, zasluæek ni blizu prejπnjim πtevilkam. Kar 94% prodanih kamer je iz kompaktnega razreda. Krepko pa raste tudi prodaja spominskih kartic. V nasprotju z letom 2005, bo le-ta letos zrasla za cca. 20%, to je cca. 350 milijonov kosov. Za zahtevne fotografe in profesionalce je post produkcija bistvenega pomena! V letu 2006 pa se najveëja sprememba dogaja na podroëju obdelave fotografije. Za amaterskega fotografa to pomeni novosti pri programih (rdeëe oëi, prepoznavanja obraza, prepoznavanje motivov, popravljanje tonov), boljπi algoritmi v kameri, ter mnoæice novih programov za izdelavo kakovostne slike v fotolaboratorijih. Profesionalnim in zahtevnejπim amaterskim ponudnikom, pa programska podjetja nudijo povsem nove moænosti. Zame, ki æe 29 let profesionalno uporabljam orodja za obdelavo slike, in program PhotoShop æe od njegovega zaëetka, lahko reëem, da na povsem napaëen naëin. Toda digitalizacija prinaπa tudi v fotografske vode nove trende, ki jih paë moraπ sprejeti, Ëeprav zaradi praktiënih izkuπenj razmiπljaπ drugaëe.»e pa na novosti gledaπ iz πirπega zornega kota, potem veπ, da je nova pot nekaj povsem normalnega. K njej veliko pripomore mnoæiënost fotografiranja v digitalni tehniki, nekaj pa dodajo πe podjetja, ki ponujajo razno programsko opremo. V mojih Ëlankih sem æe veëkrat zapisal besede, oziroma prispodobo novodobni fotograf. Prav na te nove fotografe pa raëuna celotna raëunalniπka industrija. VeË kot fotografirajo, pa Ëeprav veëkrat po nepotrebnem, raje jih imajo. Nudijo jim nove in nove moænosti, da lahko fotografi svoje posnetke na zaslonih tudi vidijo. In prav zaradi novodobnih fotografov je obdelava fotografije oziroma njegova industrija pridobila nove moænosti. In Ëe na trg RAW fotografije vstopita tako podjetje Adobe kot Apple in Ëe po dolgih letih zopet zaëenjata boj za prevlado na novem πirokem fotografskem trgu, æe vemo, da je zadaj velik posel. Na predstavitvi novega programa podjetja Apple, Aperture 1.5, ki nam olajπa delo z RAW datotekami in omogoëa πe mnoæico drugih lastnosti, so se preko video zapisa predstavili tudi profesionalni fotografi, ki ga æe uporabljajo. In eden izmed njih je zaëel z besedami: Fotografiral sem na havajskem otoëju. V enem tednu sem posnel veë kot posnetkov v RAW formatu!. Eden izmed komentarjev prisotnih kolegov je bil kot da bi mi ga vzel iz ust. Rekel je: NauËi se fotografirati!. In po ogledu preview strani sem videl, kako resniëne so te besede in v katero smer gredo fotografski trendi (paë tako je in fotografi stare πole se moramo s tem sprijazniti, uporabljati izkuπnje in delati naprej ter uporabljati novo opremo, ki jo æelimo zaradi bogatega predznanja πe naprej dopolnjevati. Predvsem pa opozarjati na napake tako fotografov kot programerjev. In taki sejmi ti dajo odliëno moænost za nove kontakte in pogovore z razvijalci in træniki). Na zaslonu je bilo prikazanih cca.30 posnetkov. Tek konj v skupini je fotograf snemal kar v rafalnem snemanju, dokler se mu ni zapolnil spomin (buffer) in kamera ni veë zmogla zajeti novih posnetkov. Torej danes lahko govorimo o serijskem fotografiranju, kjer nato s pomoëjo raëunalnika in programa iπëemo najboljπi (v veëini primerov najostrejπi) posnetek, Ëemur sledi πe obilice dela z raëunalniπkim programom. Glede na dejstvo, da delam s tehniko digitalizacije slike, najprej preko veëjih bobenskih skenerjev, njihovih Apple je eno izmed naj inovativnejπih podjetij v raëunalniπkem svetu. S programom Aperture se pribliæujejo fotografom. Adobe je najmoënejπe podjetje s programi za obdelavo slike, teksta in z njihovo povezljivostjo. PhotoShop kot vodilno orodje za obdelavo slike vse bolj prisotno med fotografi. 4 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

5 Tudi po Photokina velja - Izdelajte si fotografije»e æeliπ spoznati nove trende moraπ izmenjevati mnenja tudi s predstaniki podjetij. Vsekakor z ljudmi, ki prihajajo iz razvojnih oddelkov. Intervijuji s predstavniki podjetij, Canon, Nikon, Pentax, HAPA team (Tokina, Yoby, Lens babies, Tamrac), Fujifilm, Practica, Tamron, Olympus (vsi na slikah po vrstnem redu od zgoraj navzdol) in ostalimi Adobe, DxO Labs, SanDisk itd. so in πe bodo objavljeni na Obenem pa se zahvaljujem predstavnikom Canon Adria, Grafo, Foto BeseniËar, Eurovision, Fujifilm, Olympus Slovenija in RT-TRI za pomoë pri organizaciji intervijujev. programov in nato preko DTP programov, skoraj æe 30 let, veë kot dobro vem kaj govorim. Torej kakor pravijo pri Adobe in Apple naj nam danes RAW program omogoëa predvsem hitrost obdelave (Ëeprav na raëun kakovosti) in kjer naj bi bilo bistveno, da smo zajeli slike v RAW in to Ëim veëjo koliëino. Kasneje pa bomo æe naπli tehniëno najkakovostnejπega. Tako ali tako novodobni fotograf ne razmiπlja o prednastavitvi fokusa, merjenju svetlobe, tonskih vrednostih, korekturi ekspozicije, kompoziciji, itd. Kot fotografom danes razlagajo raëunalniπke hiπe (in ne fotografi), se vse potrebno za dobro sliko lahko æe kasneje popravi z RAW programov.»e je danes to za veëino OK, naj bo potem tudi zame? Vem kako je bilo nekdaj in kam danaπnja tehnika obdelave gre. Poznam jo iz grafike in to mnogo bolje od velike veëine fotografov in razvijalcev programov. In fotografija æe od zaëetka digitalizacije nekako za 10 let zaostaja za grafiëno tehniko. Tako da πe enkrat poudarjam: vem kako se reëi streæe in kam tehnologija gre! Prav na forumu e-fotografija.com smo v temi meseca dolgo razpravljali na temo RAW proti JPEG in priπli do zakljuëka: RAW za kakovost, JPEG za hitrost! A tudi k tej trditvi je treba dodati, da to velja le za izkuπene fotografe in vse tiste, ki znajo obdelovati sliko na pravilen naëin. Vse ostalo so lahko brezpredmetne razprave. Razmiπljati, da bo konëni izdelek sam od sebe boljπi, Ëe boπ zajel datoteko v RAW in jo nato konvertiral z opevanimi programi, je povsem napaëno. Toda industrija je zopet naπla træno niπo in kot nam prodajajo zgodbo o mega pikslih, bomo sedaj posluπali zgodbe o RAW zapisih. Toda oëitno je tako, da fotografi to potrebujejo. Dajmo jim kar æelijo! Zato lahko v tem Ëlanku nekaj dni po sejmu æe lahko reëem, da je tudi v fotografiji oæivela post produkcija oziroma obdelava podatkov po pritisku na proæilec. e malo pa bomo sliπali, da niti ni veë pomembna kamera in fotograf, ampak, da se da s temi programi da vse urediti. Res je: da se! To poudarjam na vseh mojih teëajih programa PhotoShop. A poudarim tudi to, da z dobro nastavitvijo kamere, programa za boljπo fotografijo v veëini primerov niti ne potrebujete. Danes pa je vse veë novodobnih fotografov, ki razmiπljajo, prav tako kot razvijalci teh programov, da jim bodo le-ti kljub pomanjkljivemu znanju, oziroma ker za pridobitev znanja niti ni veë Ëasa, olajπali delo. Tako vam o odliënosti programov seveda razloæijo træniki. V praksi zna biti πe kako drugaëe. Razvijalci opreme in fotografi, ki sodelujejo v projektih izdelave programov, pa se upraviëeno zavedajo, da mora danes profesionalni fotograf opraviti vse veë dela.»e je v dobi filma moral samo narediti Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - oktober, november

6 Misli digitalno - Shranjuj analogno! VeËina fotografov πe ni spoznala, da je nekakovosten zaslon, kot slab objektiv. posnetek in ki ga do iztisa niti videl ni veë, pa mora danes opraviti sam vse od pritiska na proæilec do konënega izdelka. In tu vidijo svojo priloænost podjetja, ki za nepoznavalca prihajajo kot veliki odreπitelji novodobnih teæav. Programov za konvertiranje RAW datotek je æe preko deset. Apple in Adobe bosta tu bila πe veliko bitko za prevlado v consumer razredu. Kdo bo na koncu prevladal na πirokem trgu, bo pokazal Ëas. Vsak od programov pa ima svoje prednosti in slabosti. Oziroma vsak æeli na svoj naëin prepriëati fotografe v svoj prav. Apple nudi predvsem enostavno pot od obdelave do tiskanja, arhiviranja in poπiljanja po elektronski poπti. Toda sem vem, da taka poudarjanja o kakovosti obdelave ne povedo veliko.»im je poudarek na enostavnosti in hitrem pregledu 1000 in veë fotografij, potem o neki kakovosti ne gre razmiπljati. Zato bodo za fotografe, ki res potrebujejo kakovost, obstajali programi podjetij, ki nam v prvi vrsti ne bodo nudili hitrosti, ampak kakovost (CaptureOne itd). Adobe pa s svojim Lightroom predvsem stavi na zdruæljivost z odliënim programom PhotoShop pri dodatnem retuπiranju slik. RaËunalniπki zasloni CRT tehnologija je æe tudi v profesionalnem svetu povsem zamenjana z LCD. Med zasloni (monitorji) v profesionalnem delu prevladujeta EIZO ColorEdge in NEC SpectraView. Vsepovsod kaæejo razliëne naprave za kalibriranje zaslonov, nas prepriëujejo kako njihove naprave za iztis in kalibrirani zasloni s pomoëjo ICC opisov za njihovo enoto za izpis, kaæejo povsem enako sliko, a v praksi in videnem nikakor ni tako. Je pa velik pribliæek, to je treba zapisati. Toda ne za enakost. Ko omeniπ, da se na zaslonu - Dou you speak English? - Parlez-vous Francais? - Sprechen Sie deutsch? - Habla Espanol - Govorite slovensko? Novi modeli digitalnih fotokamer Olympus, se lahko pohvalijo z meniji za pomoë uporabnikom, navodili za uporabo ter programsko opremo v kar 25 jezikih. Med drugimi tudi v slovenskem. Seveda se znajo mnogi vsaj za silo sporazumevati v tem ali onem tujem jeziku, toda ko je potrebno res dobro razumeti, se veëina ljudi najbolj zanese na svoj lasten jezik, ki ga v celoti obvlada. Zato uporabnikom πtevilnih digitalnih fotokamer Olympus omogoëa, da izberejo tistega izmed 25 jezikov, ki jim najbolj ustreza. To ne velja le za menije in navodila za uporabo, ampak tudi za v digitalno fotokamero priloæeno programsko opremo! V preizkusu kamere mju 700 sem zapisal: Pri Olympus so med prvimi spoznali, da so mini kompaktne kamere namenjene manj πe vidijo detajli v temnih delih, na izpisani sliki pa ne, so ti πe celo sposobni reëi, da je enako! Tako je Ëe se pogovarjaπ s træniki ali promotorji, drugo pa je ko govoriπ z inæenirji iz oddelka za razvoj in jim poveπ, da se s tehnologijo obdelave slike ukvarjaπ æe 30 let. Zato so bili tudi na letoπnji Photokini opravljeni πtevilni razgovori z inæenirji iz razvoja. Fotolaboratorijska ponudba in njena prihodnost Velik premik je tudi med ponudniki mini laboratorijskih enot. FujiFilm je v dveh letih pospravil konkurenco. Kodak je na sejmu prikazoval samo πe svoje ime. Sedaj je æe veëina podjetij za razvoj in izdelavo minilabov zaprla svoja vrata ali pa so priπli pod okrilje FujiFilm-a, kjer bodo s pridom izkoristili vse njihove prednosti. Predvsem pa tudi na to podroëje æe prihajajo Kitajci. Krepko so se zniæale cene samih fotolaboratorijskih enot, Kitajci pa ponujajo celo petletno garancijo za svoje stroje. Ker FujiFilm niti nima veë resne konkurence, oziroma so mu konkurenti samo πe Kiss in kitajski proizvajalci, se tudi tu æe lahko opazi, da se izpisu fotografije preko klasiëne kemije v razvitem svetu poëasi bliæa konec. Kljub nekaterim zagotovilom in prepriëanju veëine fotolaborantov, da prej kot v 10 letih kemija πe ne bo rekla svoje zadnje besede, pa sem sam mnenja, da bodo prvi fotolaboratoriji v razvitem svetu (lahko se enaëimo z njim) æe v treh letih brez klasiënega razvijalnega stroja. V πestih letih pa bodo minilaboratorijske stroje za klasiëen kemijski postopek razvijanja fotografij, zamenjali drugaëni naëini izpisa. Kje je najveëja razlika v teh desetih letih med tem kar pravijo pri podjetjih, ki izdelujejo fotografije po klasiënem kemijskem naëinu in Fotokiosk enote vse bolj prodirajo v fotolaboratorije. med mojim osebnim mnenjem? Kot prvo, vemo kaj se je æe dogodilo med rivalstvom analogne in digitalne tehnologije. Proizvajalci fotokamer so nam leta 2000 govorili, da bo digitalno zaëelo prevladovati πele Ëez deset let. Seveda, morali so dajati podporo svojim tehniënim inæenirjem in meπali πtrene manjπim ponudnikom digitalne tehnike, katerih niso mogli 100 odstotno kontrolirati. Tudi po mojem zapisu Leto 2008, film kaj je to!, ki sem ga zapisal leta 2001 v knjigi e-fotografija so bili odzivi na zapis povsem nasprotni in polni nestrinjanja. Danes ne proizvajajo veë kompaktnih analognih fotokamer, popolnoma se je ustavil razvoj analognih SLR fotokamer, kot tudi razvoj filma. Manjπi tiskalniki omogoëajo niæanje cen, predvsem pa se vse veë minilaboratorijev preusmerja na fotokiosk enote, ki pomagajo pri izbiri in naroëanju fotografij. Tu pa se æe kaæe trend vse veëje Olympus vam olajπa uporabo, saj govori tudi vaπ jezik! zahtevnim uporabnikom, predvsem v domeni druæinske in poslovne fotografije. Temu so pri Olympus prilagodili tudi nastavitve v MENU-ju in jih zmanjπali na minimum. Sedaj velika mnoæica nastavitev nië veë ne bega priloænostnega fotografa, katero od mnoæice podnastavitev naj pri zajemu motiva izbere. Ko boste kamero vklopili, vas bodo napisi v slovenskem jeziku prepriëali, da uporaba digitalne kamere sploh ni teæavna. Olympus mju 700 je πe toliko prijaznejπa, ker nima veliko nastavitev preko MENU-ja, nudi pa opis delovanja funkcij pri uporabi scenskih nastavitev in vodië za πe boljπi zajem slike. Pod njim se skriva mnoæica samostojnih nastavitev, ki vam bodo pomagale v teæavah, ko se zaradi novih nepoznanih situacij ne boste znali sami odloëiti kako zajeti doloëen motiv. Olympus je kot prvi pri nas ponudil kupcem moænost, da je prodaje fotokiosk enot s tiskalnikom. Do leta 2005 je bilo v svetu prodanih fotokiosk enot. Za leto 2010 se predvideva letni nakup cca enot, od tega veë kot 30% z lastnimi tiskalniki. Za laæje razumevanje trenda pa se je treba ozreti kakπnih 20 let nazaj. V tistem Ëasu so se fotolaboratoriji lahko preæivljali samo z izdelavo slik. Niti filmov niso prodajali, kaj πele fotokamer ali nudili kakπnih drugih uslug. Danes s samo ponudbo izdelave fotografije za druæinski foto album le steæka preæivijo. Po letoπnjem sejmu Photokina lahko reëem, da se danes in v zaëetku naslednjega leta πe splaëa kupiti novo minilaboratorijsko enoto. Cene so jim æe krepko padle, cene izpisa prav tako, oziroma zasluæek na fotografijo bo po klasiënem postopku πe vedno najboljπi. V letu 2008 pa bo zopet treba poëakati Photokino in pogledati kam gredo trendi.»eprav je Digitalni tisk tudi v Sloveniji poznamo æe 10 let. Foto knjige postajajo vse bolj popularne. Enostaven program dobite na spletu, fotografije prenesete na izdelane strani in poπljete v izdelavo. digitalna kamera postala zelo prijazna do uporabnika. Priznanje za to pionirsko delo gre slovenskemu predstavniku Olympus Slovenija, ki je sam prevedel navodila za MENU za vse nove Olympus kamere. Matjaæ Intihar 6 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

7 Tudi po Photokina velja - Izdelajte si fotografije Fujifilm danes ostal takorekoë edini veëji ponudnik minilaboratorijskih strojev, jih je prisiljen vse bolj agresivno prodajati in jim niæati ceno. Ne gre pa spregledati dejstva, da je prav FujiFilm postavil zdruæeno podjetje s πe enim gigantom iz podroëja digitalnega tiska, Xerox. Sam pravim tudi tako! Se je kdo vpraπal, zakaj so vsi drugi pobegnili iz tega posla?»e je dober in Ëe so zasluæki veliki, potem je ponudnikov vse veë, ne pa nasprotno! V svetovnem merilu πe vedno pada koliëina izdelanih fotografij v minilabih. Kljub dejstvu, da se fotografira 10X veë kot pred leti z analognimi kamerami, pa oëitno ni nikomur v interesu prepriëati ljudi, da si bodo le na papirju ohranili svoje spomine. V letu 2002 je bilo v svetu prodanih skoraj dve milijarde m 2 papirja. Od takrat naprej vsako leto pade proizvodnja papirja za cca. 9%. ele v letu 2008 se priëakuje 1% zviπanje rasti in takrat naj bi bila svetovna proizvodnja foto papirja velika cca. 1.3 milijarde m 2. Danes se v svetu (razvitem in nerazvitem) πe vedno naredi 70% slik iz filma in 30% iz digitalnega zapisa. Ker pa bo predvsem Kitajska kmalu postala moëan uporabnik digitalne tehnike, bo æe v letu % zapisa v korist digitalnega zapisa. Ob pogovoru z enim iz vodilnih ponudnikov fotokamer so celo dejali, da bo vse veëji pritisk korejskih in kitajskih proizvajalcev digitalnih fotokamer in vse veëje niæanje ter s tem poslediëno premajhni dobiëki, povzroëil da bo njihov najveëji prodajni produkt naslednjega desetletja domaëi tiskalnik. Zasluæek pa bo baziral predvsem na papirju in barvnih kartuπah. Prihodnost shranjevanja fotografij Ne gre pa zanemariti πe nove moænosti, ki prihajaj iz velikih raëunalniπkih hiπ.»eprav sem πe vedno mnenja, da si je treba najboljπe fotografije izpisati na papir, da jih bomo πe videli tudi Ëez nekaj desetletij, pa so nam æe letos prav ob predstavitvi programov za obdelavo slik predstavili nove moænosti. ACDSee, Adobe, Apple, Google in ostali nam æe (ali bodo) omogoëajo shranjevanje fotografij v posebnih bankah podatkov. Tudi tehnologija pregledovanja slik se bo vse bolj razvijala. Zato ni neverjetno, da bomo vse naπe fotografije zaëeli shranjevati v njihove banke podatkov, kjer bodo skrbeli predvsem za to, da bodo varno shranjene in da bo na voljo kar nekaj programov, ki nam bodo omogoëali enostavno arhivirati in pregledovati fotografije (Apple je tu s programom Aperture æe storil velik korak naprej) in nenazadnje, da se bodo naπe fotografije avtomatsko konvertirale v sodobnejπe zapise in ki jih bodo potrebovali sodobnejπi programi Ëez 30 in veë let. Kdaj pa bo tako, pa bomo videli v naslednjih letih. In povsem zadnja misel. MogoËe nam bodo nato oni nudili tudi izpis fotografij! Digitalna tehnologija je dejansko povsem spremenila fotografske trende. Zato jih je treba πe toliko bolj spremljati. In katere novosti so me pritegnile, oziroma kaj je bilo sploh zanimivega videti na sejmu? Zopet bom priëel s fotokamerami. Na sejmu so bili vsi glavni ponudniki. Opazna pa je bila razlika med sejmom iz leta Zelo pomembna na sejmu sta bila ponudnika fotokamer Panasonic, Samsung in Sony, ki jih iz tega pogleda predlani skoraj ni bilo opaziti. Vsi so tudi ponudniki DSLR fotokamer in prav tu bodo πe moëneje delovala.»e ima Sony, z odkupom Konica Minolta tehnologije, odliëno æezlo æe v ognju, pa je Panasonic πe v ozadju. Predelani Olympus E-300 in Leica objektiv niti nista za skupaj. A v prihodnje nam bo dala navezava Olympus, Panasonic, Leica πe marsikateri odgovor. Kdo je v tem partnerstvu finanëno kot tudi tehnoloπko najveëji, pa se ve. Zna se ponoviti πe ena Konica Minolta / Sony zgodba in s tem πe hitrejπi ter moënejπi vstop 4/3 sistema med fotografe. Kar sem opazil je, da so v fotografiji ostali samo πe VELIKI. Malim se z raznimi prevzemi velikih multinacionalk slabo piπe! Pa zaënimo najprej na podroëju fotokamer od zaëetka. Panasonic med fotografi pri nas ni dobro poznan. V ostalem razvitem svetu je πe kako drugaëe (slika iz njihovega predstavitvenega prostora). Pozna se, da se Panasonic pri nas predstavlja samo kot podjetje TV zaslonov in klima naprav. Napaka! Zdaj se v fotografiji deluje na trænem deleæu. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - oktober, november

8 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

9 Canon najnaprednejπi, vedno pa stojijo za kakovostjo. Kakovosti se trenutno v digitalni foto tehniki ne opazi, prodajajo pa danes predvsem svoje ime. Leica M8 je vsekakor odliëna nadgradnja analognih modelov. Glede na dejstvo, da je za kamero narejeno nekaj objektivov EOS 400D se je πirπi publiki predstavil na sejmu, hkrati sem ga imel tudi s seboj in tako opravil del preizkusa, prav tako pa je æe priπel na prodajne police. Med kompaktnimi kamerami je bilo videti vse nove modele serije PowerShot A in IXUS. Tudi Canon je v obeh serijah preπel med ponudnike tipal z 10M toëkami. V kameri IXUS 900Ti pa je predstavil πe program za razpoznavo obraza, ki poskrbi za kakovostnejπo sliko portretov, πiroki kot pa zajema 28mm (ekv.35mm), ki pri kamerah mini razreda ni pogosto viden. Dobrodoπla novost je PowerShot G7. Zmogljiva kamera z obilo funkcij in klasiënim iskalom naj bi bila odliëna konkurenca zmogljivim kameram ostalih proizvajalcev. Ker sem sam v letu 2002 uporabljal prvo kamero te serije PowerShot G1, mi bo primerjalni test kamer pokazal, kaj se je v πtirih letih spremenilo v delovanju fotokamere. Novost sta shranjevalnika in pregledovalnika fotografij Canon MediaStorage M30 in M80. Razlika med njima je samo v velikosti diska. Oblika in funkcije so povzete po PowerShot kameri. S tem æelijo uporabnost pregledovalnika pribliæati vsem Canon uporabnikom. Obe enoti imata zaslon velikosti 3,7 palca, USB 2.0 vhod, vhoda za CF in SD kartice, katere uporabljajo Canon fotokamere in uporabo baterije BP-511, ki je tudi v veëini DSLR kamer in boljπih kompaktnih kamerah. Pri objektivih je bilo æe moë videti novi EF 50mm f/1,2 L. Vendar je bil πe predprodukcijski in z njim πe nismo smeli narediti testnih posnetkov. V intervjuju z gospodom Kazujuki Suzukijem pa sem izvedel, da je Canon sedaj L serijo objektivov razdelil na dve stopnji. Za zahtevne amaterje in tiste z manj denarja v æepu bodo izdelovali L serijo z zaslonkami f/ 4, profesionalna serija pa bo z zamenjavo dobila dodatno rimsko πtevilko II, s tem πe viπjo kakovostjo objektivov in se ve, tudi ceno. Torej se nam v prihodnje obeta kar nekaj novih objektivov razliënih kakovostnih razredov. FujiFilm Ob nekaj novih kompaktnih kamerah, izstopala je predvsem Finepix F31, je Fujifilm æe pokazal novo DSLR S5pro. Novost je predvsem v tem, da je Fuji konëno dobil boljπe ohiπje od Nikona. S5pro je sedaj v ohiπju kamere Nikon D200. Tipala sicer niso spreminjali, πe vedno je samo s 6M toëkami, a ima moænost interpoliranja na 12m toëk. Zaradi odliënega tipala in novih algoritmov, bo slika iz kamere s5pro πe kakovostnejπa in æe tako uporabna kamera za poroëno ter portretno fotografijo, je pridobila πe nekaj dodatnih toëk. S sodelovanjem pa so zadovoljni oboji. Tako Nikon, ki se mu s tem delno poveëa prodaja D200 (tipala tako ali tako kupujejo) in objektivov, kot FujiFilm, ker nima svojega ohiπja in je tako za svoje odliëno tipalo pridobil enega izmed najboljπih. Leica Podjetje se je postavilo na noge in zaëeli so z novim razvojem ter ponudbo. Ve se, da je Leica v fotografskem svetu nekaj posebnega. Enostavno ali ti je vπeë ali ne. Niso tehnoloπko najviπje moæne kakovosti in da je v kameri tipalo z 10M toëkami in velikostjo celo veëjo od APS-C tipal, potem bo zelo zanimivo videti to kakovost slike. Ne bo me Ëudilo, Ëe bo kakovost viπja kot na veëini DSLR kamer. Upam, da bo kamero kmalu moæno dobiti na preizkus. Leica Digilux3 je prva DSLR kamera pod tem imenom, vendar pa je to, vsaj zame, le prvi poizkus, da tudi Leica deluje na tem pomembnem podroëju. Kamera je samo drugaëna izpeljanka kamere iz 4/3 sistema Panasonic DMC-L1 (obema je bila predhodnica Olympus E-300). Dodali so ji nekaj veë elektronike in nudi veëje obdobje garancije.»e se vam pokvari, vam jo v prvih πestih mesecih zamenjajo. Je pa glavni poudarek na tej kameri sam zoom objektiv D-VARIO 18-50mm. Nikon Tudi Nikon ni predstavil nobene veëje novosti. D80 je æe na prodajnih policah, v naslednjem tednu pa tudi na preizkusu. Pri Nikon pravijo, da odliëno prodajajo, da so na nekaterih veëjih trgih celo vodilni v prodaji in da zaupajo tako uporabnikom vseh 55 milijonov objektivov, kot tudi svojim razvojnim inæenirjem. Glede na dejstvo, da je Nikon ujel Canon na podroëju objektivov s hitrim prenosom ostrenja in stabilizacijo slike, je verjeti, da bo ostalo zvestih veliko veë profesionalnih uporabnikov, nekateri pa bodo celo zopet preπli nazaj na Nikon sistem. Na Nikon razstavnem prostoru je bil predstavljen slovenski fotograf Miran KambiË. Olympus V velikem priëakovanju kamere, ki bi zamenjala legendo Ivana E-1 se ni zgodilo nië. Vendar pa je Olympus trdno odloëen da gre naprej s SLR ponudbo in so v intervjuju æe povedali, da bodo kamero pokazali na PMA prihodnje leto. Tako je bilo iz sveta SLR fotokamer videti novo E-400. Mene Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - oktober, november

10 za RAW datoteke Photo Pro 3.0. Ker ima na naπem trgu Sigma veliko uporabnikov objektivov in jim tudi zaupajo, bi z dobro ceno lahko prodali krepko veë kamer kot njenih predhodnic. Vsekakor pa je veliko odvisno od same kakovosti slike, ki prihaja iz Foveon x3 tipala. Tehnologija je bila veëkrat nagrajena, a v praksi se ni izkazala. Bo tokrat z novimi algoritmi drugaëe? Sony spominja na malo OM-1 iz leta In s pravo ceno, katere pa πe niso definirali, bi kamera znati pripeljati v 4/3 sistem kar nekaj novih uporabnikov. Tudi E-400 bo æe ta teden na naπem preizkusu. Bili so eni izmed redkih, ki so povsem praktiëno demonstrirali prednost svoje tehnologije. Ob manjπem bazenu smo lahko preizkuπali vodotesnost podvodnih ohiπij in kompaktne kamere mju 725SW. V intervjuju z razvojnimi inæenirji kamer sem izvedel, da je izredna robustnost kamere (na tla jo lahko vræete iz 1,5m) produkt zahtev ameriπke vojske. OËitno se je Olympus prijavil na njihov razpis in uspel izdelati kamero, ki ustreza njihovim zahtevam. Bright Capture funkcijo so smo lahko tudi preizkusili. Roza avto Lincoln je imel stekla zakrita s temnimi folijami. S prostim oëesom nisi mogel videti niëesar v notranjost kamere. V funkciji Bright Capture pa kamera avtomatsko dvigne obëutljivost, algoritmi poskrbijo za dodatno obdelavo slike in svetlo sliko na zaslonu kamere. Mju 750/740 pa nam kot prva v razredu mini ohiπij nudita kar 5X-ni optiëni zoom. Panasonic izredno dobra cena bosta to kamero in predvsem ime Pentax zopet postavila na mesto, kjer so nekdaj æe bili. Pokazali so tudi novi slim objektiv DA* 70mm f/2,4 in napovedali uporabo hitrega naëina ostrenja. Kot so nam povedali æe tudi drugi, se izteka rok nekaterim patentom za hitro ostrenje, ki jih ima v lasti Canon. Tako bodo tudi drugi priπli do te tehnologije. K10D æe ima pripravljena dva nova kontakta, ki bosta omogoëala kompatibilnost s temi objektivi. Za naslednje leto predvidevajo tri (DA* mm F2.8 ED, DA* mm F2.8 ED, DA* mm F4.0 ED). Samsung Serija NV (NV3 NV3, NV7 OPS, NV10) je tudi πirπe predstavila svojo veliko vrednost, predvsem pa velik napredek Samsunga. V prihodnje znajo postati eden izmed vodilnih ponudnikov kompaktnih fotokamer. Predstavili pa so njihovo SLR kamero. GX 10 je narejena v sodelovanju s Pentax-om in bo na nekaterih trgih, kjer je ime Samsung πe moëneje cenjeno, dobro konkurirala kameram srednjega SLR razreda. Pri Pentax-u so nam povedali, da bodo kljub visoki tehnologiji te kamere, pri tej ceni lahko dolgoroëno zdræali. OËitno so s sodelovanjem pridobili nove moænosti in v nekaj letih se lahko Samsung predstavi kot izreden konkurent drugim ponudnikom SLR kamer vstopnega in srednjega razreda. Sigma Seveda je bil najveëji poudarek na DSLR kameri Alpha. GneËa okoli kamer je bila velika, kar je za Sony dober znak, da so jih fotografi sprejeli medse. Moænost je bilo preizkusiti tudi profesionalne objektive, katerim so sedaj dodali ime Sony, kot tudi nove ZEISS objektive prirejene posebej za Alpha kamere (DT 16-80mm, 135mm f1.8 in 85mm f1.4). Prav to sodelovanje in nova ohiπja viπjega razreda, bodo k Sony-u privabila nove zahtevnejπe uporabnike. Pri kompaktnih kamerah pa nië novega. Tudi Sony je z modelom N2 posegel v razred kamer z 10M toëkami in ji dodal πe 3.0 palëni zaslon. ZakljuËek Æe sedaj vemo, da klasiënega sejma Photokina, kot smo ga poznali nekdaj, ne bo veë. Tudi fotografija sama postaja vse bolj del informatike, kot celota zase. In resen vstop VELIKIH, kot so Adobe, Apple, HP, Panasonic, Xerox, Samsung, Sony, itd. med prave foto ponudnike pove, da se fotografija razvija v drugaëni smeri, kot smo je bili vajeni. Seveda pa za vse, ki smo uporabniπko poklicno v tej tehnologiji lahko reëemo, da se ni nië spremenilo. Vsa veëja raëunalniπka in elektronska podjetja imajo dobro znano tehnologijo æe iz grafiënega sveta, ki jo sedaj ponujajo fotografom. Zato so meni koraki, ki jih fotografu dandanes nudijo Adobe, Apple, HP in Xerox, zelo dobro poznani. Adobe programe in Apple raëunalnike, ter sistem in programe uporabljam æe veë kot 15 let. Xerox in HP Indigo digitalne stroje za izpis poznamo v Sloveniji æe 10 let. Zopet se kaæe trend, da tehnologija ki je bila prvotno namenjena industriji, danes prihaja med mnoæice. Celo klasiëna fotografska podjetja zatrjujejo, da se samo od fotokamer ne da preæiveti. VeËjih novosti ni. Tudi Panasonic nam kot novost ponuja mini kamere s kotom zajema 28mm (ekv.35mm) in SLR kamero 4/ 3 sistema Panasonic DMC-L1, ki je na pogled enaka kot Leica Digilux3. V resnici je razlike res malo. Koliko pa na kakovost slike vplivajo drugaëni algoritmi pa bodo pokazali πele prihajajoëi testi. Pri nas fotokamere pod imenom Panasonic niso tako razpoznavne kot drugje po svetu. Toda æe obisk njihovega razstavnega prostora je hitro pokazal, da imajo veliko uporabnikov in tistih, ki si to πele æelijo biti. Kot velik koncern in v mnogih produktih primerljiv tako s Sony kot s Samsung pa se zna zgoditi, da si bodo zaæeleli hitrejπega in prodornejπega vstopa v svet viπjega razreda DSLR fotokamer. Po nekaterih informacijah naj bi na podoben naëin kot Sony vstopili v SLR svet. In prav nië Ëudnega ne bi bilo, Ëe bi se to zgodilo v naslednjem letu. Panasonic je v profesionalnem video svetu Sony-ju moëan konkurent. Bo tako tudi v foto pa bo pokazal Ëas. Pentax V pogovorih z mnogimi je Pentax predstavil πe najveë. Pentax K10D je bila mala zvezda sejma. Ergonomsko dobro ohiπje ima vitalne dele zaπëitene proti vlagi in prahu. Stabilizacija slike je æe vgrajena v kameri. Obilo dodatne opreme in predvsem Poleg novih objektivov Sigma mm F2.8 EX DC, Sigma mm F DC OS (s stabilizacijo slike), Sigma mm F2.8 DC, Sigma 70 mm F2.8 Macro, so kot manjπe preseneëenje predstavili kompaktno kamero DP1. Njena zanimivost je predvsem v tem, da uporablja Foveon X3 tipalo enake velikosti kot nova SLR kamera SD14. Objektiv je fiksni 28mm (ekv.35mm) z zaslonko f/4. Ta kompakt zna biti prvi znanilec kompaktnih kamer s kakovostno sliko, kot smo jih nekdaj poznali v analognem svetu. SD14 je nadgradnja SD10. Sedaj nam tudi Sigma omogoëa direkten JPEG zapis (kar je bila ena veëjih zamer pri prejπnjih kamerah), bliskavico in Li-Ion baterijo. Zaslon je velik 2,5 palca, zaklop je preizkuπen za ciklov, kamera uporablja penta prizmo, moæna je menjava medlic, ohiπje je pred prahom zaπëiteno s posebnim steklom, pri kameri je dodan program Da zakljuëim s stavkom, ki sem ga æe veëkrat zapisal: Fotografija ostaja fotografija, menja se samo tehnika!. Danes lahko dodamo πe: Menjajo se tudi podjetja, ki predstavljajo fotografijo v njenem tehniënem smislu. Matjaæ Intihar 10 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

11 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

12 »lanki o PhotoShop uëilnici (orodja, okna, osnove obdela Adobe PhotoShop CS2 uëilnica VI.del na podlagi praktiënih izkuπenj iz teëajev programa sem se spomnil, da je treba najprej razloæiti teorijo o loëljivosti. Le tako se bodo lahko novi uporabniki programa in tudi tisti æe bolj izkuπeni na pravilen naëin spoznali, kaj, zakaj in kako deluje sprememba velikosti slike v razliënih izbranih podatkih. Fotografija mora v æeleni velikosti imeti predvsem zadostno koliëino toëk, da bo njen izpis zadovoljil naπ pogled na njo. Teorija loëljivosti pa temelji na zanimivem dejstvu. Naπe oko je v povpreëju sposobno razpoznati 10 linij na milimeter. In od tu naprej se zaëne v digitalnem svetu igra πtevilk za kakovosten pogled na sliko. KoliËina toëk katere potrebujemo na mersko enoto pa je odvisno od medija na katerem jo gledamo. Predvsem pa je treba preko teorije na pravi naëin spoznati in uporabljati enote, pixel, dot, line. Marsikdo misli, da je vseeno pisati ppi ali dpi. Je dokler nam drugi obdelujejo slike. Ko pa sami pripravljamo fotografije za tisk sta pa enoti moëno razliëni! Zaslon in njegova loëljivost ToËke (piksli) postanejo vidne πele na napravi, ki lahko digitalne podatke prikaæe kot sliko. Ko podatke, shranjene v pomnilniku, prenesemo prek raëunalnika, grafiëne kartice in programov na zaslon, vidimo sliko v razliënih velikostih in v razliëni kakovosti. Velikost slike na zaslonu doloëamo s tremi Primer: Imate zaslon z 21 palci po diagonali. irina zaslona je 15,9 palcev (40.5 centimetra), viπina je 12,8 palcev (32.5 centimetra). Nastavljena loëljivost zaslona je x toëk. S koliko ppi je treba skenirati, da vidimo fotografijo v velikosti 1 : 1? dejavniki: loëljivostjo zaslona, velikostjo zaslona in s πtevilom toëk, ki sestavljajo sliko. Z loëljivostjo zaslona doloëamo velikost vsake toëke (piksla) na njem. V tabeli si lahko ogledate priporoëljivo loëljivost svojega zaslona glede na njegovo velikost. e pred sedmimi, osmimi leti so zasloni imeli fiksne loëljivosti, s sodobnejπimi grafiënimi karticami pa loëljivost zaslona lahko nastavljamo. Danaπnje grafiëne kartice so æe tako zmogljive, da brez teæav doseæete optimalne loëljivosti tudi za 19- in 21-palËne zaslone toëk / 15.9 (πirina zaslona) = toëk / 12,8 (viπina zaslona) = Preverimo: 15,9 x 80 ppi = 80.5 ppi 80 ppi toëk 12,8 x 80 ppi = toëk Primer: V tabeli so standardne loëljivosti 14-, 15, 17-, 19- in 21-palËnih zaslonov. Imamo digitalno kamero z loëljivostjo x toëk. S to loëljivostjo bomo dobili posnetek, ki bo v polni velikosti zaslona kakovostno prikazan na zaslonih z loëljivostjo x toëk. Ta ista fotografija bo na zaslonih z loëljivostjo 800 x 600 toëk celo veëja, pri loëljivosti x toëk pa manjπa od velikosti zaslona, Ëe gre za kakovosten prikaz. Povedano drugaëe - veë slikovnih toëk premore digitalna slika, veëjo bomo lahko kakovostno videli na zaslonu; ali obratno - manj toëk premore slika, manjπo bomo videli na zaslonu, Ëe æelimo kakovosten prikaz. Seveda lahko sliko na zaslonu tudi poveëujemo ali pomanjπujemo. Toda Ëe nimamo dovolj toëk, se le-te vidno poveëujejo in zato vidimo manj kakovostno sliko; Ëe pa sliko pomanjπujemo in toëke stiskamo, ne opazimo viπje kakovosti, saj viπje loëljivosti od nastavljene zaslon ne premore. ToËka (piksel) nima velikosti in je ne moremo izmeriti. ToËki damo oprijemljivo velikost, πele ko zapiπemo, koliko toëk je v neki dolæinski enoti. Uveljavil se je zapis πtevila toëk na palec ali ppi (Pixel Per Inch). DoloËa nam velikost slike na zaslonu pri neki doloëeni loëljivosti. Na zaslonu so piksli podobni kvadratom. Bolj ko jih stisnemo, manj so opazni. VeËji ko so, manj jih je na dolæinsko enoto, v naπem primeru na palec, in so zato bolj opazni. Da pa v stiskanju in s prevelikim πtevilom toëk ne pretiravamo, lahko izraëunamo, koliko toëk na palec potrebujemo glede na velikost naπega zaslona in njegovo nastavljeno loëljivost. Seveda so te loëljivosti primerne samo za ogled fotografij na zaslonu. Kako izraëunamo ppi?»e πtevilo toëk (pikslov) delimo s πirino in viπino zaslona, pridemo do πtevila toëk na palec ali ppi (Pixel Per Inch). S tem smo toëke izmerili in njihovo πtevilo na palec prilagajamo na æeleno loëljivost zaslona. Velikokrat ste sliπali in tudi verjeli, da je 72 ppi tisto pravo πtevilo toëk na palec za kakovostno loëljivost na vaπem zaslonu izrisane fotografije v velikosti 1:1. S tabele lahko razberete, da ni tako.»e boste fotografijo skenirali s preveliko loëljivostjo, boste dobili veë pikslov. Zato boste morali fotografijo na zaslonu pomanjπevati, kar pomeni veëjo datoteko, poëasnejπe skeniranje in teæji ogled na zaslonu.»e pa boste imeli premalo toëk na palec (ppi), bo slika manjπa, treba jo bo poveëevati, zato bo slabπe kakovosti in z vidnimi piksli/toëkami. IzraËun za pravo loëljivost slike na zaslonu, predstavljeno s πtevilom toëk na palec (ppi), je preprost. Priπli smo do podatka, da za 21-palËni zaslon in njegovo priporoëljivo loëljivost zadostuje skeniranje z loëljivostjo 80 ppi.»e bi fotografijo velikosti 5 x 4 (13 x 10 cm) æeleli videti v isti kakovosti Ëez cel zaslon, bi potrebovali loëljivost 256 ppi. Velikost zaslona delimo z velikostjo fotografije in dobimo faktor, s katerim pomnoæimo æe izraëunano loëljivost zaslona. Primer: 15,9 / 5 = ppi x 3.18 = 255 ppi 12,8 / 4 = ppi x 3.2 = 256 ppi Sedaj vemo! Pri fotografiji iz digitalne kamere je loëljivost razumljiva. Velikost slike na zaslonu je odvisna od πtevila toëk, ki jih premore tipalo, in loëljivosti zaslona. Pri skeniranju je drugaëe. Velikost fotografije lahko doloëimo s πtevilom toëk (pikslov), vendar zaradi morebitnega tiskanja raje uporabljamo πtevilo toëk na palec - ppi. Seveda pa vse, kar je bilo do sedaj zapisano o πtevilu toëk na palec, o velikosti in kakovostno prikazani fotografiji, velja le za gledanje fotografije na zaslonu, kar bomo spoznali v nadaljevanju. Zasloni imajo πe eno pomembno lastnost. Piksel je zapisan z RGB barvnim meπanjem, standardna gama vrednost zaslona pa je od 1,8 do 2,2. Zaradi RGB zapisa, dobre svetlosti, poërnitve in zasiëenosti barv dobimo na zaslonu prave tonske vrednosti πele pri viπji gama vrednosti kot na filmu ali tiskovini. Mnogi boste razoëarani nad svojimi iztiskanimi fotografijami, Ëe jih boste primerjali z zaslonsko sliko. Zapis s svetlobo in z RGB barvnim meπanjem prikaæe veliko πirπi barvni razpon kot izpis, ki uporablja CMYK barvno meπanje. Tako analogne kot digitalne barvne osvetljevalne naprave uporabljajo RGB naëin zapisa. Zato v primerjavi z njimi razni kapljiëni in sublimacijski tiskalniki ne dosegajo iste kakovosti. Govorim o visoki kakovosti. Vaπ pogled na kakovost je lahko manj kritiëen in v praksi fotografije iz kapljiënih tiskalnikov zadovoljujejo veëino manj zahtevnih fotografov. V nadaljevanju si oglejmo kakovost zapisa digitalne slike z razliënimi napravami za izpis. Tisk fotografije in potrebna loëljivost V prejπnih poglavjih smo spoznali, da je kakovost fotografije bolj ali manj osebno mnenje vsakega posameznega gledalca. Ko fotografi spoznajo prednosti digitalne fotografije, predvsem hitrega ogleda posnetih fotografij in takojπnjega tiska na censko dostopnih kapljiënih tiskalnikih, klasiëno izdelane fotografije izgubijo svojo vrednost. Kljub slabπi kakovosti natiskana fotografija v celoti zadovoljuje, πe posebej Ëe so jo fotografi izdelali sami. Toda doloëene zakonitosti glede kakovosti πe vedno obstajajo. Vemo, da je diapozitiv z analognim naëinom zapisa najboljπi pribliæek izvirnemu motivu. Vemo tudi, da je zapis z RGB barvnim meπanjem tonsko πirπi od zapisa s CMYK barvnim meπanjem. Toda tudi pri tiskanih fotografijah z barvami CMYK obstajajo doloëene zakonitosti. GrafiËna tehnologija je med prvimi uporabila digitalni zapis za preslikavo fotografije in sprejela standarde glede njene kakovosti. GrafiËna tehnologija je vrhunska, temu primerno zelo draga in zato nedosegljiva povpreënemu fotografu. Pojem kakovosti se je s cenejπo tehnologijo zelo spremenil. Ceneni skenerji in kapljiëni tiskalniki so prinesli niæje kakovostne standarde in nove moænosti izpisa fotografije. V grafiki je bil za kakovosten analogni zapis na film in nato za tisk pomemben samo raster 152 lpi (60 linij na cm). Dosegli smo ga z osvetlitvijo originala na poltonske filme prek filtrov RGB in s poltonskimi rastri, ki so imeli 152 linij na palec (lpi). Postopek je bil zapleten. Potekal je z osvetljevanjem originalov na zelo mehke poltonske filme (maske), sledilo je osvetljevanje poltonskih filmov z æe razvitimi maskami za korekturo in na koncu rastriranje poltonskih razvitih filmov prek poveëevalnikov na izredno kontrastne Lith filme. Ne boste verjeli, to tehnologijo barvnega separiranja in rastriranja smo 12 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

13 ve, barvni prostor) so zbrani na Slika velikosti 320 x 260 toëk je na zaslonu 12-krat poveëana. Posamezne toëke so prav tolikokrat poveëane in dobro Digitalni zapis fotografije vidne. Slika velikosti 320 x 260 toëk, je lahko kakovostno prikazana na zaslonu z loëljivostjo 1600 x 1200 toëk samo v 100% poveëavi. Zapis s samo enim bitom zapiπe le dve tonski vrednosti: belo in Ërno. uporabljali πe v zgodnjih 90. letih, seveda poleg zelo dragih digitalnih skenerjev, na katerih smo skenirali samo diapozitive za zahtevne tiskovine. V digitalni grafiëni in fotografski tehniki je drugaëe.»e æelimo govoriti o kakovosti in jo tudi razumeti, moramo najprej spoznati enote, s katerimo jo opisujemo. Te enote so bpp (Bit Per Pixel, bitov na toëko), ppi (Pixel Per Inch, toëk na palec), lpi (Line Per Inch, linij na palec) in dpi (Dot Per Inch, pik na palec). Med seboj razliëne enote so glavni vir nerazumevanja; mnogokrat jih tudi meπamo med seboj. Nerazumljive so razlike med ppi, dpi, lpi in med razliënim zapisom slikovne pike, njene globine ali njenega prepoznavanja tonskih vrednosti, bpp. S prihodom digitalne tehnike imamo veë moænosti, da fotografijo spravimo na trdno podlago. Ogled fotografije na zaslonu in njeno kakovost smo si æe ogledali. Razjasnili smo si razliko med πtevilom toëk iz digitalne kamere ali skenerja in med loëljivostjo zaslona. Fotografijo, ki jo vidimo na zaslonu, pa lahko osvetljujemo ali tiskamo v razliënih tehnikah. S kapljiënimi in s termo-sublimacijskimi tiskalniki tiskamo v tehniki meπanja CMYK s tekoëimi barvami ali barvnimi folijami. V grafiëni tehniki z laserskimi osvetljevalnimi enotami izdelamo πtiri Ërno-bele filme za vsako barvo CMYK posebej in nato tiskamo. V foto labolatorijski tehniki pa sliko osvetlimo z barvnim RGB laserskim zapisom. Toda loëljivost, ki je potrebna za dober zapis, je za razliëne naprave razliëna. LoËljivost, ki je za zaslone odliëna, je neprimerna za tisk ali osvetljevanje tudi za povpreëno zahtevnega gledalca. Pred tiskom slike je treba biti pozoren πe na nekaj. Zajem slike tako z digitalno kamero kot s skenerjem je vedno v RGB naëinu. Izvirni zapis je torej v aditivnem barvnem meπanju in tako prirejen za prikaz posameznih toëk s svetlobo. Za zaslon in barvne osvetljevalne naprave je takπen zapis pravi. Za tiskanje pa je treba sliko iz RGB barvnega meπanja spremeniti v CMYK naëin barvnega meπanja. Vse tiskalne barvne naprave uporabljajo subtraktivno barvno meπanje, s katerim barve dodajamo drugo drugi. Zato je treba izvirno obliko zapisa RGB spremeniti, kar lahko opravite na veë naëinov. Nekateri programi za krmiljenje tiskalnikov sami spremenijo RGB zapis v CMYK, kakrπnega potrebujejo. VeËina skenerskih programov omogoëa po skeniranju avtomatsko spremembo izvirnega zapisa v CMYK zapis. S programi za obdelovanje fotografij pa je pretvorba enostavna in na zaslonu tudi opazna, saj se doloëene barve v naëinu CMYK ne morejo zapisati. PriporoËam, da pretvorbo vedno opravite v programih za obdelavo fotografij; sliko lahko tako nadzirate in primerjate z izvirno v RGB obliki. Po potrebi opravite doloëene popravke. Samo pri draæjih skenerjih so dodani programi za pretvorbo iz RGB v CMYK, ki naredijo pretvorbo bolje kot, recimo, PhotoShop. LoËljivost slike / ppi (Pixel Per Inch) Spoznali smo æe, da toëka, piksel, nima oblike niti mere. Naprave za tisk fotografij pa potrebujejo prav to. tevilo toëk, ki jih zapiπejo na papir, mora biti toëno doloëeno, da lahko natisnejo pravo velikost slike v vsej njeni kakovosti. Zato za loëljivost digitalnega zapisa fotografije iz raëunalniπkega bitnega programa (recimo PhotoShop) do izpisovalne naprave uporabljamo ppi (Pixel Per Inch). V tej meri, ki vsebuje celoten numeriëni zapis toëke, so shranjeni vsi podatki o loëljivosti fotografije in njeni tonski vrednosti. Z raëunalniπkim programom za obdelavo fotografij zelo enostavno nastavimo æeleno loëljivost in takoj dobimo podatek, v kakπni velikosti bo fotografija lahko kakovostno iztiskana. Ker obstajo veë naëinov izpisa, so loëljivosti slike lahko razliëne. Spoznali smo, da se pri zaslonski sliki loëljivost spreminja glede na velikost zaslona in njegovo nastavljeno loëljivost.»e ste do sedaj skoraj vsi mislili, da je prava loëljivost 72 ppi, sedaj æe veste, da se le-ta giblje od 60 do 110 ppi in veë, odvisno od nastavljene loëljivosti vaπega zaslona. LoËljivost slike za tisk ali osvetljevanje pa ima zopet svoja merila. Zelo enostavno bi lahko rekel: Od 150 do 300 ppi loëljivosti za tisk s kapljiënim tiskalnikom, 300 ppi za tisk s sublimacijskimi tiskalniki in 300 do 400 ppi loëljivosti za osvetljevanje z barvnimi osvetljevalnimi napravami na klasiëen fotografski papir in z grafiënimi osvetljevalnimi napravami. Manj toëk na palec (ppi) potrebuje naprava za tisk, veëjo Zapis s πtirimi biti po barvnem kanalu zmore zapisati 16 barv. Na fotografiji je opazno pomanjkanje vmesnih tonov. 24-bitni zapis (3 x 8 bitov) vsebuje 16 milijonov tonskih vrednosti. Zapis imenujemo tudi true color, saj ta naëin zapisa v popolnosti zadoπëa za kakovostno videnje slike v skoraj vseh naëinih izpisa fotografije. Edino barvne osvetljevalne enote omogoëajo zapisati πe veë tonskih vrednosti. fotografijo z æe doloëenim πtevilom toëk dobimo - seveda v razliëni kakovosti glede na naëin izpisa. ZakljuËek II.dela o teoriji loëljivosti Omenil sem æe, da je kakovost tudi relativen pojem in vëasih fotografija iz kapljiënega tiskalnika deluje bolj vπeëno kot iz osvetljevalne enote. In prav tu je Ëar digitalne tehnike. Moænosti za izdelavo fotografije so neomejene, prav tako pa so lahko tudi deljena mnenja glede kakovosti izpisa. Najboljπi original je πe vedno fotografirani motiv, vse kopije pa so samo njegovi boljπi ali slabπi pribliæki. Kakovost kopije ocenjujeta vaπe oko in vaπe osebno dojemanja barv, kontrasta in zapisa v celoti. Vse πtevilke v Ëlanku so zapisane v najveëji vrednosti, ki æe zagotavljajo dobro kakovost. VeË ne potrebujete, s preizkusi pa boste sami ugotovili, ali vam zadoπëa tudi slabπa kakovost. Perfekcioniste pa tako ali tako nië ne zadovolji! V naslednjem delu pa o loëljivosti za izpis/tisk fotografije. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september e-fotografija - oktober, november

14 PhotoShop uëilnica / Barvno upravljanje v praksi III. del Preden se od barvnega upravljanja zaenkrat poslovimo, si oglejmo kakπne moænosti nam nudi izpis na domaëem (brizgalnem) tiskalniku.»e uporabljate originalna Ërnila in originalne papirje proizvajalca, colormanagement v klasiënem smislu skoraj ni potreben. V gonilniku izberete papir in stvar je skoraj zakljuëena. Za mene bi bilo to najenostavnejπe, ker bi lahko tukaj zakljuëil in si privoπëil poëitek. Verjetno pa bi radi tako kot jaz uporabljali tudi druge papirje. V tem primeru si moramo gonilnik ogledati pobliæje. Æe vidim, da z mojim poëitkom ne bo nië. Poglejmo si torej barvno upravljanje na domaëem inkjetu. Preden se poglobimo v nastavitve gonilnika, se poraja vpraπanje kateri RGB barvni prostor uporabimo v Photoshopu. Za zaëetek bi vam priporoëil srgb. S tem barvnim prostorom ne morete narediti nië narobe. Poglejmo si na primeru Epson 1290 gonilnika nekaj potrebnih nastavitev. V vsakem gonilniku neodvisno od proizvajalca, si moramo najprej izbrati papir. (slika1)»e pustimo na Automatic, lahko zaënemo z izpisom. Sedaj imamo dve moænosti. Izpis je odliëen (malo vejetno) ali pa ne. Tudi pri originalnih papirjih je izpis stvar okusa. Epson ima verjetno iz tega razloga πe en vmesni meni z lepim imenom Photo Enhance. Tukaj so Epsonovi ljudje shranili nekaj prednastavitev, ki naj bi po njihovem mnenju izboljπali izpise. Kakorkoli æe, uporabnega izpisa s tem naëinom jaz nisem dosegel. Ostane πe zadnja moænost (Custom), katero bi vam tudi toplo priporoëil.»e kliknemo πe na Advanced, se nam odpre novo pogovorno okno (slika2) in tukaj se da kar nekaj nastaviti. Za mene sta najbolj uporabni dve funkciji. Color Controls in No Color Adjustment. V primeru, da je izpis z izbranim papirjem æe kar v redu, samo morebiti za malenkost prerdeë ali presvetel, se z drsniki v funkciji Color Controls to da lepo popraviti. Nastavitev si lahko tudi shranimo in imamo tako za ta papir odliëno nastavljen tiskalnik. Ta zadeva seveda deluje samo, Ëe so korekcije v obmoëju drsnikov. Poleg Color Controls si v tem meniju si lahko izberemo tudi srgb barvni prostor.»e delamo v srgb barvnem prostoru naj bi tako dobili odliëne rezultate. Ta naëin deluje samo s papirji, ki so navedeni v gonilniku.»e vzamemo druge papirje, je ta funkcija neuporabna. No Color Adjustment izkljuëi vse korekcije v gonilniku. V tem primeru opravljamo ves barvni nadzor iz Photoshopa, v gonilniku si izberemo samo papir, ki je naveden zraven ICC Profila. Skoraj vsak ponudnik papirjev ima na svoji spletni strani ICC profile za træno najbolj razπirjene tiskalnike. Na sliki 3 vidimo nastavitev menija Print Preview v Photoshopu. Postopek ni kompliciran. Kot prvo aktiviramo Colormanagement, v rubriki Color Handling izberemo Let Photoshop Determine Colors, v rubriki Printer Profile si izberemo ICC profil katerega smo naloæili iz spleta in ga namestili v Windowsih (desni klik na ikono profila in klik na namesti) in na koncu πe doloëimo Rendering Intent, ki bo verjetno najveëkrat Perceptual.»e je ICC Profil brezhiben je to najboljπa metoda za izpise z gonilnikom. Do sedaj smo govorili o papirjih drugih proizvajalcev. Kaj pa je s Ërnili? Vsi ICC profili, ki si jih naloæite od proizvajalcev papirjev iz spleta veljajo za originalna Ërnila. Pri uporabi refilov lahko, oziroma skoraj vedno pride do odstopanj.»e se gre æe za kvaliteten izpis je uporaba refilov vpraπljiva. Sam sem tudi æe uporabljal refile na mojemu Epsonu vendar sem za izpise naredil svoje ICC Profile. Razlike v barvah med mojimi refil Ërnili in originalom res niso bile velike, vendar rezultati z drsniki v funkciji Color Controls niso bili prepriëljivi. ele ICC Profil je zadevo reπil. Kar se stroπkov tiëe, domaëi izpis za enkrat πe ne more konkurirati z izpisom v laboratoriju. So pa druge prednosti. V laboratoriju dobimo samo plastiëne RC papirje. Na ink jetu si lahko izpiπemo na dragocene fine art papirje ali celo na tekstil. Seveda je za take izpise priporoëljiv æe boljπi (draæji) tiskalnik s pigmentnimi barvami. Tako, toliko za enkrat o barvnem upravljanju z RGB datotekami. Sedaj pa predajam besedo Matjaæu, da nam bo dal nekaj nasvetov s CMYK datotekami. Franci Müller UËenje Photoshopa v dnevni sobi preko spleta V danaπnjih Ëasih je internet postal del vsakdanjega æivljenja. Po spletu si poπiljamo poπte, slike ali nakupujemo. Tako sem tudi jaz raëunalniπko uëilnico preselil na internet. Za πtudij Photoshopa se vam ni potrebno veë odpraviti veë deset kilometrov stran od doma do kraja teëaja, temveë se preprosto vsedete pred domaëi raëunalnik. Tak naëin uëenja imenujejo v tujini E-learning ali tudi video trening. Kako deluje? Vse kar potrebujete za uporabo virtualne uëilnice je ADSL internetni prikljuëek. Ravno tako kot v klasiënem teëaju, si ogledate funkcijo z razlago in vse prikazano preiskusite v vaπem Photoshopu. V uëilnici so funkcije prikazane s komentarjem v video posnetkih. Ti so odvisno od teme dolgi od pribliæno 3 do 7 minut, tako da naenkrat ne dobite preveë informacij.»e kaj ni jasno si ga poljubno ponavljate ali ustavite na doloëeni toëki in prikazano ponovite v vaπem Photoshopu.»e pa je nekaj bolj smiselno opisati, so te teme opisane v PDF dokumentih. Za razliko od klasiënega teëaja tukaj ni zaëetniπkega ali bolj naprednega teëaja. Iz ponudbe filmov si izberete tiste, ki vas v danem trenutku najbolj zanimajo. Hitrost uëenja doloëate tukaj sami in se vam ni treba bati, da bi kaj pozabili. Poleg omenjenih prednosti, velja omeniti πe eno - uëite se takrat, ko imate Ëas! To je lahko ob devetih dopoldne ali pa ob dveh ponoëi. Virtualna uëilnica je dostopna 24 ur na dan. Izberete si lahko razliëne Ëasovno omejene dostope. Dostop za 1 mesec je miπljen bolj za preizkus, najbolj cenovno ugoden je 12 meseëni dostop. Dostope si lahko tudi delite s prijatelji. Sicer je naenkrat lahko v uëilnici samo eden, vendar imate npr. pri 12 meseënem dostopu na pretek Ëasa in se lahko med seboj dogovorite kdo bo kdaj πtudiral Photoshop. Ne samo, da obstaja ta moænost delitve dostopa, bi vam bi jo tudi priporoëal. Tako si lahko s (fotografskimi) prijatelji izmenjujete mnenja o moænostih obdelave, kar lahko popestri æivljenje v marsikaterem foto klubu ali foto kroæku. Da ni uëilnica preprosto posneta na zgoπëenko ima dva vzroka. Eden je seveda tudi v Sloveniji obstojeëa piraterija, vendar je drugi vzrok bolj pomemben. UËnih filmov res ni dovoljeno kopirati, ti so paë miπljeni za uëenje in ne za biznis nekaterih nepridipravov. Bistveno bolj vaæno je dejstvo, da se vsebina uëilnice vseskozi dopolnjuje. V rednih Ëasovnih razmakih se nalagajo novi filmi. Ti so posneti v Photshopu 7 in CS2, tako da velja v uëilnici povedano za verzije od Photoshopa 6 do CS2. V tem trenutku, ko piπem te vrstice je v uëilnici 62 filmov. Poleg tega so uporabnikom na voljo razne koristne datoteke, kot so ËopiËi za maske, razne maske, ki si jih kopirate na svoje slike, koledar za skratka vse kar pride prav pri delu v Photoshopu. Te datoteke in tudi vse PDF-je si uporabniki lahko naloæijo iz uëilnice. Kakorkoli æe, pa naj si bo to v klasiënem teëaju ali v spletni uëilnici, danes ni veë vzroka, da ne bi slikali digitalno. Nasvidenje na in lep pozdrav. Franci Müller 14 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

15 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - avgust, september

16 Celoten Ëlanek je objavljen na Osnove in tehnike fotografiranja XV. del / Efekt rdeëih oëi In kje je teæava danaπnjih digitalnih fotografov? V digitalni tehniki, digitalnih kamerah ali kje drugje? Menim, da v "nekje drugje". In ta drugje je v veëini primerov nezadovoljnih uporabnikov digitalnih fotokamer kar fotograf sam. Torej, naπe lastno neznanje, ne kamere, je tisti dejavnik, ki povzroëi slabo fotografijo in spodbudi fotografovo moëno kritiko digitalne fotokamere. To pomeni, da je najveëja teæava fotograf s prevelikimi priëakovanji, da njegova digitalna kamera zmore vse kar sama od sebe. S pomoëjo Ëlankov spoznavamo teæave in njihove reπitve! Navidezna preprostost delovanja s kamero in takojπen pregled fotografij na zaslonu kamere sta mnogim druæinskim fotografom namesto laæjega fotografiranja prinesla pravo prekletstvo. Vse veë fotografov je s svojimi digitalnimi fotokamerami nezadovoljnih. Teæavam ni ne konca ne kraja. Slike na papirju so slabe kakovosti, ni pravih barv, zasloni sploh ne prikaæejo realnih slik, digitalne kamere SLR so πe slabπe od kompaktnih, avtomatika sploh ne deluje pravilno in, poglej Ëudo nesreëno, ni datuma na slikah, portreti imajo rdeëe oëi... Naj vam digitalna foto kamera ne vzame volje do fotografiranja. Spoznajte kamero kot tehniko obdelave slike in kakovostna fotografija ne bo le veëna æelja. UËinek rdeëih oëi»loveπko oko fotografi radi primerjamo z objektivom. Digitalizacija je v fotografiji privedla do πe veëje primerljivosti objektiva z leëami (s prednjim delom oëesa, z leëo) in zaslonko (zenico ali iris), s tipalom (z mreænico ali retino), prenosom podatkov (z optiënim æivcem) in procesiranjem podatkov, videnjem slike na zaslonu TFT (v moæganih, z naπim psiholoπkim pojmovanjem slike). V celotnem procesu je veliko odvisno od pravilnosti delovanja objektiva (napake leëe), prenosa podatkov (po optiënem æivcu) ter seveda razumevanja, kaj vidimo ob prihodu podatkov v naπ center za vid (moægane). V knjigo e-fotografija (2001) sem æe vkljuëil poglavje o psiholoπkem vidiku videnja barv. Razloæil sem, da je od naπega pravilnega videnja in predvsem razumevanja barv odvisno, kaj in kako vidimo ter kateri so detajli motiva v fotografskem smislu. To nam da vedeti, da v fotografiji ni meril pri doloëanju kakovosti, kot jih poznamo v tehniënih vejah izpisa fotografije. Oziroma tehniënega merjenja niti ne moremo narediti. Fotografija iz fotokamere nam je lahko samo vπeë ali pa ne. Lahko da ima druga oseba povsem drugaëno mnenje o kakovosti slike, pa naj bo to zaradi zajetega motiva ali pa tehniëne kakovosti. Za vse razlike med nami pa v celoti poskrbi oko z vsemi svojimi lastnostmi ter s centrom za v vid v moæganih, ki poskrbi za procesiranje in pozneje dojemanje slike. Da pa je vse glede privlaënosti slike πe bolj zapleteno, lahko reëemo, da povsem osebno psiholoπko dojemanje, ki je moëno povezano z naπim razvojem æe od otroπtva, poskrbi za konëno, povsem osebno oceno. Torej sta naπe oko in procesiranje v centru za vid s povsem osebno noto dojemanja videnega v fotografiji zelo moëna dejavnika, brez katerih ni pogleda na fotografijo in njenega dojemanja. Oko pa ima vrsto napak, ki jih poznamo æe iz poznavanja optike. Astigmatizem, neostrina, zaslepljenost, koma ipd. so napake, ki jih bomo prepoznali tudi na objektivih, saj se tudi tam dogaja, da se od objektiva zahteva samo vrhunski zapis brez napak. Kadar fotografiramo osebe s svetlimi oëmi bo do efekta rdeëih oëi priπlo πe hitreje. Kadar fotografiramo portret pri dnevni svetlobi uporabimo bliskavico za doosvetlitev delov v senci. V tem primeru zaradi zaprtih zenic ne prihaja do efekta. Kadar fotografirate ponoëi brez visoko dvignjene dodatne bliskavice ne bo πlo. Kompaktne kamere pa nam bodo hitro zapisale rdeëe pike. Digitalizacija je v fotografiji privedla do πe veëje primerljivosti objektiva z leëami (s prednjim delom oëesa, z leëo) in zaslonko (zenico ali iris), s tipalom (z mreænico ali retino), prenosom podatkov (z optiënim æivcem) in procesiranjem podatkov, videnjem slike na zaslonu TFT (v moæganih, z naπim psiholoπkim pojmovanjem slike).»e je v abientu dovolj svetlobe, naj bo naravna ali umetna do efekta rdeëih oëi ne bo priπlo. Oko pa ima za fotografa πe eno veliko napako. V normalnem pogledu na motiv se naπa zaslonka (zenica ali iris), ki je pred leëo v oëesu, zadovoljivo hitro zapira in odpira glede na svetlobne pogoje. Ko pa fotograf pri fotografiranju osebe v slabπih svetlobnih pogojih uporabi dodatni izvor svetlobe (bliskavico), je hitrost moëne svetlobe iz bliskavice ( km/sek.) prehitra, da bi se naπa zaslonka (iris) sploh odzvala in se v nekaj tisoëinkah sekunde zaprla. In zakaj ni reakcije? MoËnejπi tok svetlobe gre najprej skozi odprto zenico (iris), πele nato na mreænico (retino) in z nje po æivcu v naπ center za vid, ki poπlje podatke nazaj, da se oëesna zaslonka (iris) zapre. Tudi Ëe ne gledate direktno v kamero bo odboj svetlobe iz notranjosti oëesa prenesel obarvano svetlobo. Torej imamo v primeru, ko smo v prostoru z malo svetlobe, in da sploh lahko dojemamo okolico, moëno odprto oëesno zaslonko (iris). Tako imamo ob trenutnem vpadu moënega hitrega svetlobnega toka iz bliskavice, ki traja pribl. 1/ e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

17 Vsi Ëlanki Osnove fotografije / Optike so zbrani na V foto kameri pred fotografiranjem v temnih prostorih vklopite bliskavico v naëin delovanja predbliska ali doosvetlitve, Ëe kamera uporablja majhno luëko za doosvetlitev. sek., πe vedno v celoti odprto zenico (iris). Ta se zapre πele, ko je bliska æe konec. Naredite preizkus pred ogledalom. Imejte samo toliko svetlobe, da πe vidite svoje oko oziroma odprtost zenice. Nato priægite luë. In videli boste, kako zelo poëasi se zenica (iris) odziva in zapira. VeËina kamer nam omogoëa preko dodatnega izvora svetlobe ali predbliskov izniëiti efekt rdeëih oëi. Ob moëni direktni svetlobi se nam zenica skrëi in do efekta rdeëih oëi ne bo priπlo tako kmalu. Res pa je, da smo v takem naëinu fotografiranja opaæeni. Æe bliænja svetloba sveëe poskrbi, da se bodo zenice zaprle v zadostni meri. Ob uporabi dodatne bliskavice, ki je zadovoljivo visoko dvignjena nad kamero do efekta rdeëih oëi ne bo priπlo. V najbolj kritiënih razmerah pa lahko bliskavico dvignemo πe viπje. Lahko je s posebnim kablom pritrjena na kontakt kamere, sodobnejπe kamere pa æe omogoëajo brezvrviëno proæenje bliskavice. Vgrajene bliskavice na kameri pa so zelo blizu optiëni osi objektiva. Zato je odbita svetloba od oëesne mreænice (retine) in iz odprtega oëesa neposredno prenesena na tipalo. MoËna odbita svetloba iz mreænice pa ni bela kot iz bliskavice, ampak je bil del svetlobnega spektra ob stiku z mreænico ujet (absorbiran), in slika nam pokaæe uëinek rdeëih oëi. Zakaj? Mreænica (retina) je prekrvavljena prek tankih æilic.»e s svetlobo æarnice posvetite v oëesno ozadje (mreænico, retino), se odbije svetloba, ki, Ëe jo s poveëevalnim steklom poveëamo, pokaæe temno oranæno svetlobo. Tisti, ki so æe pogledali notranjost naπega oëesa na tak naëin, pravijo, da vidimo svetleëo oblo neznanega planeta. In tako se bela svetloba iz bliskavice vrne kot rdeëa svetloba in procesiranje podatkov iz tipala jo kot tako prenese tudi na zaslon. In smo tu, pri jezi fotografa nad fotokamero UËinek rdeëih oëi se torej pojavi, kadar se moëna neposredna bela svetloba iz bliskavice, ki je skoraj pri vseh kompaktnih kamerah zelo blizu optiëni osi objektiva, vrne skozi objektiv na tipalo. Takrat se vrnjen rdeë barvni spekter (drugi so v stiku z retino absorbirani) pokaæe tudi na fotografiji. Æe do zdaj zapisani podatki nam nakaæejo prve reπitve. Oko (natanëneje iris oz. zaslonka oëesa) ne sme biti moëno odprto, kar pomeni, da mora æe pred bliskom veë svetlobe padati v oko, da center za vid zapre iris πe pred proæenjem in bo uëinek rdeëih oëi izniëen. Oziroma, svetloba, ki bo padla v odprto oko, ne sme biti v enaki optiëni ravni, kot je center objektiva, in ostra neposredna svetloba ne bo zarisala kontrastnih dobro vidnih rdeëih pik. Fotografi poznamo za izniëenje uëinka rdeëih oëi veë reπitev. Dve sta vam znani æe iz navodil za uporabo kamere. Precej proizvajalcev opiπe teæave in reπitve zanje. Pri kompaktnih kamerah je bliskavica preblizu optini osi objektiva. Zato je treba pri teh kamerah v temnejih prostorih uporabiti monost doosvetlitve ali predbliska bliskavice.»e je mogoëe, naj bo v prostoru veë svetlobe, torej priægite dodatne luëi, da se bo zenica bolj zaprla. Oseba naj gleda neposredno v izvor svetlobe. To pa ne pomeni, da mora gledati v stropno luë, medtem ko jo fotografirate. Poizkusite najti kak izvor svetlobe za svojim hrbtom. Druga moænost je, da si pomagamo z dodatno osvetlitvijo portreta prek kamere. Vse danaπnje sodobne kamere v funkciji delovanja z bliskavico nudijo moænost vklopa dodatne doosvetlitve ali predbliska.»e je le mogoëe, naj oseba gleda v luëko ali predblisk za doosvetlitev, ki poslediëno povzroëi zaprtje zenice pred glavnim bliskom. Dodatna reπitev je lahko tudi dvig obëutljivosti tipala prek nastavitev v kameri, in dodatne svetlobe bliskavice niti potrebovali ne bomo. Prav tako lahko izkoristimo objektive z veëjo svetlobno moëjo ali daljπi Ëas osvetlitve. Naprednejπi fotografi pa dobro vedo, da se v prostorih z malo svetlobe pri fotografiranju oseb nikoli ne uporablja bliskavica, ki je vgrajena v kameri. Ti fotografi (Ëe je sploh potrebno, saj je svetloba bliskavice zaradi frontalnega osvetljevanja ena izmed najmanj uporabnih) si pomagajo z dodatnimi bliskavicami, ki so veliko bolj odmaknjene od optiëne osi objektiva. (Ni malo novodobnih fotografov, ki se Ëudijo, da kamere za nekaj tisoë evrov nimajo æe bliskavice). Teorija govori, da naj bi bil izvor svetlobe odmaknjen vsaj 1/20 oddaljenosti motiva od kamere.»e fotografirate portret, ki je e najlaæle se reπimo efekta rdeëih oëi, Ëe poskrbimo za odbito svetlobo. La ta je æe tako razprπena, da bo tudi v popolni temi zelo redko priπlo do efekta rdeëih oëi. oddaljen en meter (ta oddaljenost je sicer redka), je to 5 cm. VeËina danaπnjih kompaktnih kamer ima bliskavico oddaljeno od optiëne osi manj kot 5 cm. Tako æe vemo, da se z manjπimi kompaktnimi kamerami teæko izognemo uëinku. Kamere z daljπimi goriπënicami sicer omogoëajo dvig bliskavice nekaj centimetrov nad kamero. Toda z njimi lahko fotografiramo portret tudi s treh ali πtirih metrov oddaljenosti, bliskavica pa bi morala biti dvignjena nad optiëno osjo objektiva pri πtirih metrih vsaj 20 cm. Naslednja moæna reπitev je obraëanje glave izvora svetlobe (kar omogoëajo dodatne bliskavice), da doseæemo odboj svetlobe od sten ali stropa in s tem poslediëno πe veëji kot vpada in predvsem moëno razprπeno (ne neposredno) svetlobo v oko. V najbolj kritiënih razmerah pa lahko bliskavico dvignemo πe viπje. Lahko je s posebnim kablom pritrjena na kontakt kamere, sodobnejπe kamere pa æe omogoëajo brezvrviëno proæenje bliskavice.»e boste upoπtevali opisane nasvete, se na vaπih fotografijah ne bo tako hitro pojavil uëinek rdeëih oëi. Ker pa ne obstajajo zakonitosti o svetlobnih pogojih v Mala vgrajena bliskavica je samo nekaj cm oddaljena od optiëne osi objektiva. Vgrajena pa skoraj 10cm. Z njo smo skoraj v vseh primerih reπeni teæav efekta rdeëih oëi. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - oktober, november

18 Celoten Ëlanek je objavljen na Z visoko postavljeno bliskavico in odbojem svetlobe poskrbimo da bo tudi bliænji portret brez efekta rdëeih oëi. (slika spodaj) Ker pa je portret zelo blizu, bliskavica pa visoko postavljena, je spodnji del obraza ostal brez svetlobe bliskavice. VeËne teæave fotografov so sedaj laæje reπljive. Tudi Ëe je do efekta æe priπlo ga s pomoëjo raëunalniπkega programa ali programov v nekaterih kamerah avtomatsko izloëite. (Foto:»rt Butul) V raëunalniπkem programu poiπëete okno Red Eye... in se z miπko sprehodite preko rdeëih pik. Pri nekaterih programih morate narediti krog okoli pik, pri drugih pa s Ëopiem pobarvati rdeëe pike in program poskrbi, da se v temno barvo spremeni samo rdeë odtenek. ambientu ali o kotu vpada svetlobe, da prepreëimo ta uëinek, se je treba zavedati, da moramo vëasih na fotografijah tudi pozneje popraviti zajete rdeëe oëi. e tako znanemu in izkuπenemu profesionalnemu fotografu se bo ob uporabi bliskavice na kameri na sliki hitro pokazal uëinek rdeëih oëi. Zato brez popravka z raëunalniπkimi programi ne gre. Poznamo tri naëine reπevanja in veë njihovih izvedenk. Prvi naëin je æe moænost popravka s programom v kameri. Druga moænost je v raëunalniπkem programu. Tretja moænost pa je, da prepustite popravek kar fotolaborantu, saj sodobni fotolaboratorijski stroji æe samodejno iπëejo in odpravljajo uëinek rdeëih oëi. Samodejni popravek uëinka prek kamere po posnetku omogoëajo HP, Nikon in Pentax. Na fotokamerah HP in Pentax po ogledu slike na zaslonu TFT morate pritisniti funkcijo Remove Red Eyes, in kamera v veëini primerov najde rdeëe pikice. Nikon pa omogoëa, da to funkcijo (Red Eye Fix) vklopimo kar samodejno, in kamera æe med procesiranjem slike najde in izniëi uëinek. Oba naëina pa seveda nista stoodstotna. Lahko se zgodi, da se temno sivo obarva celo rdeë gumb na vaπi srajci. Zato je bolje, da uëinek popravite v raëunalniπkem programu, Ëe imate to moænost. Tako vsi programi (brezplaëni Picasa2 ali tisti, ki jih dobite ob nakupu fotokamere PhotoStudio, Elements, ACDsee, oziroma plaëljivi PhotoShop) omogoëajo preprosto in kakovostno popravljanje uëinka rdeëih oëi. V fotolaboratorijih pa morate povpraπati, ali njihovi stroji za izdelavo fotografij imajo programsko opremo za samodejno izniëevanje uëinka.»e je nimajo, pa veëinoma roëno popravijo napako. Tudi veëina programov, prek katerih poπiljamo slike v fotolaboratorije po spletu, omogoëa popravek. Pri vseh portretih pa teæave glede rdeëih oëi niso enake. Predvsem osebe s svetlejπimi oëmi (z modrimi ali s sivimi) so zelo dovzetne za ta uëinek. Njihova zenica (iris) ima manj melanina, zato je njihova zaslonka (iris) svetlejπa, skozi pade veliko veë svetlobe kot pri tistih, ki imajo temnejπe oëi (iris), in prav tako se je veë odbije nazaj v kamero. Zato je z rdeëimi oëmi veliko manj teæav pri osebah, ki imajo rjave oëi oziroma, natanëneje povedano, zenico (iris). Prav tako so za uëinek zelo dovzetni otroci in pri njih velikokrat dobimo veëje rdeëe kroge kot pri odraslih osebah. Seveda nimajo nië veëje odprtine (pupile), vendar so njihove oëi veliko obëutljivejπe, zato je ob slabπi svetlobi iris bolj odprt kot pri odrasli osebi. Podobno moëno odprte oëi imajo tudi osebe, ki jemljejo zdravila ali drogo. Ob dolgotrajnejπem jemanju drog se tudi odzivnost zenice moëno poslabπa. Pri æivalih pa lahko opazimo tudi druge barve odbite svetlobe iz oëi. Predvsem æivali, ki so prilagojene tudi slabi svetlobi ponoëi, imajo za retino, kjer sprejemajo svetlobne draæljaje, poseben odbojni sloj. Ta pa je lahko razliënih barv. Pri domaëih maëkah na primer lahko opazite uëinek v modri, rumeni, zeleni ali roænati barvi,,, Tako! Priπli smo do razlage, zakaj s kamero ni prav nië narobe in kako se bomo poizkuπali æe v fazi fotografiranja z uporabo bliskavice v slabih svetlobnih pogojih in seveda lastnega znanja sami izogniti preveë odprti zaslonki oëesa.»e pa se bo pojavil uëinek rdeëih oëi, tudi vemo, da se da z nekaj kliki z miπko ali pri fotolaborantu preprosto in hitro popraviti napako, ki nam jo je zagodla kamera. To zadnje pripiπimo kar sebi oziroma problematiënim pogojem, v katerih smo fotografirali. To pomeni, da z vaπo kamero ni nië narobe, zato se jo nauëite uporabljati, predvsem pa spoznajte tiste pogoje, ki ob πe tako dobri kameri ne omogoëajo zajema dovolj kakovostne fotografije. Kot nekdaj s filma je treba danes tudi iz digitalne datoteke po fotografiranju sliko πe dodatno popraviti. In Ëe tega ne znate ali ne æelite popraviti sami, prepustite delo drugim. Ne smete pa takoj z vso jezo odvihrati do trgovca ali na servis in razlagati, da je s kamero nekaj narobe ali da ste slabo izbrali. Danaπnje kamere omogoëajo zelo veliko, le spoznati jih morate, tako kot nekaj praktiënih moænosti v fotografiji. Predvsem pa, kadar imate Ëas, poπkilite v navodila. Neverjetno, koliko je v njih odgovorov in nasvetov glede prezgodnje jeze, da kamera ne dela dobrih fotografij, ter moænosti, da bodo fotografije naslednjië boljπe. Pri æivalih pa lahko opazimo tudi druge barve odbite svetlobe iz oëi. (Foto: Miha Polajnar) Tudi ribje oko ni imuno na odboj svetlobe. (Foto: Tjaæ Ocepek) V naslednjem prispevku pa o umazaniji na prednji leëi kamere in o prahu med leëami objektiva za fotokamero SLR. Medtem ko smo o prahu na tipalu æe pisali (kdaj in koliko sploh vpliva na fotografije ter kako se ga reπimo), je prah v objektivu za novodobnega fotografa nekaj povsem novega. Brez panike, prosim. Na kakovost slike nekaj manjπih ali veëjih delcev sploh ne vpliva. Tako kot avtomobila, kadar se nabere neëistoëa na notranji strani stekla, ne peljete takoj na servis, tudi objektiva za vsako figo ni treba. V veëini primerov prah kot po Ëudeæu kmalu izgine sam od sebe. Pa mirne æivce ob spoznavanju fototehnike in njenih teæav! Konec koncev je pomembna samo slika kot konëni izdelek. To pa se da v digitalni tehniki pripeljati do viπka zadovoljstva. Saj poznate slogan e-fotografije. Kdor v digitalni tehniki bolje goljufa, boljπi je! In digitalna tehnika omogoëa zelo lahko goljufanje, kar pomeni preprosto doseganje tehniëno vrhunske fotografije. Le spoznajte fotografsko tehniko in fotografijo samo! Matjaæ Intihar 18 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

19 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

20 Najnovejπe novice iz foto digitalnega sveta Novi tiskalniki SELPHY Canon je posodobil serijo tiskalnikov SELPHY s tremi novimi modeli - s stilsko oblikovanim SELPHY ES1 ter izjemno kompaktnima SELPHY CP730 in CP720. ES1 je kompakten pokonëni foto tiskalnik z uporabnim roëajem za prenaπanje in z moænostjo uporabe dodatne baterije, zato je primeren tudi za takojπnje tiskanje fotografij na posebnih dogodkih in na poëitnicah. SELPHY CP730 in CP720 nadomeπëata modela CP710 in CP510, odlikuje pa ju 2- oziroma 1,5-palËni zaslon LCD in privlaëna oblika. CP730 ponuja veëje ustvarjalne moænosti s funkcijo My Colors, tiskalnik niæjega razreda CP720 pa ima veë moænosti povezovanja kot njegov predhodnik. Novi foto tiskalniki SELPHY imajo priroëen USBkabel z navijalnim mehanizmom, ki poenostavi povezovanje s fotoaparatom prek sistema Direct Print ali PictBridge. Prav tako pa uporabnikom omogoëajo neposredno tiskanje z veëine pomnilniπkih kartic. SELPHY ES1 Tiskalnik je opremljen s procesorjem DIGIC II, ki poganja tudi Canonove fotoaparate najviπjega razreda, in zna samodejno odpraviti pogoste napake pri fotografiranju, kot so rdeëe oëi ali podosvetljeni portreti. Uporabnikom omogoëa veëjo ustvarjalnost z velikim izborom zabavnih funkcij: tiskanje foto koledarjev z veë predlogami, osvetlitev ali potemnitev koænih odtenkov in poæivitev barv. ES1 uporablja nove kasete, imenovane Easy Photo Pack, ki vsebujejo Ërnila in foto papir. Na voljo je sedem formatov, ki omogoëajo tiskanje fotografij in razglednic v razliënih velikostih. Format tiska je moë enostavno spremeniti z zamenjavo kasete. Lastnosti foto tiskalnika SELPHY ES1 so: - Papir in Ërnila na voljo v eni kaseti Easy Photo Pack - Kompaktna, pokonëna zasnova z roëajem in navijalnikom kabla USB - Cenovno ugodno foto tiskanje s ceno izpisa 29 evro centov - Fotografije visoke kakovosti izdelane v 69 sekundah s procesorjem DIGIC II - 2,5-palËni LCD-zaslon s πirokim vidnim kotom - BreæziËno povezovanje prek vmesnikov IrDA, Bluetooth in z aparatom Digital IXUS WIRELESS Novosti HP predstavil ponudbo fotoaparatov, foto tiskalnikov in veënamenskih naprav HP je predstavil razπirjeno ponudbo svojih digitalnih fotoaparatov - E427, M627, R827 in R967 - ter foto tiskalnikov - A516, A612, A618, A717, A310 in A432. Obenem je podjetje predstavilo tudi profesionalni foto tiskalnik HP Photosmart Pro B9180, tiskalnik HP Deskjet D2360 ter veënamenske naprave za viπjo raven uporabnosti Deskjet F380, Photosmart C3180, C4180, C5180, C6180 in C7180 ter D7360, D7160 in D5160. Novosti Predstavljeni HP-jevi digitalni fotoaparati zdruæujejo kompaktnost z izjemnimi lastnostmi, kamor sodijo tudi HPjeve tehnologije, ki omogoëajo izdelavo najboljπih fotografij v vseh pogojih in v vsakem trenutku. Photosmart R967 odlikujejo loëljivost 10 milijonov toëk, 3-palËni zaslon LCD ter 30-kratna skupna poveëava. E427 ima loëljivost 6 milijonov toëk in 2-palËni LCD-zaslon, M627 in R827 pa se pohvalita z loëljivostjo 7 milijonov toëk in 2,5-palËnim zaslonom LCD. Predstavljeni kompaktni foto tiskalnik A516 odlikuje 1,4- palëni LCD-zaslon, fotografijo velikost 10x15 pa natisne v manj kot 60 sekundah. A612 ima 2,4-palËni zaslon LCD, fotografijo enake velikost natisne v manj kot 45 sekundah. Tudi A618 ima 2,4-palËni LCD-zaslon, za tisk fotografije 10x15 pa potrebuje le 39 sekund. Odlikuje ga tudi moænost povezovanja Bluetooth. A717 fotografijo 10x15 natisne v 45 sekundah in ima 2,5-palËni LCD-zaslon. Odlikujeta ga pomnilnik flash 4 GB ter moænost oddaljenega nadzora. Vse naprave imajo gumb HP Photo Fix, ki omogoëa samodejno odstranitev uëinka rdeëih oëi, poveëanje ostrine posnetkov ter izboljπanje barv. SELPHY CP730 in CP720 Nova foto tiskalnika sta Canonov odgovor na vse veëje povpraπevanje po foto tiskalnikih, saj po raziskavi IDC-ja zahodnoevropski uporabniki v domaëem ali pisarniπkem okolju natisnejo prek 63 odstotkov fotografij. Za tiskalnik SELPHY CP730 je na voljo dodatna baterija, ki omogoëa uporabo na poti, oba pa sta opremljena z navijalnikom kabla USB, ki poenostavi povezovanje z napravami. Poleg tega tiskalnika podpirata tiskanje s funkcijama Direct Print in PictBridge, bereta pa tudi najbolj razπirjene formate pomnilniπkih kartic. Imata zelo kratek zagonski Ëas, fotografijo pa lahko natisneta v vsega 58 sekundah. Lastnosti tiskalnikov SELPHY CP730 in CP 720 so: - 2- in 1,5-palËni zaslon LCD - Podpora veëine formatov pomnilniπkih kartic - Nov uporabniπki vmesnik z ikonami - Slikovni uëinki s funkcijo My Colors (SELPHY CP730) - Izredno kompaktno ohiπje - Kratek zagonski Ëas in 58 sekund za eno fotografijo HP je predstavil tudi prenosna foto tiskalnika Photosmart A432 in A310, ki omogoëata vzpostavitev lastnega foto studia, saj ju je moæno preprosto povezati s HP-jevimi digitalnimi fotoaparati serije E in M. Napravi zagotavljata tiskanje Ëudovitih fotografij velikosti 10x15, odpornih na umazanijo in bledenje. Za urejanje in odstranjevanje rdeëih oëi ni potrebno povezovanje na osebni raëunalnik, saj je mogoëe fotografije urediti kar na zaslonu tiskalnika. HP Photosmart B9180 zagotavlja profesionalno kakovost fotografij, ki ne zbledijo veë kot 200 let. Z roënim umerjanjem in vtiënikom HP Pro za Adobe Photoshop zagotavlja napredno barvno upravljanje in nadzor. Fotografijo velikosti A3+ (33x48 cm) B9180 natisne æe v 90 sekundah. HP DeskJet D2360 zagotavlja kakovostno tiskanje 20 Ërno-belih strani na minuto in 14 barvnih. V kompaktnem ohiπju zdruæuje tehnologije HP Real Life, HP Photosmart Essential in HP Photosmart Express. VeË informacij o izdelkih je na voljo na naslovu ANSMANN Maxe - Nova tehnologija napolnljivih celic Maxe, vedno polne akumulatorske baterije in pripravljene na uporabo. Novi ANSMANN Maxe NiMH akumulatorji so rezultat najnovejπih raziskav in zdruæujejo prednosti polnilnih in alkalnih celic. V polnilni tehniki lahko govorimo o majhni revoluciji, ki prihaja na trg v uporabni obliki in bo omogoëila πe bolj smotrno uporabo napolnljivih baterij v vsakdanjih napravah in ne zgolj v visokozmogljivih, digitalnih proizvodih. Dosedanji problem NiMH akumulatorskih baterij je bil predvsem v dokaj visokem samopraznjenju, ki je bilo moëno odvisno od temperature okolice in Ëasa. KlasiËne NiMH akumulatorske baterije so izvrstne za naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo veliko energije v kratkem Ëasu (MP3 predvajalniki ali digitalni fotoaparati), ter za uporabnike, ki naprave uporabljajo pogosteje. Nova, Maxe tehnologija pa omogoëa uporabo akumulatorskih celic tudi za uporabnike, ki naprav ne uporabljajo dnevno, ter za naprave, ki rabijo manj energije za svoje delovanje, kot so igraëe, ure, radijski sprejemniki, svetilke ipd. Kot odraz najnovejπe tehnologije, Maxe skoraj ne poznajo samopraznjenja za razliko od klasiënih polnilnih baterij. Idealne so za uporabo v vseh napravah od ur, daljinskih upravljalcev, do digitalnih fotoaparatov in MP3 predvajalnikov. Maxe so pakirani æe napolnjeni in so pripravljeni za takojπnjo uporabo. Za polnjenje ni posebnih zahtev, polnjenje je enako kot pri klasiëni NiMH tehnologiji. Z novimi Maxe Ansmann baterijami ne boste nikoli brez energije. Novosti PREDNOSTI Maxe TEHNOLOGIJE: + PAKIRANE NAPOLNJENJE, PRIPRAVLJENE NA TAKOJ NJO UPORABO + ZELO MAJHNO SAMOPRAZNJENJE + NAPOLNLJIVE DO 1000x + ZAMENLJIVE Z VSEMI ALKALNIMI BATERIJAMI + UPORABNE V TEMPERATURNEM OBMO»JU OD -20 O C O C + HITRO POVRNJENA INVESTICIJA NAKUPA Vse o novi Maxe tehnologiji si lahko pogledate na na æeljo pa Vam uvoznik, podjetje RT-TRI, d.o.o., Planina 3, 4000 KRANJ (04) , info@rt-tri.si poπlje informacije v pisni ali elektronski obliki. 20 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

21 Fotografija mimo raëunalnika. S tiskalniki serije SELPHY si lahko doma izdelujemo najcenejπe fotografije v velikosti 10 x 15cm. Tiskalnik SELPHY Do odliëne fotografije... IXUS 900Ti...in videa... EOS 400D Kamkorder DC22 Kamkorder DC21...s produkti! Avtera d.o.o., martinska 106, 1000 Ljubljana Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

22 Celoten Ëlanek je objavljen na Canon EOS 400D PriËakovanje prvih kamer EOS 400D za resen preizkus je bilo veliko, in sicer tako na moji strani kot na strani kupcev. Ko pa sem kamero konëno lahko vzel v roke, sem takoj dobil obëutek viπje vrednosti, kot nam jo ponuja EOS 350D. Predvsem Ërno matirano plastiëno ohiπje, kot ga ima 350D, so zamenjali z bolj drseëo plastiko. Tako se zdaj na EOS 400D nië veë ne poznajo bele sledi nohtov, ki so se pri EOS 350D tudi zaradi majhnosti ohiπja drgnili ob grobo matirano plastiko. Vendar pa nam zdaj pri EOS 400D zaradi tega kamera ne drsi iz rok, saj je na roëaju in na levi strani kamere poseben nedrseë nanos. Na zadnji strani, kjer kamero dræimo s palcem, pa je guma. Oblika kamere je ostala moëno podobna EOS 350D, prav tako velikost in teæa. Toda tako oblika kot velikost in teæa kamere so stvar osebnega okusa vsakega kupca posebej in predvsem niëesar ne povedo o kakovosti kamere. VeË pa povedo o uporabni vrednosti. A tudi tu so mnenja lahko deljena. Canon EOS 400D EOS 400D torej po obliki, velikosti in teæi ne odstopa veliko od EOS 350D. Zdaj je ohiπje kamere po globini za en milimeter πirπe (127 x 94 x 65 mm) in za 16 gramov teæje (556 g). Kljub primerno velikemu dræalu na prednji strani pa se je sprva kar teæko privaditi dræati v roki tako majhno kamero. Mislim pa, da si bo veëina bolj popotno usmerjenih fotografov takoj ob pogledu na kamero zelo enotna v oceni, da je to zanje zelo primerna kamera, πe toliko bolj zaradi teæe samo 556 g (skupaj z baterijo).»e ob pogledu na kamero od spredaj in zgoraj kameri le steæka razlikujemo (πe najlaæje si pomagamo z napisom na levi spodnji strani kamere), pa je opaznejπa razlika na zadnjem delu kamere. EOS 400D ne uporablja veë loëenih LCD- in TFTzaslonov, ampak samo πe 2,5 palca velik zaslon za pregled in nastavitev funkcij ter zajete fotografije. Ker pa je stalno delujoëi zaslon moëno moteë ob pogledu skozi iskalo, saj del moëne svetlobe vsekakor pade v oko, so pri EOS 400D pod iskalo dodali πe dve IR-tipali. Ko oko pribliæamo iskalu in se s tem pribliæamo IR-tipalu, tipalo takoj izklopi zaslon. Ko se od IR-tipala oddaljimo, se zaslon spet vklopi. Gumbi ob levi strani zaslona so zdaj manjπi, toda v celoti delujejo kakovostnejπi. Torej je na ohiπju izvedenih nekaj popravkov, ki kameri dvigujejo predvsem uporabniπko vrednost. Pri Canonu so v kamero EOS 400D dodali funkcijo, ki so nam jo v intervjuju predstavili æe pred dvema letoma. Njihov predstavnik je dejal, da jo bodo uporabili, ko bo tehnologija dovolj poceni, da jo bodo lahko vstavili v kamere niæjega cenovnega razreda. Olympus je æe leta 2003 kot prvi v kamero E-1 vstavil sistem ËiπËenja tipala, ki iz njega odstranjuje majhne praπne delce. Sistem je zadovoljivo deloval in uporabnike reπeval pred teæavami s pikami na fotografiji. Na zaëetku leta 2006 pa se je v spletu pojavila vsesploπna razprava o prahu na tipalu. Vse veë uporabnikov ga je dobesedno iskalo na naëine, ki s fotografijo nimajo zveze. Toda prah na tipalu je bil in je πe prisoten. OËitno je Canon opazil vse te razprave, prav tako so imeli servisi veliko dela zaradi tega problema in v EOS 400D je æe vgrajen njihov lastni sistem ËiπËenja tipala. Uporabili pa so tri naëine oziroma moænosti odstranjevanja prahu. Prvi je kar poseben antistatiëni premaz (tudi Sony ga uporablja na svojih tipalih), ki odbija majhne in lahke delce, da se ne prilepijo na tipalo. Za veëje in bolj lepljive pa poskrbi element piezo z visokofrenkvenënimi vibracijami, ki stresejo prah, ki ni premoëno zalepljen na tipalo, iz samega tipala. Tipalo se na ta naëin Ëisti ob vsakem vklopu ali izklopu kamere. V meniju pa ta naëin lahko tudi izklopimo in ga uporabimo samo, ko sami pritisnemo funkcijo Senzor Cleaning. Tretja moænost je programska. Izberemo funkcijo Dust Delete Data, moëno zapremo zaslonko in proæimo. Program nato iz slike (ta mora biti posneta v zapisu RAW) odëita napake, ki so posledice prahu in jih pozneje s programom Digital Photo Professional izniëi. Podobno funkcijo æe uporablja tudi Nikon na podlagi programa Capture NX. Æe glede prvih spoznanj lahko opazimo, da EOS 400D nudi marsikaj, kar so mnogi pogreπali pri EOS 350D. Verjamem pa, da bo marsikomu spet kaj manjkalo. Predvsem majhnost kamere je moteëa za vse fotografe, ki pri svojem delu kamero dalj Ëasa dræijo v roki. V praksi je tako, da lahko teæko in veliko EOS 1Ds brez teæav nosimo v roki, ki nas zaradi dobrega oprijema kamere boli mnogo manj kot pri noπenju majhne EOS 400D. Vendar se bo poëasi treba navaditi in spoznati, da podjetja nudijo v doloëenih razredih samo toliko, kolikor mislijo, da fotografi potrebujejo in so pripravljeni za doloëeno ceno kamere tudi plaëati. VeË pa nudijo v viπjem in predvsem draæjem razredu. Povsem preprosta logika, ki pa se zadnja leta zaradi hitre menjave fotografskih digitalnih kamer in predvsem izrednega povpraπevanja pri mnogih kupcih izgubi. Canon je ponudil kompaktnost, priroënost (zdaj gumb SET ni veë tako moëno potreben kot pri EOS 350D) in samoëiπëenje tipala. KonkurenËne kamere za druge uporabnike nudijo druge prednosti Nikon veëje dobro oprijemljivo ohiπje, veë moænosti glede korekture posnetka pred snemanjem in po njem, Olympus πe veëjo kompaktnost in slovenske menije, Pentax in Sony pa stabilizacijo slike prek tipala. EOS 400D v praksi e enkrat poudarjam, da je EOS 400D kamera najniæjega DSLRrazreda in temu primerno tudi prirejena za delovanje, uporabo in tehniëne zmoænosti. Spoznavanje z njo je za vsakega uporabnika Canona zelo preprosto. Drugi, ki so do zdaj imeli SLR-kamere drugih proizvajalcev, pa se bodo morali na Canonovo filozofijo gumbov in menija πe navaditi. Pa ni zapleteno, zato glavne nastavitve lahko zelo hitro nastavimo po lastnem okusu. Delo s kamero je preprosto, dokler jo uporabljamo za hobi fotografijo. Torej ne potrebujemo hitrega rutinskega dela. Mnoæica gumbov, vedno potreben pogled na zadnji del kamere, kjer je LCD-zaslon, so ovire, da bi kamera lahko omogoëila πe veëjo preprostost in hitrost dela. A hitremu delu niti ni namenjena. Objektiv mm, f/3,5 5,6 5,6 II (ki je dodan v t. i. kit ponudbi) je druge generacije. Za kamero EOS 350D je bil oblikovno spremenjen in najbræ prirejen tipalu z viπjo loëljivostjo (8 MP). Na æalost ima plastiëni nastavek za na kamero. Fotograf, ki veëkrat menjava objektive, s tako reπitvijo ne bo zadovoljen. Kaj hitro se lahko zgodi, da s kovinskim nastavkom na kameri odluπëite delëek plastike, ki lahko nato pade na leëo objektiva, vanj ali celo v notranjost kamere. Vendar ima ta pristop tudi svojo pozitivno stran. Za primerno optiëno kakovost, kakrπno potrebuje hobi fotograf, je treba odπteti zelo malo denarja. Navoj je EF-S, zato lahko objektiv uporabljamo samo na EOS 20/30D, EOS 300/350D in EOS 400D. Kupiti kamero s kit objektivom? S kakovostjo slike s kamero EOS 400D in kit objektivom EF-S mm, f/3,5 5,6 5,6 II sem bil z vidika hobi fotografa povsem zadovoljen. Seveda po svojih merilih. Res pa je, da je pri DSLRkamerah kakovost slike teæje merljiva. Ta je zelo odvisna tudi od kakovosti objektiva. In tu lahko nastopijo novi kompromisi. Boljπi objektiv je æe v cenovnem razredu kamere EOS 400D. Toda, kot je videti na slikah, kakπne velike razlike med kit objektivom EF-S mm, f/3,5 5,6 5,6 II in EF mm, f/4 L ni opaziti (eden izmed primerjalnih preizkusov je bil æe objavljen ob prihodu kamere EOS 300D s kit objektivom KLIK). Seveda se v podrobnem pregledu detajlov in v veëjih poveëavah razlika opazi. Toda za hobi fotografa, ki gleda tudi na svoj æep, niso tako bistvene, da bi za L- objektiv odπtel toliko denarja, kot stane πe eno ohiπje kamere EOS 400D. Kakovost fotografije Gre za element preizkusa, o katerem je danes najteæje govoriti. V vstopnem razredu imajo vse kamere (razen cenejπe Pentax K10D in kamer, ki sta æe dalj Ëasa na trgu, Olympus E-500 in Nikon D50) 10 mio. toëk. Tipala v danaπnjih DSLR-kamerah izdelujejo trije proizvajalci (Canon, Sony, Matsushita). Za Canonova tipala CMOS in njihove pretvornike A/D se ve, da so med najboljπimi. Toda vsi ti tehniëni podatki o kakovosti fotografije povedo zelo malo. Danes je pri preizkusu veliko veë odvisno od objektiva, nato od nastavitev v kameri glede dodane ostrine, tonskih vrednosti, kontrasta... Seveda niso vse nastavitve za vse motive enake ipd. Tako hitro vidimo, da je moænosti o vplivanju na kakovost zapisa veë, kot si vëasih predstavljamo. V vsaj 50 odstotkih pa lahko na konëno kakovost vpliva fotograf, ki uporablja raëunalniπki program za korekcijo slike. In smo v lepi zanki. Menim, da je kakovost slike iz kamere EOS 400D povsem zadovoljiva za hobi fotografe. Za veë kamera niti ni namenjena.»e æelimo iz kamere iztisniti πe veë, moramo poseëi po boljπih objektivih in nato po pravilni korekturi z raëunalniπkim programom. Kot sem vedno predvsem na zaëetku tiskane predstavitve digitalne tehnike (l najprej v reviji Moj Hobi in nato v e- Fotografiji) moëno poudarjal, velja tudi zdaj. Danes se slika ne konëa po pritisku na proæilec, ampak se njena dokonëna tehniëna kakovost od takrat πele zaëne. Sam sem æe priπel do zakljuëka, da je nemogoëe primerjati kakovost posameznih kamer s tehniënega vidika. RazliËnih parametrov je toliko, da konec koncev odloëajo samo nianse, ki pa jih vsak gledalec lahko vidi drugaëe. Mnoæica nastavitev omogoëa drugaëne naëine zajema fotografije in obdelavo podatkov. O kakovosti fotografije in uporabnosti kamere EOS 400D v tem pomembnem elementu pa je veë zapisano pri testnih fotografijah. Æe zdaj pa lahko omenim, da tudi EOS 400D nudi odliëno sliko pri viπjih nastavitvah ISO kljub poveëanemu Vse informacije so sedaj na 2,5 palënem TFT zaslonu. 22 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

23 Celoten Ëlanek je objavljen na Canon EOS 400D in e-fotografija Predstavitev, preizkus, nasvet... Canon EOS 400D in πirok izbor objektivov z daljπimi goriπënicami nam nudijo odliëno sliko v vseh pogojih. Tudi Ëe fotografirate pri viπjih ISO izbirah bo slika πe vedno odliëna. πtevilu toëk na tipalu. Canon je s tehnologijo tipal CMOS in procesorjem DiGIC II v digitalni tehnologiji marsikaj postavil na glavo. Kamera EOS 400D pa jim bo zaradi æe zdaj rekordne prodaje EOS 350D in πe zadovoljivega dobiëka prinesla nove moænosti za hitrejπi razvoj novih vrst tehnologije. Koliko je bomo v bliænji prihodnosti æe deleæni uporabniki, pa bomo πe videli. A zdaj nam bodo vsaj leto in pol nudili EOS 400D. In verjemite, da si je kamero vredno ogledati in jo preizkusiti, Ëe se odloëate vstopiti v SLR fotografski svet. Ob nakupu kamere EOS 400D pa Canon manj izkuπenim uporabnikom digitalne tehnike nudi πe dodatno vrednost. Canon æe veë kot leto dni uporabnikom kamer EOS nudi osnovno izobraæevanje glede uporabe. Na ta naëin lahko kamero hitreje in bolje spoznate, predvsem glavne lastnosti in funkcije ter njihovo uporabno vrednost. In le ob uporabljanju razliënih nastavitev bo kamera SLR pokazala prednost pred kompaktnimi oziroma vam omogoëila celoten izkoristek glede kakovosti zapisa. ZakljuËek Canon je z novo kamero spet pokazal (trg se je æe odzval pozitivno), kakπno kamero je treba dati na trg, da zadovolji kupce in samega sebe kot proizvajalca. Kupca s πe zadovoljivo koliëino in kakovostjo tehnologije ter s ceno, proizvajalca pa s trænim deleæem in z moænim zasluækom. Opaziti je, da se drugi proizvajalci po teh dveh medsebojno V spodaj navedenih dnevih vam bomo strokovnjaki e-fotografije na voljo za vsa vpraπanja glede Canon EOS opreme BigBang MEGA - BTC Ljubljana BigBang Koper BigBang Kranj BigBang Maribor EUROPARK BigBang GIGA - BTC Ljubljana pogojenih merilih πe niso pribliæali Canonu. VeËina jih ponuja enako ali celo manj za veë denarja. In teæava, zasluæiti za razvoj, je tu. Nekateri pa ponujajo celo veë opreme, poleg kamere, in to za manj denarja, kar pomeni, da proizvajalcu spet ostane manj, kupec pa glede kakovosti in uporabnosti ni dobil niëesar veë. In prav v tem delu je Canon æe vsaj 25 let najmoënejπi. Z veliko lastnimi patenti lahko ponudi tehniëno zmogljivo kamero za sprejemljivo ceno. Ni zaman, da je celo drugi na svetu po prijavljenih patentih. EOS 400D je vsekakor kamera, ki lahko navduπi, seveda, predvsem hobi fotografa. Vendar, vseeno velja premisliti.»e ste zahtevnejπi in fotografirate veë, je lahko EOS 400D samo kamera za spoznavanje digitalnega sveta ali pa druga kamera poleg zmogljivejπe. Nikakor pa ne razmiπljajte, da je EOS 400D, kljub nekaterim izboljπavam (10 mio. toëk) ali celo nekaterim enakim tehniënim reπitvam (sistem AF) nasproti EOS 350D, æe primerljiva z EOS 30D, Ëe ste si æeleli poseëi po njej. Z EOS 400D je nerodnejπe rokovati. Tudi delovanje predvsem glede hitrosti se ne more primerjati z EOS 30D. NiË ni drugaëe kot v analogni tehniki. Vsaka kamera ima svoj ªnamen in ciljne uporabnike. Canon EOS 400D pa naj bi postala vodilna kamera uporabnikov, ki kupujejo prvo kamero DSLR, oziroma tistih, ki s kompaktnih kamer prehajajo v naprednejπi svet fotokamer SLR. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - oktober, november

24 Preizkus bo objavljen na Prihaja - Olympus E-400 Olympus je predstavil novo SLR kamero 4/3 sistema, kateremu sta se z novimi kamerami in objektivi pridruæila πe Panasonic in Leica.»e je Olympus z modeli kamere E-1, E-300 in E-500 poskuπal uveljaviti svoje znanje s primerljivimi kamerami drugih podjetij, pa je z novim model E-400 zopet naπel samega sebe. Leta 1973 je Olympus na trg postavil kamero OM-1. Najmanjπa in najlaæja SLR kamera je v hipu osvojila mnoæice hobi fotografov. Konec 80-tih pa je Olympus ukinil proizvodnjo SLR fotokamer. A vse do danaπnjih dni je Ostalo ime Olympus kot ZUIKO s katerim predstavljajo lastne objektive zelo cenjeno. In ob prvem pogledu na kamero sem v njej takoj videl nekaj veë. Olympus E- 400 ima nek drugaëen, nov sveæ pristop v digitalni svet SLR fotokamer. Kot nekdaj OM-1, je danes E- 400 najmanjπa in najlaæja DSLR fotokamera. Kompaktnost ji omogoëa 4/3 sistem, ki uporablja manjπa tipala in s tem povezanim manjπim razmerjem ostalih elementov. Tako je lahko manjπi svetlobni jaπek, kot sami objektivi. Rokovanje s kamero kljub kompaktnosti πe vedno ostaja enostavno. Res da ne moremo kamero dræati v roki, kot veëje in teæje kamere iz viπjih uporabniπkih razredov. Toda za hobi uporabnike SLR kamer, ki od njih ne priëakujejo profesionalnih lastnosti je trenutno pri nas samo predprodukcijska kamera. Olympus je za kamero izdelal dva nova zelo kompaktna objektiva goriπënic 14-42mm (28-84mm ekv.35mm) in mm (80-300mm ekv.35mm). Oba pripomoreta k res majhni teæi kamere, tele zoom mm pa je lahko zaradi 4/3 sistema res zelo kompakten. Je manjπi od veëine kit objektivov na drugih kamerah. VeË o kameri in o ceni (ta trenutek πe ni znana) pa v naslednji reviji (oziroma takoj, ko bo æe narejen prvi pravi preizkus na spletni strani Kamera bo v trgovinah æe konec oktobra. Olympus pa pripravlja posebna izobraæevanja za laæje spoznavanje kamere E-400 in SLR sveta kot celote. Matjaæ Intihar E-400 omogoëa uporabo zmogljivih in hitrih CF kartic ter xd pomnilnih kartic, ki jih poznamo iz Olympus kompaktnih kamer. Uporabniki Olympus kompaktnih kamer lahko svoje xd kartice izkoriπëajo tudi z E-400. Olympus ve, da se bo marsikateri uporabnik kompaktne kamero sedaj odloëil za prestop v DSLR svet. je kompaktnost mnogokrat πe bolj pomembna od popolne ergonomije. Kljub vsemu pa se jo prijetno dræi v roki. Ohiπje je iz trdne plastike. Prednji in zadnji del kamere kjer jo dræimo z desno roko je obleëeno v gumo. Proæilec in ostali gumbi so dobro razporejeni. Ob vklopu kamere nam modra luëka in napis SSWF ob njej da vedeti, da ima tudi E-400 Olympus posebni ultrasoniëni sistem za samoëiπëenje tipala. Ob pogledu na MENU pa novo preseneëenje in najbræ moëan argument med ljubiteljskimi fotografi za nakup prav te kamere. Vsi napisi na kameri so v slovenskem jeziku in ni malo starejπih uporabnikov analognih SLR kamer, ki jim bo E-400 olajπala vstop med uporabnike nove digitalne tehnologije. Kot se za danaπnje DSLR kamere spodobi (bolj iz konkurenënega kot hudo potrebnega elementa) ima E-400 tipalo z 10M toëkami. Kakovost slike πe nisem preizkuπal, saj Kako je Olympus tehniëno uspel, da je naredil tako majhno kamero mi je predstavil g.satsuki Ishibashi (senior supervisor Platform R&D). Prenovili so tudi sistem za samoëiπëenje tipala. Komplet treh makro obroëkov Makro obroëki omogoëajo, da vaπ standardni objektiv lahko ostri na manjπo razdaljo. V kompletu so trije obroëki razliënih velikosti, s kombiniranjem lahko doseæemo razliëne dolæine. ObroËki omogoëajo prenos podatkov za zapiranje zaslonke, tako da je avtomatika osvetlitve ohranjena. Na voljo za fotoaparate Canon, Nikon, Minolta/Sony, Pentax in Samsung. VeË na: Makro obroëke lahko dobite v vseh bolje zaloæenih foto trgovinah in pri spletnih foto ponudnikih. Cena z ddv: SIT (108,08 EUR) Infocona d.o.o. Marsikateremu uporabniku analogne SLR kamer je bil vstop v digitalni svet prezapleten. Ovira so bile nastavitve v MENU-ju, ki so v tujih jezikih. Olympus pa je naredil nov korak. Kamera govori slovensko! 24 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

25 Vsi Ëlanki Osnove fotografije / Optike so zbrani na Osnove optike I.del / Camera obscura Eden od naëinov loëevanja novodobnih fotografov je tudi na tiste, ki se ukvarjajo s slikami in na tiste, ki se ukvarjajo z opremo. Osebno sem mnenja, da mora oprema sluæiti nam in ne mi njej, vendar je vsekakor dobro, da vemo, kaj se dogaja s svetlobo, ki se proti nam odbija od naπega fotografiranega objekta (ali πe raje lepe subjektke). Zato smo se odloëili, da v e-fotografiji pripravimo serijo Ëlankov o osnovah optike. ZaËeli bomo od samega veliëastnega nastanka naπe umetnosti: z luknjo. Pa ne tisto od Eve, ampak navadno majhno luknjico v kartonu. Camera obscura je vsekakor najbolj preprost naëin, za praktiëno prikazati osnove πirjenja svetlobe. Z izjemo zelo nevarnih kotiëkov naπega vesolja, ker si vsekakor ne æelimo biti, se svetloba v vacuumu giblje v ravni linij. VeËinoma je tako tudi v zraku, dokler je lomni koliënik konstanten, zato bomo trenutno kar sprejeli ta pribliæek. Zakaj sploh rabimo sistem ostrenja (leëo, ogledalo ali pa tudi samo preluknjan karton) pred filmom? Zakaj ni dovolj, da film obrnemo proti sliki, da bi se ta pojavila na njem? Predstavljajte si, da slikate nek predmet in zamislite si ga kot sistem neskonënih majhnih tock. Ko svetloba pade na katerokoli toëkood njih, jo ta odda nazaj okolici v vse smeri naenkrat (izjema so zrcalne povrπine, ki jih bomo posebej obravnavali v prihodnje). narediti, slika ne bo popolnoma ostra. Vsaka toëka na predmetu bo torej ustvarila majhen krogec. Manjπa bo luknjica - manjπi bo krogec. Ampak tudi: manjπa bo luknjica - manj svetlobe bo priπlo skozi, torej bo treba film veë Ëasa eksponirati. Te teæave so pri zelo velikih povrπinah filma manjπa, saj je ostrina seveda odvisna od razmerja med krogci in celotno povrπino slike. Zato so na zaëetkih fotografije bili fotoaparati vsi ogromni. Tak naëin fotografiranja nam nudi zelo veliko globinsko ostrino, poleg æe naπtetih teæav je zaradi majhnih lukenj difrakcija ogromna. O globinski ostrini si lahko preberete v enem od mojih prejπnjih Ëlankov, o difrakciji pa bomo πe govorili. V naslednji πtevilki E-fotografije boste lahko brali o tem, kaj se s svetlobo dogaja, ko potuje skozi steklo in kako delujejo leëe. Jernej FilipËiË / zdaj pred to toëko postavimo film, ga bo vsega osvetlila.»e imamo dve toëki, bosta paë obe osvetlili ves film, torej slike ne bo. Vsaka toëka na predmetu bi bolj ali manj enakomerno osvetlila ves film in naπa slika bi bila samo enakomerno obarvan zmazek. Sedaj pa film na doloëeni razdalji postavimo zastor, lahko je karton, lahko je kos kovine... Kakorkoli, film mora biti v temi. Seveda sedaj svetloba sploh ne bo priπla do njega, zato naredimo majhno (ampak res majno) luknjico.»e bi bila luknjica neskonëno majhna, bi uspela vsaka toëka na predmetu osvetliti svojo toëko na filmu. Ustvarili smo sliko. Ker je seveda neskonëno majhno toëko kar teæko Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - oktober, november

26 Olympus mju 750 Photoshop triki / Batch in Crop Olympus je svojo uspeπno serijo mju 7xx nadgradil. Sedaj so kameri (v ponudbi sta dva modela mju 740 in mju 750, bistvena razlika je le v stabilizacije slike) dodali objektiv s kar 5X-nim optiënim razponom mm. A πe vedno ostaja prava mju kamera. Majhna, z odliënim aluminijastim ohiπjem in zaπëitena pred prahom in deænimi kapljami. Ko si boste ogledovali kamere na trgovskih policah mju 750 le vzemite v roko.»e vas bo pritegnila njena oblika, predvsem pa ergonomija, majhnost in njena teæa, potem vedite, da boste æe blizu odloëitve za to kamero. Ko jo boste vklopili, vas bodo napisi v slovenskem jeziku (kar je Olympus posebnost in so kot prvo podjetje prepriëali, da uporaba digitalne kamere sploh ni teæavna. Olympus mju 750 je πe toliko prijaznejπa, ker nima veliko nastavitev preko MENU-ja, nudi pa opis delovanja funkcij pri uporabi scenskih nastavitev in vodië za πe boljπi zajem slike. Pod njim se skriva mnoæica samostojnih nastavitev, ki vam bodo pomagale v teæavah, ko se zaradi novih nepoznanih situacij ne boste znali sami odloëiti kako zajeti doloëen motiv. Obenem pa nam mju 750 nudi πe moænost delovanja do 1600ISO obëutljivosti v polni loëljivosti in elektronski naëin stabilizacije slike, ki deluje tako, da kamera sama zviπuje obutljivost do vrednosti, ki zagotavlja πe dovolj kratek Ëas osvetlitve za ne streseni posnetek. Res, da je slika pri ISO 400 in naprej æe slabπe kakovosti. Toda kot æe vekrat zapisano si veëina uporabnikov kompaktnih kamer le redko zaæeli veëjih poveëav kot 13x18cm, kjer bi se napake v zapisu sploh videle. Danes vemo, da je za veëino uporabnikov pomembnejπe motiv sploh zajeti, kot pa v sliki iskati vrhunsko kakovost zapisa. In mju 750 nam za relativno dobro ceno v svojem razredu nudi kar nekaj dobrih lastnosti.»e ste bili po obëutku kamere v roki æe bliæje njeni izbiri, Ëe so vas pritegnili πe meniji v slovenskem jeziku in Ëe vas ne moti samo 36mm (ekv.35mm) πirokega kota potem vedite, da ste danes najbræ æe lastnik kamere Olympus mju 750. Matjaæ intihar Se vam je æe zgodilo, da ste æeleli neki seriji slik spremeniti velikost na npr. 10x15cm? Jaz to poënem kar dostikrat. Predstavljajte si da bi radi to naredili stotim slikam. Da bi to poëeli z vsako sliko posebaj bi trajalo kar nekaj Ëasa. Pokazal Vam bom kako si zadevo olajπati. Izdelali bomo akcijo, ki nam bo to naredilo avtomatsko. Na koncu pa bomo uporabili πe orodje za obrezovanje. Najprej bomo posneli akcijo, ki nam bo kasneje vse skupaj skoraj avtomatiziralo. Odpremo neko poljubno sliko. V paleti (desno) kliknemo na jeziëek Actions (oznaëeno z rdeëo). V jeziëku Actions ustarimo nov set-create new set (oznaëeno z modro) in ga poimenujemo 10x15. Kliknemo na nov set, ki smo ga poimenovali 10x15 in ustvarimo novo akcijo (Create new action) tako, da kliknemo na ikono ki je oznaëena z oranæno. Odpre se nam okno New action. Vse nastavitve pustimo takπne kot so. Pod Name lahko poimenujete akcijo poljubno. Jaz sem pustil kar Action 1. Pazite da imate v okencu Set priklicano 10x15. Kliknite Record Zdaj smo zaëeli s snemanjem akcije. Vse kar boste poëeli zdaj se bo posnelo.»as, ki si ga boste vzeli ne vpliva na kasnejπe delovanje in hitrost akcije. Zato, kadar ustvarjate akcijo temeljito premislite kako se lotiti dela.»e se zmotite lahko zaënete znova tako, da primete Action1 in ga povleëet v smeti ki se nahajajo desno od ikone Create new action. Izberemo Image - image size in spremenimo πirino slike na 15cm. Viπino pustimo, da nam jo prilagodi avtomatsko, saj noëemo da nam sliko popaëi. Zato moramo imeti spodaj oznaëeno Constrain proportions in Resample image. Æeljeno viπino 10cm bomo urejali naknadno. Resolucijo pa nastavimo na 300 pik. Okno Image size. DoloËimo le πirino in resolucijo. Spodaj naj bosta oznaëeni obe kljukici. 26 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

27 V jeziëku Actions ustavite snemanje akcije tako, da kliknete na stop. Tako zdaj imamo izdelano akcijo, ki nam bo slike pomanjπala na velikost po πirini na 15 cm. Zdaj pojdite v mapo kjer imate slike, ki bi jim radi spremenili velikost. OznaËite jih in odprite. Dobro je, da v tej mapi loëite pokonëne in leæeëe fotografije. Izdelano imamo akcijo za leæeëe fotografije. Za pokonëne boste morali izdelati novo akcijo. (Je pa enostavno. Kopirate to akcijo, v ospredju dodate funkcijo Rotate in jo shranite pod novo ime). Zdaj gremo na File - automate - batch. V Play izberemo pod set 10x15, pod action pa action1. V Source izberemo Opened files. V destination izberemo None. Ostalo pustimo prazno. OznaËite le svoj operacijski sistem spodaj. V mojem primeru je to Windows. Kliknite OK in pustite da PS naredi svoje. slike odrezati v kolikor ne æelimo imeti popaëene slike. To bomo naredili z crop orodjem, ki ga najdete v orodjarni (levo, oznaëeno z rdeëo, slika spodaj). Ko izberemo orodje crop dobimo v zgornji vrstici dodatne moænosti (width, height in resolution) - oznaëeno z zeleno. V polje width vnesite vrednost 15 cm, v polje height vnesite vrednost 10 cm in v polje resolution 300 pixels/inch oz. pixels/cm - odvisno kako imate fotografije oznaëene. To lahko pogledate v Image - image size in ob polju resolution imate na izbiro dve moænosti pixels/inch ali pixels/cm. Seveda morate imeti fotografijo odprto. Okno Batch Zdaj nam je PS na zaslonu vse slike pomanjπal na velikost po πirini 15 cm. Ker smo slikam doloëili le πirino nam je slike pomanjπal, v mojem primeru, na 15cm x 11,25cm.»e æelimo imeti slike v velikosti 10x15cm bomo morali nekaj Zdaj enostavno, z izbranim orodjem crop, kliknite levi gumb na miπki in ga dræite pritisnjenega in potegnite Ëez celo sliko po πirini. Ko boste priπli do konca slike boste imeli oznaëeno velikost 10x15cm. Z miπko ali smernimi tipkami le πe oznaëite Ëesa ne æelite imeti na sliki oz. kaj boste odrezali. Stisnite enter into je to. Zakaj ne moremo doloëiti obrezovanja v akciji? PS zaenkrat πe ne zna brati misli in ne more vedeti kaj bi radi od vsake slike vzeli stran. Zato moramo to πe vedno delati roëno. Da pa bi se izognili obrezovanju, slik kar je dosti zamudno, se lahko odloëimo za format 10x13,3 cm. Potem sliki doloëite samo viπino ali πirino na 10 cm.»e pa se odloëite izdelati akcijo za format 10x13,3 cm pa posnamite v akcijo πe save as in doloëite mapo kam naj obdelane slike shrani. Tako vam bo PS na hiter naëin pomanjπal/poveëal slike v æeljeno velikost. Peter MiloπeviË Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - oktober, november

28 Celoten Ëlanek je objavljen na SanDisk Extreme IV in konkurenti HoËem hitrost! e veë hitrosti! Take so bile in so πe danes æelje mnogih fotografov, ki fotografijo doæivljajo predvsem s tehniënega vidika. In seveda tudi proizvajalcev, saj se le z novimi tehniënimi reπitvami razlikujejo od drugih in tako lahko postavljajo nove cenovne meje. VeË milijonov toëk, veë posnetkov v sekundi, veë minut video zapisa pa prinese nove potrebe, to je veë spomina in πe veëjo hitrost zapisa na spominsko enoto. Digitalne kamere premorejo vse veë toëk in treba je kupovati Ëedalje zmogljivejπe spominske kartice, tako po moæni koliëini sprejemanja podatkov kot hitrosti zapisa. Vendar se vedno postavi vpraπanje, koliko spomina in predvsem kako hitro kartico sploh kupiti za svojo kamero in naëin dela. Zmogljivejπe in predvsem hitrejπe kartice so draæje.»e potrebo po koliëini prostora na kartici narekuje naπ naëin fotografiranja, pa nam hitrost zajema v praksi pokaæe zanimive rezultate. Torej! Ali se splaëa kupiti novo, najhitrejπo tehniko? Najnovejπe male kompaktne kamere nam æe ponujajo deset milijonov toëk. Vendar le peπëica fotografov, ki si kupi tako kamero, tako visoko loëljivost potrebuje. Le malo lastnikov teh po megatoëkah zmogljivih kamer se odloëi za fotografiranje pri niæji loëljivosti. Pri tem pa fotografija ne bi izgubila na kakovosti. Deset milijonov toëk za povpreënega hobi fotografa prinaπa moænost poveëanja fotografije na vsaj 40 x 60 cm ali πe veë. Koliko tako velikih fotografij v resnici potrebujemo, pa je drugo vpraπanje. Redki, res zelo redki, si bodo zaæeleli tako velike poveëave. Vendar proizvajalci vsak dan ponujajo veë toëk, s tem pa nas ujamejo v nove pasti.»e je za fotografiranje s kamero s trimilijonskim tipalom povsem zadostovala spominska kartica velikosti 128 MB, nam danes pri sedmih milijonih toëk lahko sluæi samo πe kot zadnja rezerva. Nanjo lahko shranimo samo πe pribl. 25 fotografij v zapisu JPEG. Vemo pa, kaj pomeni to πtevilo za uporabnika digitalne kamere. Je skoraj enako nië. TehniËno πe zahtevnejπi fotografi pa si ne æelijo samo zmogljive spominske kartice glede na koliëino spomina, ampak je njihova nova æelja hitrost zapisa. Vendar je podatek o hitrosti zapisa lahko moëno zavajajoë. Le zakaj potrebujemo hitre kartice, Ëe naπ naëin fotografiranja teh hitrosti niti ne potrebuje? V razliënih zapisih na internetnih straneh lahko zasledite hitrosti zapisa v πtevilu zapisanih MB v sekundi. V povpreëju vam starejπa spominska kartica CF po zapisih proizvajalcev (praktiëni preizkusi pokaæejo drugaëne vrednosti) zapisuje pribl. 4 MB/sek. in bere 5 MB/sek. Hitre kartice, deklarirane s hitrostjo 60X, zapisujejo pribl. 8 MB/sek. in berejo 10 MB/sek. Najnovejπa in za zdaj najhitrejπa kartica CF SanDisk Extreme IV pa po zagotovilih proizvajalca zapisuje in bere do 40 MB/sek. Toda kaj uporabniku fotokamere povedo navedeni podatki? Veliko, Ëe gledamo zgolj πtevilke in njihovo teoretiëno vrednost, in zelo malo, Ëe kartice v praksi primerjamo med seboj. Pri hitrosti zapisa nam primerjalne πtevilke pokaæejo zelo veliko razliko (od zapisa samo 4 MB/sek. do 40 MB/sek). In Ëe uporabnik ne ve, kaj razlika v hitrosti pomeni, lahko hitro kupi napaëno spominsko kartico. Za veliko veëino uporabnikov je mnogo primernejπi nakup zmogljivejπe kartice glede na koliëino zapisa kot pa glede na hitrost. Zakaj? Najpreprostejπi odgovor je, da je spomina vedno premalo. Vendar s tem odgovorom nismo povedali, kaj pomeni hitrost zapisa kartic. Hitrost zapisa æe proizvajalci oznaëijo z X. Vrednost X je prenos 150 kb/sek.»im veëja je πtevilka pred oznako X, tem hitrejπa naj bi bila zapis in prenos podatkov. Kartice izpred nekaj let so imele hitrost zapisa 4X ali 8X. e marsikatera kartica v danaπnjih kamerah je te zmogljivosti. VeËina uporabnikov digitalne kamere hitrosti zapisa kartice ne namenja velike pozornosti. e tako poëasna kartica pri namenu uporabe ªdruæinska druæinska ali ªpopotniπka popotniπka fotografija je popolnoma dovolj. Ko pa zaënemo uporabljati zmogljivejπe kamere glede na πtevilo toëk, hitrost zajema (posnetkov v sekundi) in dolæino zajema videa, pa se æe pokaæejo prve teæave. V teh primerih je æe pametno uporabiti kartice z viπjo hitrostjo zapisa. In ker sem sam vedno skregan s πtevilkami pri opisovanju tehnike z njimi, sem spet naredil povsem svoj praktiëni preizkus. Torej, kaj razliëne hitrosti pomenijo v realnem fotografskem svetu. e enkrat bom poudaril. Hitrosti, viπje od 40X v kompaktnih kamerah ne potrebujete. Pa πe to hitrost potrebujete samo tisti, ki kompaktno kamero s sedem in z veë milijoni toëk uporabljate za hitro fotografiranje veë posnetkov v seriji ali za snemanje video zapisa deset in veë minut neprekinjeno. Ker pa sem imel na preizkusu tudi za zdaj najhitrejπo kartico, me je res zanimalo, kaj take hitrosti zapisa pomenijo v praksi. Sam uporabljam æe nekaj let povsem razliëne kartice; nekatere πe danes uporabljajo tudi reporterski fotografi. SanDisk Extreme IV in konkurenti Preizkusil sem osem kartic razliënih proizvajalcev in hitrosti. Med njimi je najstarejπa kartica Kodak 512 MB. Po navodilih proizvajalca je hitrost zapisa 10X (5 MB v sekundi). Spremlja me æe nekaj let in mi tako v kompaktnih kamerah kot v SLR odliëno sluæi. Seveda pa z njo ne fotografiram veliko fotografij v hitrih serijah. Naslednja kartica, ki sem jo izbral za preizkus, je od podjetja PQI. Nalepka in napis HighSpeed obljubljata hitrost zapisa 40X. Sledijo klasiëna kartica SanDisk 40X s prav tako obljubljeno hitrostjo zapisa 40X. SanDisk ULTRA II s hitrostjo zapisa 60X je πe vedno reden spremljevalec reporterskih fotografov. Preizkusil sem kartico, ki mi æe nekaj Ëasa odliëno sluæi in je bila tudi po hitrosti zelo konkurenëa vsem z napihnjenimi πtevilkami glede hitrosti, to je Lexar 80X s tehnologijo WA. Sledi po πtevilkah izjemna Apacer Photo STENO ProIII s hitrostjo zapisa 150X. Obenem sem v primerjalni test vkljuëil πe Sony MemoryStick PRO Duo in jo uporabljal s pomoëjo adapterja za vhode CF. Zadnja izmed preizkuπenih kartic pa je SanDisk Extreme IV, za katero v najbolj optimalnih pogojih obljubljajo kar 40 MB zapisa v sekundi. In ob preizkusu vseh teh kartic CF sem ugotovil naslednje. Æe drugi preizkusi, ki jih dobite v spletu, dajo vedeti, da zapisi na kartici o hitrosti zapisa nimajo veliko skupnega z realno vrednostjo. Pri uporabi kartic v kompaktnih kamerah so me zadovoljile vse. Tudi moja najstarejπa in po hitrosti najpoëasnejπa SimpleTech (ki je zaradi samo 256 MB spomina nisem niti preizkuπal) in Kodak 512 MB. Problem teh dveh kartic se je pojavil samo pri digitalnih kamerah z zmogljivostjo video zapisa 600 x 400 toëk, s 30 slikami v sekundi in z neprekinjenim nekajminutnim snemanjem. Za kompaktne kamere s temi zmogljivostmi in seveda vaπe æelje po takem naëinu snemanja potrebujete hitrejπe kartice. Za druge naëine fotografiranja pa vas bodo tudi te poëasne in»lanek ni preizkus vseh danaπnjih najhitrejπih kartic na trgu. Odraæa preizkus avtorja, kako hitra je danes trenutno najhitrejπa kamera na trgu, v primerjavi z ostalimi karticami, ki so πe v uporabi. zato tudi cenejπe kartice povsem zadovoljile. Pri kamerah DSLR pa se pokaæeta prava moë kartic in njihova zmoænost hitrosti zapisa podatkov. Pa πe to opazneje samo, Ëe fotografiramo v neprekinjeni seriji, 10, 20 in veë posnetkov. V teh primerih je æe dobro poseëi po hitrejπih karticah, drugaëe boste marsikateri dogodek izpustili nezapisanega, ker bo kamera πe veselo polnila kartico in ne bo zmoæna delovati. Za preizkus sem uporabil kamero Canon EOS 400D, z njo posnel v seriji zapis RAW do zapolnitve spomina in nato πe vedno dræal proæilec do moænosti zajetja naslednjih posnetkov. V drugem poskusu sem po zapolnitvi spomina Ëakal, v katerem Ëasu so se podatki zapisali na kartico. Fotografiral sem tudi v najveëji loëljivosti in zapisu JPEG ter veëkrat (petkrat) po petih zajetih posnetkih poëakal tri sekunde in spet pritisnil proæilec za pet posnetkov. V drugem delu sem preizkusil πtiri kartice v reporterskem ªstroju EOS 1D MkII N. V naëinu RAW/ Fine sem dræal proæilec deset sekund pri zajetju osmih posnetkov v sekundi. Seveda pa sem preveril tudi branje in pisanje na kartico s Ëitalnikom FireWire in USB. In kakπni so rezultati? Razliko med hitrostjo zapisa sem seveda opazil. Kako pomembna pa je, lahko vsakdo sam oceni. KonËni zapis in osebno oceno bom podal po predstavljenih tabelah. V prvi vrstici so predstavljeni tipi kartice, v drugi pa podatki o tem, kako hitro lahko s kamerama EOS 400D in EOS 1D MkII N zajamemo in pozneje podatke zapiπemo na kartico. Nato sledijo podatki o tem, v kolikπnem Ëasu se vsi podatki, ki smo jih posneli v seriji, tudi zapiπejo, na koncu pa πe, kako hitro bere in piπe kartica z vmesnikoma FireWire in USB 2.0/1.1. ZakljuËek Ko fotografiramo veë posnetkov v USB in FireWire Ëitalci. Pri kartici SanDisk Extreme IV dobite v kompletu tudi FireWire ali USB Ëitalec (lahko pa kupite tudi kartico posebej, a le z novim Ëitalcem bo izkoristila polno hitrost). Le z njim lahko izkoristite vso moë prenosa iz ali na kartico. Starejπi Lexar FireWire Ëitalec mi kartice sploh ni zaznal. 28 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

29 Celoten Ëlanek je objavljen na nekajsekundnih presledkih s kompaktno ali DSLR-kamero, po navadi sploh ne opazimo, da kartice omogoëajo drugaëne hitrosti glede zapisa podatkov. ele ko æelimo s kompaktno kamero posneti daljπi kader video zapisa, se nam æe lahko zatakne. Zapis se kljub pritisnjenemu proæilcu ustavi. Pri kamerah DSLR pa se problem prepoëasnega zapisa pokaæe ob zaporednem fotografiranju. Ko se notranji pomnilnik zapolni, hitrejπa kartica omogoëa njegovo hitrejπe praznjenje in prej lahko naredimo nove posnetke. Kako hitre kartice potrebujemo za normalno delo, pa je razvidno iz tabele. Obenem sem tudi opazil, da zapis na kartico MemoryStick PRO Duo prek konverterja CF ni primeren za zaporedno fotografiranje, saj se hitrost moëno upoëasni. Apacer je pokazal, da zna narediti hitro kartico. Toda nenavaden je podatek na njeni kartici, da zmore hitrost 150X. V praksi pa se pokaæe, da je v hitrosti branja in pisanja skoraj povsem enaka kot SanDisk Ultra II in Lexar 80X. Ker je Apacer cenovno ugodnejπa in ker s kamero EOS 400D in EOS 1D MkII N deluje skoraj primerljivo hitro kot SanDisk Extreme IV, lahko reëem, da bo za marsikaterega fotografa, ki si æeli viπje hitrosti, povsem dobra izbira. Hitrost, ki jo nudi ta kartica, je za danaπnje potrebe velike veëine fotografov vse, kar potrebujejo. SanDisk ima skoraj v vseh razredih najhitrejπe in najzmogljivejπe kartice. Æe v primerjavi z Ultra II 512MB 60X in Apacer 150X opazimo, da so πtevilke zelo relativne. Pisanje na kartico prek vmesnika FireWire je enako dolgo. Torej je tudi spominska kartica Ultra II πe vedno primerna tudi za zahtevne uporabnike glede hitrosti zapisa. Kodak 512 se kljub starosti tehnologije (hitrost 10X) solidno obnese pri mojem praktiënem delu s kamero. Teæave pa nastopijo pri zaporednem fotografiranju. Kar nekaj posnetkov v doloëenem Ëasovnem obdobju ne morem veë zajeti. Kartica le ni zmoæna hitrega zapisovanja velikih koliëin podatkov iz notranjega spomina. Ob uporabi hitrih bralnikov pa je zdaj nekajminutno Ëakanje v primerjavi z nekajdesetsekundnim le prevelika razlika. Toda kartica mi bo πe naprej sluæila. 512 MB spomina niti ni malo po koliëini oziroma mi kartica lahko veë kot dobro πe naprej sluæi za rezervo. Seveda pa, ko bom potreboval hitrost, te kartice v kameri ne bo. PQI HighSpeed 40x je kljub zanimivemu in obetajoëemu imenu na kartici pokazala, da je zapis HighSpeed le pogojen s samo vrednostjo zapisa 40X. Res pa je, da je kartica cenejπa od bolj priznanih imen z viπjimi hitrostmi. Je pa kartica po hitrosti zapisa povsem primerljiva oziroma πe celo nekoliko hitrejπa od navadne kartice SanDisk 40X in za skoraj polovico hitrejπa od kartice Kodak 10X. Ta kartica bo πe vedno zadovoljila veliko veëino uporabnikov, pa Ëeprav si æelijo veë posnetkov v seriji kot pa daljπi zapis videa. Vendar pa od nje le ne priëakujte preveë oziroma je ne izkoriπëajte takrat, kadar potrebujete serijske posnetke in nikoli ne veste, kateri trenutek boste morali πe posneti. Zato naj bo za tiste, ki si æelijo hitrosti, tudi ta kartica bolj v rezervi. KlasiËna kartica SanDisk je bila povsem primerljiva s PQI HighSpeed. Tudi zanjo velja, da ni primerna samo takrat, kadar moramo zajeti posnetek v vsakem trenutku ob zaporednem snemanju. Kartica Lexar 80X WA se je πe vedno izkazala kot zelo hitra. Pri zapisu prek Ëitalca FireWire je bila hitrejπa tako od Ultra II kot Apacer 150X. Vsekakor jo bom πe vedno s pridom izkoriπëal, predvsem pa zdaj vem, da jo lahko pri EOS 400D brez teæav uporabljam tudi pri serijskem fotografiranju. Za hitrejπe kamere, kot so D2x, 1Ds MkII in 1D MkII n pa vem, da obstajajo kartice, ki me bodo pri zaporednem snemanju le redko pustile na cedilu in hitro izpraznile pomnilnik, ko bom to tudi potreboval. SanDisk Extreme IV. Trenutno je ta kartica poglavje zase. Hitra je v vseh pogledih. SanDisk Extreme IV mora danes biti obvezen pomnilnik za vse fotoreporterje, ki zaradi nedelovanja kamere, ker pomnilnik ni izpraznjen, ne smejo zamuditi trenutka. O hitrosti in tehnoloπki prednosti niti ne velja izgubljati besed. Po drugi strani pa je tudi res, da te kartice drugi uporabniki niti ne potrebujejo. Zato se ni treba brezglavo odloëiti za nakup, samo zato, ker je dokazano najhitrejπa. Te hitrosti velika veëina fotografov πe dolgo ne bo potrebovala. Sploh pa ne za to ceno. Toda kartica je na trgu in dobro je vedeti, da je zdaj fotoreporterjem na voljo hitrost, ki jo za tisti najpomembnejπi delëek sekunde tudi potrebujejo. Kajti ko enkrat ostanete brez posnetka zato, ker se πe ni izpraznil pomnilnik, nobena cena ni previsoka ali hitrost prehitra. Predvsem pa je kartica namenjena za vse srednje formatne kamere, ki s svojimi 20 megatoëkovnimi in veë tipali proizvedejo nekaj 10 MB datoteke. Seveda pa se vse vrti okoli denarja. Hitrejπe kartice so draæje od poëasnejπih. In Ëe ne rabite fotografske digitalne kamere za snemanje nekajminutnih filmov in snemanje nekaj deset zaporednih posnetkov, raje veë zapravite za po koliëini spomina zmogljivejπo kartico. Razlike v ceni med poëasnimi in hitrimi karticami pa so se moëno zmanjπale. In ker proizvajalci ponujajo vse zmogljivejπe kamere, ki potrebujejo tudi vse hitrejπe prenose, ni odveë razmisliti tudi o nakupu hitrejπih kartic. Zavedati se je treba, da digitalna kamera SLR ni kot klasiëna analogna, ki smo jo uporabljali deset in veë let. Digitalno kamero bo treba vsaj po petih letih æe zamenjati. Toliko se spremeni v tehnologiji, da smo v zamenjavo æe prisiljeni. Za zdaj najsodobnejπe kamere πe delujejo z najstarejπimi karticami. Kako bo v naslednjem letu, pa se ne ve. Ni potrebe, da bi nujno morali kupiti hitro kartico. Taka je namenjena predvsem najzahtevnejπim uporabnikom fotokamer. Dobro pa je, da smo seznanjeni, kaj v praksi zapisane hitrosti in razliëne kartice CF (Compact Flash) prinesejo. Sam bom πe kar nekaj Ëasa uporabljal tudi druge, poëasnejπe VeËina domaëih raëunalnikov πe vedno uporablja USB 1.1 prenos. S tem prenosom je povsem vseeno katero hitrost ima kartica. Z vsako boste za prenos 500MB podatkov potrebovali 10 minut. Z uporabo FireWire povezave je drugaëe. Hitrost kartice je velikega pomena za hitrost prenosa. Prav v tem delu, Ëe uporabljate SanDisk FireWire Ëitalec kompatibilen za Extreme IV, je bistvena razlika med testiranimi karticami. V tem preizkusu sem z EOS 400D pri 10MP in JPEG Fine naëinu fotografiral v zaporednem snemanju 3fps in pritisnjenim proæilcem. Tako sem z vsemi karticami v 8,5 sekunde zapolnil pomnilnik (27 posnetkov) in s πe pritisnjenim proæilcem Ëakal, kako hitro bo kamera spet sposobna narediti tri (3) dodatne posnetke. Nato pa sem poëakal trenutek, ko so bili vsi podatki zapisani na kartico. To so za hobi fotografa ekstremni pogoji. Za fotoreporterja pa lahko tudi realnost. In Ëe ne æeli izgubljati Ëasa ob pomembnih trenutkih z nedelovanjem kamere zaradi poëasnosti kartice se vidi, da mu Extreme IV nudi najveë moænosti za nove posnetke. Zdaj æe vemo pribliæne hitrosti in primerljivost med karticami. Takole pa se obnaπajo posamezne kartice ko fotografiramo z EOS 400D v loëljivosti 10MP v RAW in JPEG Fine zapisu zaporedno. V treh sekundah (10 posnetkov) se je zapolnil notranji spomin nato sem Ëakal nekaj sekund (kolona 2), da je kamera zopet naredila tri (3) posnetke in Ëakal, kdaj bo kamera zapisala na kartico vse podatke. S kamero EOS 1D MkII N sem pri 8,5fps deloval v RAW in JPEG naëinu. V 10 sekundah zaporednega snemanja mi je uspelo posneti πtevilo posnetkov (rdeëe), nato pa sem (zadnja kolona) Ëakal koliko Ëasa bo kamera snemala na kartico. Lahko opazimo, da neke veëje razlike med karticami niti ni. Vendar pa je prav ta kamera, ki je namenjena fotoreporterjem namenjena, da zajame vsak trenutek. In πe tako kratek delëek sekunde je za reporterja lahko usoden. Njim je Extreme IV πe kako potrebna. Vsekakor pa je hitrost Extreme IV kartice æe dobrodoπla pri studijskih fotografih s srednje formatnimi kamerami in nenazadnje v naslednjem letu pri novih fotoreporterskih kamerah. spominske kartice. Za zdaj me zadovoljujejo v normalnem naëinu delovanja. Za zaporedno fotografiranje pa z njimi raje ne bom poizkuπal veë. Izbral si bom hitrejπe. Kaj bodo prinesle nove kamere SLR, pa se πe ne ve. Z veliko verjetnostjo mi bodo starejπe kartice πe vedno sluæile. Bistveno je predvsem to, da so po koliëini spomina dovolj zmogljive. Vse veë uporabnikov kamer DSLR spoznava ªprednosti zapisa RAW oziroma nas o tem prepriëujeta æe podjetji Apple in Adobe. V tem naëinu zapisa pa je hitro tudi 2 GB premalo. In πe pripis. Preizkuπene kartice so razreda CF (Compact Flash). e vedno jih najveë proizvajalcev uporablja za standard in uporabo, med kamerami DSLR pa vsi kot prvo kartico. Predvsem med manjπimi kompakti pa je vse veë manjπih spominskih kartic razreda (SD/MMC, xd, Memory Stick), za katere pa prej navedeni rezultati ne veljajo, kljub moænim istim proizvajalcem in imenom ter napisom na karticah. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - oktober, november

30 Osnove fotografije / Zlati rez in kompozicija II.del ZLATI REZ IN NARAVA Spoznanja iz prvega dela naπega Ëlanka na temo Zlati rez in kompozicija lahko strnemo v en stavek: Razmerja v kompoziciji predstavljene slike so velikostna razmerja med opazovanimi elementi v medsebojni povezanosti drug do drugega, kakor tudi do celote komponiranega. V danaπnjem Ëlanku se bomo oddaljili od matematiënih in geometrijskid pogledov na zlati rez in si poskuπali ogledati, kako se in Ëe se, zlati rez oziroma Fibonacijevo zaporedje πtevil odraæa v naravi. Zavedati se moramo, da narava ne uporablja matematiënih pravil in Fibonacijevih πtevil, marveë se vede po nekem redu, katerega bomo opazovali in si poskuπali dokazati prisotnost zlatega reza. Pojem narave je zelo velik, zato se bomo osredotoëili na opazovanje rastlin, dreves in Ëloveka, ter z njim povezano tudi arhitekture in umetnosti. RASTLINE IN Fi (Phi) Pri opazovanju narave in prenaπanju elementov narave si naj pogosteje ogledamo barvo in njen vpliv na kompozicijo. Redko kdaj pa pogledamo na strukturo cvetnh listov ali na njihovo pojavnost po πtevilu, obliki ali razporeditvi. Veda ki se ukvarja s πtudijem rastnih vzorcev se imenuje filotakas (Phillotaxis - ang.), kjer povezuje matematiko in biologijo. Prvi znaki prouëevanja rastlin segajo v obdobje 300 tih let pnπ. Obljubil sem, da se ne bomo veë podajali v matematiko, pa sem za danπnje razpravljanje postavil neka pravila opazovanja in sicer: - tevilo cvetnih listov - Njihova razporeditev in funkcionalnost. - Oblika - Razporeditev listov po steblu in njihova funkcionalnost - Razporeditev semen Pri opazovanju rastlin se naj pogosteje pojavlja spiralasta razporeditev listov. Pogostejπi predstavnik te vrste in tudi veëini znan, je mehka solata. Tem pa sledijo vedno bolj zapletene oblike. Spiralaste oblike so lehko enojne ali pa veë redne, kar bomo videli na posameznih fotografijah. Fib. πt. 2 Fib. πt. 3 Fib. πt. 5 Fib. πt. 8 bo predstava jasnejπa, si bomo pogledali samo nekaj takih primerov: 89 Med opazovanimi cvetovi je najveë razliënih plasti pokazala pasionka. Z zadnje strani ima tri zelene πëite, nato ima πe dvakrat po pet cvetnih listov bele barve, ki varujejo brst cveta, kot njegovo nadgradnjo v venec modro - belih -temno vijoliëastih cvetnih listiëev. Nad njimi se pojavi pet praπnikov, ki imajo obliko Ërke T in nad tem se nahajajo πe tri temno rjave betaste resice. Opazovanje rastlin in zasledovanje zastavljenih ciljev opazovanja, pripelje do ene rastline, ki je izredno zanimiva kot slikarski in fotografski model, to je sonënica. Razpored listov po deblu, daje dokaz, kako so racionalno razporejeni listi glede na svetlobo,hrano in arhitekturno statiko (slika 1. in 2.), saj vemo, da lahko sonënica doseæe viπino do 3m, glava pa lahko theta veë kg.»e nas je navduπilo deblo, pa poglejmo, kaj odkriva πe glava sonënice. Glav s samo barvo in obliko daje neverjetn navdih, za izraæanje lepote, toplote in pozornosti. Podrobnejπi ogled v samo glavo pa nas zopet osupne z njeno natanëno razporeditvijo semen. Na sliki 3. vidimi, da so semena zelo jasno razporejena v spirale in to v obe smeri. Tudi tukaj se iz logistiënega vidika lahko nauëimo, kako zna narava racionalno izrabljati prosto. Na sliki 4, pa vidimo vso estetiko tega cveta. Slika 1 Zavedati se moramo, da ne moremo povsod najti te vzoce, vendar v veëini primerov je to opazno, kar je tudi namen tega opazovanja, da kot fotografi pogledamo πe na vsebino objekta ki ga æelimo posneti. Tako si bomo v nadaljevnju ogledali nekaj cvetov, kjer je fibonacijevo zaporedje opazno. Cvetni listi po Fibonacijevem zaporedju 1,2,3,5,8,13,... Fib. πt. 1 Fib. πt. 13 Do sedaj smo odkrili tudi nekaj izjem in sicer zelo redke cvetove s po πtirimi cvetnimi listi in drugo skupino s po πestimi cvetnimi listi, ki pa ni tako redka. 4 6 Zaporedje πtevil se nadaljuje precej preko 21, kjer je najpogostejπa predstavnica marjetica v vseh oblikah. Da nam Slika 2 30 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

31 Slika 3 Slika 4 Poleg sonënice smo opazile πe druge plodove, ki so nam vsak dan prisotni, pa nikoli ne pogledamo njihove strukture. Med zelo izrazite vrste racionalne in ekonomiëne uporabe prostora za skladiπëenje, postavljam storæ bora in seveda, kar nekako podobno tudi ananas. Od cvetov pa je zelo izrazita vrtnica in cvetaëa, kar je vidno na naslednjih slikah. Do sedaj smo opazovali strukture in oblike zunanjih delov.»e prereæemo razne plodove v ekvatorjalni smeri, dobimo zanimive stvari. Poglejmo za pokuπino jabolko in banano. Jabolko ima pet segmentov, banan pa tri. Ta preiskus lahko naredite tudi sami s kakim drugim sdeæem ali plodom. ARHITEKTURA IN Fi (Phi) Uporabo zlatega razmerja opaæamo æe zelo zgodaj. Prvi taki primerki so pri egipëanih najdeni pri gradnji piramid, ki imajo stranice osnovne ploskve in katete pravokotnih trikotnikov plaπëa, v znanem razmerju. Bolj izrazita uporaba razmerja delitve stranic oziroma daljic pa so opazna pri grkih. Precej njihovih templjev je zgrajenih v zlatem razmerju. To je najbolj vidno pri ostankih Partenona, katerega so gradili v letih 447 do 432 pred naπim πtetjem.»e si natanëneje ogledamo tloris, ki meri v dolæino pribliæno 79 m in v πirino 37 m vidimo, da so uporabljali pri gradnji zlati rez pri snovanju notranjost, zunanjost in skeleta. Tako lahko vidimo, da so stebri postavljani v znaëilnem dorskem slogu 8 x 17 stebrov, ki tvorijo zelo veliëastno obliko in s tem iæzarevajo moë takratnih vladarjev. Pri ostalih templjih pa so uporabljali razmerje 6 x 12 stebrov. Zlati rez so Grki uporabljali tudi pri geografski postavitvi svetiπë. Podrobnosti o tem si bomo izposodili pri Wikipediji. Zlati rez pri svetiπëih antiëne GrËije Vsa svetiπëa antiëne GrËije leæijo v zlatem rezu daljic oziroma trikotnikov, ki povezujejo druga svetiπëa antiëne GrËije. Razmerje med manjπim in veëjim delom znaπa vedno pribliæno 62%. Pri tem je bilo ugotovljeno, da leæi svetiπëe v Delfih v srediπëu omenjenega labirinta povezav. Razdalja med svetiπëem v Delfih in svetiπëem v Epidauru, predstavlja veëji del zlatega reza razdalje med svetiπëema v Epidauru in Delosu, 62%. Spodaj je navedenih devet primerov. Razdalja med svetiπëema v Olimpiji in Kalkisu predstavlja veëji del zlatega reza razdalje med svetiπëema v Olimpiji in Delosu, 62%. Razdalja med svetiπëema v Delfih in Tebah predstavlja veëji del zlatega reza razdalje med svetiπëema v Delfih in Akropolo, 62%. Razdalja med svetiπëema v Delfih in Olimpiji predstavlja veëji del zlatega reza razdalje med svetiπëema v Olimpiji in Kalkisu, 62%. Razdalja med svetiπëema v Epidauru in parti predstavlja veëji del zlatega reza razdalje med svetiπëema v Epidauru in Olimpiju, 62%. Razdalja med svetiπëema v Delosom in Eulesisom (Eulezijem) predstavlja veëji del zlatega reza razdalje med svetiπëema v Delosom in Delfijem, 62%. Razdalja med svetiπëema v Knosos in Delos predstavlja veëji del zlatega reza razdalje med svetiπëema v Knosos in Kalkisom, 62%. Razdalja med svetiπëema v Delfih in Dodomi predstavlja veëji del zlatega reza razdalje med svetiπëema v Delfih in Akropolo, 62%. Razdalja med svetiπëema v parto in Olimpijo predstavlja veëji del zlatega reza razdalje med svetiπëema v parti in na Akropoli, 62%. Omenjene povezave je leta 1974 odkril Urad za geografsko vojaπke raziskave zraëne obrambe grπke vojske med svojimi izvidniπkimi poleti, zaradi vedno enake porabe goriva letal pri letih iz kraja v kraj. Razdalja med Delfi in Afejo je enaka razdalji med Afejo in parto. Razdalja med Delfi in parto je enaka razdalji med parto in Tebami in tudi polovicama razdalj Dodoni - parta in Dodoni - Akropola. To je moæno pripisati tudi zgoraj omenjenemu odkritju, da so bili Delfi srediπëe geodetsko-geometriëne mreæe z Olimpijo, Dodoni, Eleusisom, Epidaurom, Afeo, Akropolo, parto, Mikenami, Tebami, Kalkijem, Nemeo, Kiniro, Gortisom in Miletom v Mali Aziji. Po tri svetiπëa vedno tvorijo enakostraniëen trikotnik, s po dvema razmerjema glede na dolæino stranice. Na trikotniku Dodoni - Delfi - parta, leæijo kraji v enakem razmerju kot stranica Dodoni - parta s stranico Dodoni - Delfi, stranica Dodoni - Delfi s stranico parta - Delfi in stranica Dodoni - Delfi s stranico Delfi - parta. Na trikotniku Knosos - Delos - Kalkis, leæijo kraji v enakem razmerju kot stranica Knosos - Kalkis s stranico Knosos - Delos, stranica Knosos - Kalkis s stranico Kalkis - Delos in Knosos - Delos s stranico Delos - Kalkis. Na trikotniku Nikozija (Ciper) - Knosos (Kreta) - Dodoni leæijo kraji v enakem razmerju stranic kot Nikozija - Dodoni z Nikozija - Knosos, Nikozija - Dodoni z Dodoni - Knosos in Nikozija - Knosos z Knosos - Dodoni. Samo v osrednji GrËiji je bilo do danes odkritih 35 tritempeljskih povezav, na celotnem obmoëju pa 300 trikotnikov in 148 zlatih rezov pri Ëemer vse povezujejo izkljuëno svetiπëa antiëne GrËije, tudi izven danaπnjega ozemlja GrËije (na primer Izmir). Arheologi menijo, da je v tem primeru teæko govoriti o nakljuëju. Posamezni templji so velikokrat oddaljeni veë sto kilometrov in pogosto leæijo na otokih. Med njimi velikokrat leæi tudi veë kot 300 kilometrov morja (na primer trikotnik Knosos - Delos - Argos) in med njimi so pogosto gorske verige ter neprehodna obmoëja.»e takπno mreæo trikotnikov poloæimo nad antiëno GrËijo opazimo, da znaπa razdalja med omenjenimi kraji vedno 66 kilometrov zraëne linije. Vzpostavljeno iz Zlati_rez_%28Anti%C4%8Dna_Gr%C4%8Dija%29 Iz stare GrËije pa ne moremo oditi, ne da bi pogledali mlajπe in novejπe uporabnike zlatega reza. Tako je obdobje renesanse, v katerem je Leonardo da VinËi pustil velik peëat, poln uporabe pravil zlatega reza ozroma Divine Proportio, kot jo je poimenoval. Izrazita arhitekturna zgradba te dobe je Notredamska cerkev v Parizu. Sedaj je mesec v katerem praznujemo dan zduæenih narodov. Prav je da si ogledamo palaëo zdruæenih narodov, ki je sodobnejπi arhitekturni objekt z obliko zgrajeno po zlatem pravilu. Vsekakor pa ne smemo spregledati stolpa CN Tower v Torontu. Razmerje med razgledno ploπëadjo, ki je na viπini 342 m in celotno viπino stolpa, ki je najviπji na svetu 553,33 m je ravno 0,618, kar ustreza naπemu dosedanjemu znanju πtevila Fi (Phi). ZAKLJU»EK Pri prebiranju tuje in domaëe literature sem naπel celo kopico Ëlankov, kjer si bom dovoli izposoditi iz Ëlanka zlati rez, kiga je objavil Jure Pleπec v Kvarkadabri πt.15 jun.2002 njegovo opaæanje: Vpraπanje, ki se odpira ob tej nenavadni korespondenci lepote, narave in matematike, je dokaj nenavadno. Kako to, da razmerje, ki se tako pogosto pojavi v naravi in odraæa njeno ekonomiënost in uëinkovitost, vlada tudi svetu lepote in kulture, ki ga nekaj tisoëletij gradimo vzporedno naravi? Je zlati rez res prijeten naπim oëem zgolj zato, ker smo nanj navajeni, ker ga opaæamo v naravi? Boris alej Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - oktober, november

32 Kam vodijo poti naravoslovne fotografije Vedno sem æelel narediti πe korak naprej od tistega, kar sem æe naredil, in tako tudi v kvaliteti naravoslovne fotografije. Pri tem sta mi pomagala dva dejavnika: zavedanje svojih sanj in prehod na digitalno tehniko. Prav prehod na digitalno tehnologijo zajema in obdelave fotografij je prinesel nekatere korenite spremembe tudi v naravoslovno fotografijo. VeË priloænosti in veselja so dobili tudi otroci. Spomnim se, ko smo pred leti z uëenci, Ëlani osnovnoπolskega ornitoloπkega kroæka, opazovali ptice na πobëevem bajerju. Desetletna deklica je fotografirala laboda. Æe po nekaj posnetkih je oëe zakljuëil: Zdaj bo pa dovolj, filma je πkoda! Otroci danes praktiëno lahko pritiskajo na sproæilec po mili volji in v mnoæici posnetkov bodo verjetno ujeli tudi pravi trenutek. Zanje so kljub temu primerni bolj poëasni ali mirujoëi motivi, teleobjektiv pa lahko uporabijo le z ustreznim stojalom. /foto: POLÆKI S SILBE - fotografiral Bor Kozinc/ Pri mirujoëih motivih dobijo priloænost tudi otroci, posebno Ëe polæke najde mamica, oëi posodi fotoaparat in doda πe kakπen nasvet. Polæke je na otoku Silba posnel πestletni Bor. Tudi bolj izkuπeni fotografi lahko izkoristimo to prednost, da nam ni veë potrebno zavreëi dve tretjini razvitega dia filma. Pri zahtevnih naravoslovnih motivih in samokritiënih fotografih je bil veëkrat izbor izvrstnih posnetkov πe veliko skromnejπi. Dobrodoπla odveza pri varëevanju pa nas krepko zavezuje pri kvaliteti. Nastale iluzije na papirju naj izraæajo bistrost, estetsko dovrπenost in neponovljivost. Zato so potrebne primerne svetlobne razmere, naravno okolje in æivali v gibanju. Ni dobro, da se zadovoljimo æe s posnetkom ptice na vejici, ki pozorno spremlja vsak naπ gib. Teæiti moramo k temu, da posnamemo æivali v lepi okolici in pri naravnem vedenju. To je lahko iskanje hrane ali lov, hranjenje, oznaëevanje ozemlja ali spopad zanj, prinaπanje hrane mladiëem ali krmljenje, razposajena igra, neutrudno ljubezensko razkazovanje, parjenje in πe marsikaj. Pri iskanju takih motivov je dobrodoπlo poznavanje vedenja æivali in izkuπnje. Gamse sem na primer v novembru najveëkrat poëakal v skrivaliπëu, saj sem iz dolgoletnih opazovanj vedel, kje se bodo po jutranji paπi umikali v dnevna poëivaliπëa. Kadar se nam ponudi ali si pripravimo dobro priloænost, pa seveda neusmiljeno pritiskajmo na sproæilec. /GAMS/ Ko smo si zadali cilj posneti æivali pri naravnem vedenju, si moramo narediti tudi naërt, kako bomo to izpeljali. Pri tem vam bodo verjetno koristila naslednja navodila. Manjπe in hitre ptice je teæko posneti med letom. Ko me je polojnik zagledal, je upoëasnil hitrost in pri dobri svetlobi je nastal oster posnetek. Ena od moænosti je uporaba objektiva z veliko goriπënico in v takem primeru ni potrebno dovrπeno skrivaliπëe. Poldrugo leto uporabljam Sigminega mm/5,6, ki je tudi zaradi teæe preko deset kilogramov uporaben le z naslonom ali z masivnim stojalom. Primeren je za fotografiranje manjπih ptic pri hranjenju na odprtih povrπinah, pa tudi veëjih æivali na velikih razdaljah. Po dosedanjih izkuπnjah lahko v veëini primerov naredimo πe dovolj kvaliteten posnetek z razdalje, s katere prav nië ne motimo æivali. Za fotografiranje v gorskem svetu bi seveda potrebovali πerpo. V pribliæevanje objektom fotografiranja z avtomobilom ni potrebno vloæiti veliko Ëasa in truda, temu primeren pa se mi zdi tudi uspeh. Ta ni prav pogost, razen Ëe uporabljamo vsaj 300 milimetrski objektiv. Izbor æivali ni prav pester. Velikokrat se tudi zgodi, da se æival ne umakne, spremeni pa vedenje oziroma pozorno opazuje avto. Fotografiranje iz dobrega skrivaliπëa, lahko uporabimo πotor ali primerne veje, prinaπa dobre rezultate, pa tudi najbolj razburljivo je, ker se nam æivali lahko zelo pribliæajo. Pred leti sem pozimi na ta naëin fotografiral brinovko, ki se je nemoteno prehranjevala manj kot meter od skrivaliπëa. Pomembno je, da je to na predelu, kjer upraviëeno priëakujemo vsaj nekaj æivali, da nam med Ëakanjem ne zraste brada. Manekene lahko presenetimo tudi ob krmilnici ali tam, kjer je dovolj njihove naravne hrane. Zagotovo nam bodo posnetki bolj vπeë prav pri delu v naravnem okolju in kadar plenilce posnamemo skupaj z njihovim obiëajnim plenom. /VELIKI SKOVIK/ Zanimivo je, da veëkrat naletimo na osebek kake vrste, ki je veliko manj bojeë od ostalih. To so obiëajno neizkuπeni mladiëi, kadar pa so osebki odrasli, je to enkratna priloænost, da nam uspejo kakovostni posnetki. Izkuπeno oko kaj hitro ugotovi tudi sploπno kondicijo æivali. Poπkodovane æivali, take s slabo dlako ali perjem so primerne le za dokumentarno fotografijo. Za delo z zelo pozornimi in bojeëimi vrstami æivali je primerna uporaba daljinskega sproæilca. Posnetke, ki sem jih naredil na ta naëin, odlikuje povsem naravno vedenje æivali. Nekatere Gams je v Ëasu parjenja iskal pojave koze in je bil tako zaverovan v svoje poëetje, da le delno zakrit v ruπevju nisem motil njegovega naravnega obnaπanja. Med meketanjem se je hitro vzpenjal po delno zasneæenem skalnatem poboëju Stola. 32 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

33 cenim tudi zato, ker se iz njih da razbrati podrobnosti, ki jih zgolj z opazovanjem ali fotografiranjem od daleë ne bi nikoli zaznal. Za dinamiëne prizore, ki naj bi jih bilo z uveljavitvijo digitalne tehnike vedno veë, so najprimernejπi aparati in objektivi, ki izboru posnetkov Ëim bolj kritiëni, πe posebno Ëe so namenjeni πirπemu krogu ljudi. Tudi obëasen posvet s strokovnjakom s podroëja fotografije ali likovne umetnosti ni nikoli odveë. Kadar pripravimo razstavo, naj ima kakovost pred koliëino vedno prednost. Zelo rad fotografiram ptice s plenom.»e pozira veliki skovik, razburjenja ne manjka, pa tudi nad originalnostjo izdelka obiëajno ni pripomb. omogoëajo hitro avtomatsko ostrenje. Tudi pri tem so ostale doloëene omejitve, zato se ne lotevajmo najprej fotografiranja npr. sokola selca pri lovu, saj pri tem doseæe hitrost tudi do 100 metrov v sekundi. Za zaëetek so dobrodoπle tiste ptice, ki v zraku moëno upoëasnijo let ali za nekaj Ëasa celo obstanejo na mestu. /POLOJNIK/ Pri danaπnji moænosti cenenega zapisa na vse bolj zmogljive spominske kartice si ne dovolimo, da kogarkoli utrujamo s ponavljajoëimi povpreënimi posnetki. Zato moramo biti pri In kam po zahtevnejπe motive? Ni treba prav daleë, za pozorne opazovalce zadostuje narava okrog domaëega kraja. Pomembno je le, da se zaveπ svojih sanj, potem se ti pot sama kaæe pod nogami in tudi noben korak ni preteæak. Le za tiste, ki svoja prizadevanje ne pretkejo z ljubeznijo do narave, bo ustvarjanje fotografij kljub fantastiënim tehnoloπkim zmogljivostim ostalo le teæaπko delo. Tekst: Boris Kozinc, Fotografije: Polæki s Silbe - Bor Kozinc, Gams, veliki skovik in polojnik - Boris Kozinc. Deæna pokrivala Voda proti elektroniki Verjetno ni fotografa, ki mu ne bi med katerim od fotografiranj zagodlo vreme, po moænosti kakπna krajπa, a toliko silovitejπa nevihta. Pri profesionalnih fotoaparatih in objektivih so proizvajalci razmiπljali o tej nevπëeënosti, pri vseh preostalih modelih pa je cena pomemben faktor. Kljub temu niso poceni in kakπrnakoli zaπëita je πe vedno cenejπa kot nakup novega. Aquatech SportShield SS-200 Aquatechova pokrivala so namenjena predvsem zrcalno refleksnim fotoaparatom in profesionalnim videokameram. Temu primerno so tudi narejena in imajo ustrezno ceno. Na voljo je kar nekaj razliënih modelov, ki pokrijejo goriπënice objektivov od πirokokotnih do tele. Na fotoaparat ga spravimo zelo hitro, praktiëno v nekaj sekundah. e prej moramo vzeti s fotoaparata okular, saj ima zaπëitno pokrivalo svojega. To dodatno prepreëuje dostop vode do fotoaparata. Rokav je le eden, spremembo goriπënice na objektivu izvajamo kar preko pokrivala. Zadnja stran je prozorna in omogoëa dober pogled na LCD zaslon. Prozorni izrezi so tudi na zgornji strani in omogoëajo pregled nad nastavitvami fotoaparata. Ima celo moænosti za luknje, kar nam omogoëa pritrditev bliskavice oziroma stativa. Za bliskavico ne rabite biti v skrbeh, saj zanjo obstoja posebno pokrivalo, ki je v celoti prozorno. Aquatechova reπitev je odliëno zasnovana in fotoaparat brez teæav varuje tudi v hujπih nalivih, edini del, ki je izpostavljen je sprednji del objektiva, a tudi ta je ponavadi zaπëiten s soëno zaslonko. Kata E-702 Kata ima dva deæna plaπëka,v veëjega brez teæav vstavimo Canona 5D skupaj z mm f2,8 objektivom, profesionalni uporabniki, ki imajo πe veëje objektive pa lahko dokupijo podaljπek, ki jih pokrije. Manjπi je dovolj velik za srednje velik zrcalno refleksni fotoaparat z manjπim objektivom oziroma za veëje kompakte s sonëno zaslonko. Pokrivalo je veëinoma narejeno iz prozorne plastike, ki ima zelo dobro temperaturno odpornost, otrdi namreë πele pod -10 o C. Do fotoaparata pridemo skozi dve posebni odprtini, ki omogoëata enostavno rokovanje. Pogled skozi prozorno plastiko sicer popaëi sliko, a vaæno je, da je cel fotoaparat pokrit in na suhem. Pokrivalo nataknemo zelo hitro, z malo vaje dobesedno v nekaj sekundah. Prozorna vreëka»e so prazni æepi velika ovira, obstaja πe cenejπa reπitev. Zanjo potrebujemo ustrezno sonëno zaslonko, prozorno vreëko ustrezne velikosti in samolepilni trak. VreËko damo preko fotoaparata tako, da s samolepilnim trakom odprtino zalepimo na sonëno zaslonko in deæno pokrivalo je pripravljeno. Izgled je sicer zelo ubog, ampak pomembna je zaπëita. Alan OrliË Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - oktober, november

34 Video oprema / Sony, ki plava Podvodno ohiπje Sony sportpack SPK-HCB lahko sprejme mnoge sodobne kamere DV generacije ali HDV kamero HC3, montaæo v ohiπje pa naredimo s posebnimi prilogodljivim traënicami, priloæeni so 3 razliëni modeli. Panasonic Lumix DMC - FZ50 Uspeπni model kamere FZ-30 je Panasonic posodobil po novih smernicah in æeljah kupcev. Kameri so dodali 10M toëkovno tipalo in moænost fotografiranja do celo 3200ISO obëutljivosti. Ohiπje je ostalo skoraj nespremenjeno. Prav tako tudi gumbi na kameri, nastavitve menija kot sam objektiv. Zato na prvi pogled razlike med starejπo FZ30 in novo FZ50 niti ne opazimo. Kamera se odliëno dræi v roki, velik objektiv nam tudi nudi dobro oporo. Objektiv ima notranje ostrenje kot zumiranje, zato se njegova velikost med delom ne spreminja in je vseskozi zaπëiten v ohiπju. Premik goriπënic opravimo z obroëem na objektivu. Zato je kamera primerna za vse tiste, ki so jim poëasni in nenatanaëni premiki goriπënic preko gumbov in elektronike nezadovoljivi. Avtor Ëlanka Veljko JukiË, je v popolnosti izkoristil ohiπje za brezskrbno snemanje motokros dirke. Deæ in blato kameri ne prideta do æivega. Kamera je ostala v all-in-one (hibridnem) razredu. Ohiπje, funkcije kot zmoænosti so podobne SLR kameri. Neizmenljivi objektiv, elektronsko EVF iskalo in relativna poëasnot kamere pa jo πe vedno dræijo v kompaktnem razredu. Toda prav take kamere imajo svoje zveste uporabnike. Na zunaj je kot SLR kamera, tudi upravljanje je podobno, vseeno pa kamera v ohiπju nudi izredne optiëne lastnosti 12x zoom (35-420mm), pogled na motiv tudi preko TFT zaslona (velik 2.0 palca in je vrtljiv), ter dobro kakovost slike za potrebe druæinske popotniπke fotografije. Za kamero Panasonic FZ50 lahko reëem, da je povsem v vrhu med kompaktnimi kamerami. Seveda ni majhna, lahka ali kako drugaëe podobna ostalim kompaktnim kameram drugih razredov. Toda prav te drugaëne lastnosti in veëja enostavnost kot uporaba SLR kamere ji da Ëudovito prednost. Lahko πe reëem, kamera za manj zahtevne za vse namene. Poleg vsega pa nam nudi πe optiëno stabilizacijo slike, kar ji daje πe dodatno vrednost. Matjaæ Intihar PraktiËni preizkus bo objavljen na Sony je hkrati z novim HC3 predstavil tudi ustrezno vodoodporno ohiπje. Posebno zaπëitno ohiπje Sport pack SPK-HCB je namenjeno za uporabo v vodi (do 5m globine, SIT), kar nam omogoëa uporabo na kopanju, v bazenih, pa seveda tudi na Ëolnih ali na jahtah - brez strahu, da bi nam sol in voda razærla naπega HDV ljubljenca. Predvsem je koncipiran za uporabo z najnovejπo sonyjevo kamero HC3, a damo v njo lahko tudi nekatera druga DV in DVD ohiπja prejπnje serije. Kamera v ohiπju sedi na posebni traënici (priloæeni so 3 razliëni modeli), tako da jo lahko ustrezno centriramo, na kamero prikljuëimo multifikcijski vtië, ki preko kable nato prenese upravljanje kamere na vrsto gumbov,ki se nahajajo na ohiπju kamere in nam v celoti omogoëajo delo s kamero kot da bi bili na suhem. Zadnji pokrov ohiπja je narejen zelo nataëno in ima tesnjenje s pomoëjo O- obroëkov, a ni namenjen za doseganju potapljaπkih rekordov, paë pa predvsem snemanju v plitvinah in na globinah do najveë 5 metrov. Za vse tiste, ki iπëejo ustrezno kamero in ohiπje, je tako Sony znova naredil odliëno reπitev, ki jo bodo zagotovo s pridom iskoristili vsi tisti, ki bi tudi na vodi radi imeli odliëne video posnetke, najsi gre za kanuiste, jadralce, potnike na jahtah ali plitvinah - ali po le za druæinsko kopanje v plitvinah popularnih toplic - in hkratno avanturistiëno snemanje pod-in-nad-vodnih video in foto posnetkov v DV ali HDV formatu! (VJ) 34 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

35 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

36 ZakljuËen je fotografski nateëaj EUROFOTO d.o.o. Drugi fotografski nateëaj na spletni Galeriji je bil odprt od 1. julija 2006, do 30.septembra Tematika nateëaja je bila druæinska/popotniπka fotografija. Na spletno stran je bilo v nateëaj oddano 505 fotografij. Strokovna æirija iz vrst EUROFOTO in e-fotografija je izbrala pet najboljπih fotografij. Nagrade prispeva podjetje EUROFOTO iz Kranja 1. nagrada - Samsung Digimax i6 Titanium Limited Edition Mitja Voduπek, PoËitek 2. nagrada fotografij 10x15 Marko PetriË, Prebujanje jutra med gejziri 3. nagrada fotografij 10x15 Nace Tomc, Stari 4. nagrada fotografij 10x15 Andreja Hafner, Dvoboj med sinom in oëetom 5. nagrada - 50 fotografij 10x15 Zvone eruga, Veselo v Namibu Poleg zgoraj opisanih nagrad pa vseh pet nagrajencev dobi tudi poveëavo svoje nagrajene fotografije v velikosti - 60x90cm. Marko PetriË, Prebujanje jutra med gejziri Nace Tomc, Stari Mitja Voduπek, PoËitek Zvone eruga, Veselo v Namibu Andreja Hafner, Dvoboj med sinom in oëetom Fotografski nateëaji / Od 1.septembra je æe odprt Nikon nateëaj. Zaradi teæav s streænikom pa je podaljπan do 15. novembra. Od prvega novembra pa bo odprt nov nateëaj. Tema fotografskega nateëaja, ki ga sponzorira Fotostudio CITY PARK, JuriπeviË Vilko s.p., Obala 114, 6320 Portoroæ ( je MOJE MESTO. V slikah pa prikaæite mestne znaëilnosti, zanimivosti, obiëaje, naravne pojave... veë na www. e-fotografija. com / galerija / 36 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

37 Navigacija za telebane Navigacija za telebane - 4. del: Programska oprema - sploπno Poslovno potovanje ali dopust je æe skoraj pred vrati, vi pa πe vedno nimate usposobljene navigacije. Imate denimo dlanënik in GPS sprejemnik, nimate pa programske opreme. Najprej je potrebno vedeti, kaj sploh æelimo.»e ste zaëetnik, je vaπa prva in najbolj enostavna izbira programske opreme, ki omogoëa t.i. funkcijo turn by turn. Ta opcija je precej uporabniπko prijaznejπa, saj se vsedemo v vozilo, vkljuëimo vse potrebne naprave, vpiπemo æelen cilj (dræava, mesto, ulica ter hiπna πtevilka) in æe se prepustimo glasovnemu vodenju in nekoliko manj stresnemu potovanju, kot pa Ëe bi se morali vsakih 100 km ustavljati in brskati po papirnatih zemljevidih. Druga opcija pa je manj udobna, a πe vedno boljπa, kot klasiëni ObËutja v barvah (Color feelings) Razstava roëno barvanih Ërno-belih fotografij Avtor Matjaæ KUNTU Naj svet æari v barvah naπih Ëustev Fotografija ni le duplikat sveta, je lahko tudi s Ëustvi preæeto sporoëilo, oblak fantazije, ki nam pomaga, da odkrijemo skrito lepoto stvari in razkrijemo naπa notranja videnja Vljudno vabljeni na otvoritev razstave, ki bo ob 19h v Fotogaleriji STOLP, Æidovska ul. 6, Maribor zemljevidi. Predvidevam, da nekateri veliko prehodite po hribih in gorah in se odpravljate na poti, kjer ni oznaëenih ulic ter hiπnih πtevilk. V tem primeru pa vam bo precej v pomoë programska oprema, ki omogoëa uporabo rastrskih kart. Slaba stran je, da lahko v telefon ali dlanënik tulite, naj vas pripelje na Golico, a bo za vaπe æelje ostal gluh, niti vas ne bo glasovno vodil po poteh. Najbolj razπirjen je zagotovo Ozi Explorer, ki obstaja tako za navadne raëunalnike kot tudi dlanënike, omogoëa pa precej, kar se tiëe rastrskih kart. Programska oprema obstaja za malodane vse moæne napravice, ki obstajajo v modernem svetu. Veliko nas/vas ima pametne mobilne telefone, dlanënike, prenosne raëunalnike in v najslabπem primeru tudi navadne mobilne telefone, ki pa vseeno niso popolnoma za odmet. OsredotoËil se bom predvsem na mobilne telefone in dlanënike, saj so to ciljne naprave, na katerih se navigacija najpogosteje uporablja, Ëe izpustim v vozila vgrajene navigacijske sisteme. Prenosni raëunalniki so zmogljivi, a vseeno nekoliko preokorni za pogosto uporabo v te namene, pa tudi avtonomija baterij je velik problem. Garmin ima svojo lastno programsko opremo, ki naëeloma deluje le na garminovih napravah oz. le z garminovimi GPS sprejemniki. Neuradno pa jo je moë uporabljati tudi drugaëe, a je takπno poëetje nelegalno. Zakaj je temu tako, ne vemo, verjetno politika podjetja, ki træi dve muhi na en mah. Slovenija je za garmin naprave precej dobro pokrita, upam si trditi, da daleë najbolje. Adriaroute je njihova rutabilna karta za Slovenijo, Hrvaπko ter Bosno in Hercegovino in je pri nas najbolj popularna. Z Adriaroute karto vas bom v nadaljevanjih podrobneje seznanil kot tudi z ostalimi kartami in programi. Za Hrvaπko pa obstaja tudi nerutabilna karta, ki nosi ime CroGUIDE. Za dlanënike in pametne mobilne telefone pa je programske opreme malo morje, a velika veëina se omeji na enega ali dva programa, ki zadoπëata njihovim potrebam.»e ostanem pri precej popularni destinaciji Slovencev vsaj v poletnih mesecih, je tu tudi ViaGPS, prav tako rutabilna karta Hrvaπke. Naj omenim πe to, da je celotna vzhodna Evropa slabπe pokrita s kartami, a se to stanje izboljπuje in prej ali slej bo pokritost na zadovoljivi ravni. Kdor se je o navigaciji æe kaj pozanimal, je verjetno naletel na ime TomTom. Gre verjetno za najbolj 10 letnica imena IXUS popularen program za navigacijo, podpira pa tako pametne mobilne telefone in dlanënike, premorejo pa tudi samostojne naprave, za motor, kolo, avto... Takoj za njim sledi Navigon, ki premore podobne karakteristike, kot TomTom in sta si huda konkurenca, z nobenim izmed njiju pa se ne boste izgubili po zahodnem in osrednjem delu Evrope, vzhodna Evropa pa je πe nekoliko problematiëna - upam, da ne veë dolgo Ëasa. Ta dva programa omenjam zato, ker sta uporabniku najbolj prijazna in primerna za zaëetnike kot tudi izkuπene stezosledce. Ostale bom zgolj omenil, ob priloænosti pa jih tudi preizkusil in podrobneje predstavil. CoPilot Live (dlanëniki ter pametni telefoni), Navicore (pametni telefoni), Route66 (dlanëniki in pametni telefoni), Wayfinder (dlanëniki, pametni telefoni ter java telefoni - Simobilov Navigator), AA Navigator (dlanëniki), ViaMichelin (dlanëniki), Alturion (dlanëniki in osebni raëunalniki), Destinator (pametni mobilni telefoni ter dlanëniki), Mapopolis (dlanëniki in pametni mobilni telefoni), Navman (dlanëniki ter pametni mobilni telefoni)ö Marsikaterega sem izpustil, ker jih je enostavno precej, mnogi izmed naπtetih imajo tudi lastne samostojne naprave v svojem asortimanu. Opozoril pa bi le πe na podporo naprav z operacijskim sistemom Palm, ki je bolj kot ne boga oz. reëeno drugaëe, le redki se odloëajo za podporo tovrstnim napravam, tako da ste vsi Palmovi pristaπi æe v πtartu nekoliko bolj omejeni z izbiro. Aleπ TomπiË Prva kamera IXUS pride na trgovske police maja leta 1996, kmalu po dogodku, ko so podjetja Canon, Fuji, Kodak, Minolta in Nikon 22. aprila tega leta predstavila novi foto sistem, APS. Med kamerami razliënih proizvajalcev, pa je ime IXUS postalo nekaj posebnega. Predvsem kovinsko ohiπje, z odliëno obliko je poleg zmoænosti kamere mnogim inæenirjem in ljubiteljem kamer ter uporabnikom predstavljalo pravo tehniëno mojstrovino. Kamero pa so medse sprejeli tudi uporabniki. Zadnjo kamero APS film sistema pod imenom IXUS III (IXUS III. generacije) so dali na trg leta Vseh IXUS kamer, ki so uporabljale APS film so prodali preko 10 milijonov. Ime IXUS pa so prenesli tudi med digitalne kamere. Razumljivo, uspeπnemu imenu so dodali samo predznak DIGITAL. Tako smo leta 2000 dobili prvi DIGITAL IXUS. Do danes pa so nam predstavili æe 27 modelov Kreacijo Urπe Drofenik je predstavila miss kompaktnih digitalnih kamer pod tem imenom in jih prodali æe preko 23 Universe 2004, Sabina Remar. milijonov. Zadnji model pod imenom IXUS pa ima πe dodatni predznak, TITANIUM. In 10. obletnica imena IXUS ter zadnja kamera iz te uspeπne generacije DIGITAL IXUS 900Ti sta dali povod za slavje in predstavitev. Tokrat je Canon pri predstavitvi posegel po novih prijemih. 14. septembra je bilo veë predstavitev po celem svetu. V Evropi sta se odvijali na dveh koncih. Prva v Londonu in druga za predstavnike iz CEE regije v Ëudovitem okolju Porto Carras na zahodnem delu GrËije. Udeleæenci nismo bili deleæni samo predstavitve kamer, ampak tudi povsem nove strategije in marketinπkega prijema. Iz razliënih dræav so izbrali modne kreatorje, ki so posebej za ta dogodek izdelali tri unikatne kreacije. Iz Slovenije je svoje kreacije predstavila Urπa Drofenik. Na posebej slovesni predstavitvi, ki se je odvijala na prav posebni lokavici Villa Galini, kateri je pridal velik pridih sam Salvador Dali pa jih je nosila slovenska miss Universe za leto 2004, Sabina Remar. Piko na i pa je s torbicami, ki so dopolnjevale Urπino kreacijo dodala Mateja Glavnik. M.I. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - oktober, november

38 e-fotografija nagradna kriæanka Reπitve zgornje kriæanke poπljite s svojimi podatki (ime in priimek, naslov) do 4. decembra 2006 na naslov: Foto Studio CITY PARK PE Koper, Pristaniπka 2, 6000 Koper (s pripisom: nagradna kriæanka). Izærebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji πtevilki revije. SreËni izærebanci bodo za pravilno reπitev prejeli sledeëe nagrade, ki jih podeljuje Foto studio CITY PARK, JuriπeviË Vilko s.p., Obala 114, 6320 Portoroæ ( 1. nagrada 300 fotografij 10x15 + polnilec GP 2. nagrada 200 fotografij 10x nagrada 100 fotografij 10x nagrada majica Fuji. Kriæanko lahko tudi fotokopirate (poπljete fotokopijo) in s tem ohranite revijo nepoπkodovano. 38 e-fotografija - oktober, november 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

39 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

40 IXUS 65: Oblikovan da privlaëi poglede! 3 palce velik LCD in funkcijski gumbi obëutljivi le na neæen dotik, zdruæuje odliëno Canon tehnologijo v kombinacijo zmogljivosti in v prihodnost usmerjenega oblikovanja. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: