Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje november - december 2002 letnik 1 πt.3 IZVOD JE BREZPLA»EN! - Tiskano izvodov

Transcript

1 e-fotografija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje november - december 2002 letnik 1 πt.3 IZVOD JE BREZPLA»EN! - Tiskano izvodov Za objektiven preizkus je treba mnogo veë kot samo vzeti kamero iz πkatle, oceniti njeno obliko, teæo in velikost ter narediti nesliπni πkljoc ali dva. Vsak preizkus se da obrniti na glavo, le Ëe veste kje so vse prednosti in slabosti ocenjujoëe opreme. Objektivi - Ribje oko»e kamere menjamo dokaj hitro, pa dober objektiv ostaja z nami kot zvesti pes. Digitalni OK?? Na æalost pri nas tudi video revije ne premoremo. Ker je e-fotografija namenjena vsemu kar lahko zapiπe digitalni zapis slike je prav, da piπemu tudi za vse ljubitelje gibljive slike. Preizkusi PhotoShop - delavnica II.del Ste ostali brez podatkov na vaπi shranjevalni enoti-kartici. Ne obupujte, preberite Ëlanek do konca! Osvetliti ali iztiskati? Vsi ki si æelite fotografije na trdnem mediju papirju, imate v digitalni tehniki veë moænosti. Katero izbrati! Digitalna temnica e-video kotiëek Tudi v fotografski ali raëunalniπki trgovini si lahko izberete zanimivo darilo! Te dni mineva dva tedna od mojih eksperimentalnih odkritij v zvezi z Win XP, pa πe vedno za silo vse deluje. Naj le.»imdlje. Od preizkusa do nakupa Ni pomembno ime kamere, njen preizkus v revijah in ocena. Ampak samo fotograf, ki za kamero stoji. Digitalno risanje Zavedajte se, da megatoëke povedo o kakovosti slike toliko, kot starost o æenski.

2 Ali si lahko podarim uporabno novoletno darilo? Seveda lahko! Prodajna mesta, oznaëena s plakati, najdete na Narobe svet (poudarjeno)? Digitalni fotografski zapis je med nami æe 34 let, seveda dolgo Ëasa v moëno strokovni domeni. Vendar je æalostno, da fotografi digitalne tehnologije πe vedno niso povsem sprejeli kot svoje. e veëje razoëaranje je, ko ugotovimo, da na fotografski in grafiëni πoli nimajo tehniënih moænosti za usposabljanje uëencev, ki se bodo s tehnologijo, ki se jo uëijo, v bodoëe morda poklicno ukvarjali. Morda zato, ker jih zaradi slabega znanja nihëe ne bo vzel v sluæbo. Lahko bodo postali uëenci na odliëni Praπki πoli ali pomoëniki v grafiki, v poklicu pa jih æe sedaj zamenjujejo drugi, raëunalniπko izobraæeni, ki se z digitalno fotografijo ukvarjajo ljubiteljsko! Prav razjezi me, ko na lastne oëi vidim, da so marsikatera gimnazija in druge πole glede raëunalniπke in fotografske digitalne opreme sto svetlobnih let pred πolama, ki izobraæujeta uëence za ta poklic! Sem le laik glede poteka izobraæevanja. Opravil sem samo grafiëno πolo. Toda mnogo poklicnega in ljubiteljskega dela v grafiki, fotografiji in svojem podjetju me je pripeljalo do danaπnjega znanja. Po triindvajsetih letih, odkar sem opravil strokovno maturo, se spet spoznavam s tem, kako je naπe πolstvo butasto. Ne govorim o matematiki, slovnici, kemiji in fiziki, kjer veljajo zakonitosti in pristop profesorja. Te predmete je bolj ali manj enostavno pouëevati do penzije. Kar se uëenci uëijo zdaj, smo se tudi mi pred petindvajsetimi leti. Govorim o strokovnih predmetih, pri katerih so uëitelji preprosto preobremenjeni ali nezainteresirani za nova spoznanja. Piko na i dodaja πe naπe πolsko ministrstvo s strokovnimi sekretarji. Lahko da je tisti, ki odloëa o nekaterih strokovnih temah in o denarju za opremo, prej bil uëitelj telovadbe, obrambe ali samoupravljanja, toda o tem, kaj zdaj stroka in gospodarstvo potrebujeta, nima pojma. Vse stoji na profesorjih in njihovem zavzemanju. Pred petindvajsetimi leti sem na grafiëni πoli imel moænost spoznati se z vrhunsko tehnologijo v praksi in teoriji. Premogli smo celo Fairdchildov poltonski bobenski skener, Linotypov optiëni foto stavek in strojno razvijalno Lith aparaturo velikih formatov.»e si bil takrat kot uëenec æeljan preizkusiti napravo, si jo lahko. Teh je bilo sicer v grafiëni industriji πe ranjke Jugoslavije in tudi evrope tudi v veëjih podjetjih le za vzorec. V svoji reviji si lahko dovolim izraziti vso pohvalo za prizadevanje profesorjem, ki so zahtevneæu dali veliko znanja - ing. Stanetu Hrastu, prof. Janezu FeËurju, prof. Petru Jerinu in æal æe pokojnemu πefu in mentorju v Ëasopisni hiπi Delo, Marku Plestenjaku. In danes? ola ne premore niti tehnologije, ki jo imajo nekateri uëenci doma. In kako naj v podjetja dobimo nove strokovnjake, ki bi jih z veseljem zaposlovali?! Primorani smo zaposliti mlade ljudi, ki obvladajo raëunalniπtvo in deloma tehniko, naj bo to fotografija ali grafika. Tako se dogaja, na kar opozarjam æe nekaj let, da se imajo raëunalniëarji za najboljπe grafike in fotografe. Vendar ti strokovnjaki o tehnoloπkih zakonitostih nimajo pojma. O vseh detajlih stroke, o katerih pouëujejo v strokovnih fotografskih πolah, se raëunalniëarji uëijo na lastnih napakah. Mnogo stvari si ne znajo razloæiti. Na zaslonu je slika odliëna, zakaj ni tudi stiskana ali osvetljena takπna? Kako dobimo globinsko ostrino, kdaj viπja obëutljivost, RGB in CMYK, zakonitosti optike in Ëasov osvetlitve, to so pojmi, o katerih lahko le sanjajo, dokler jih praksa ne izuëi. Da ne govorim o kompoziciji in dobri fotografiji. V Avstriji sem si ogledal fotografsko in grafiëno πolo. Takega labolatorija, strojev in raëunalnikov grafiëna πola in mnogi slovenski fotografi ne premorejo. Ko tam uëenec zapusti πolo, je naslednji dan sposoben delati v fotolabolatoriju, grafiëni delavnici ali TV centru. Ko smo πe imeli vajeniπtvo, smo tudi pri nas mnogi bili bolj usposobljeni za zaëetek dela, zdaj pa je to sliπati kot znanstvena fantastika. Zapisal sem æe, da imam le grafiëno πolo in 26 let praktiënega dela v digitalizaciji slike. Pa je z novo tehnologijo v fotografiji priπel Ëas, ko πtudentje za razne seminarske in celo diplomske naloge prepisujejo mojo knjigo e- fotografija. Izobraæujem fotolaborante, novinarje, profesorje in fotografske ter grafiëne profesionalce in ljubitelje. Seveda v prostem Ëasu in brez toëk za profesorje, upoπtevane pri njihovem napredovanju. Saj sem za strokovnjake na ministrstvu samo laik. Marsikatera diplomska naloga na visoki πoli skozi moje roke laika ne bi priπla. Nazadnje sem pregledal diplomsko nalogo o fotografski optiki. Nisem optik. Toda æe v prvih dveh odstavkih sem opazil, da predlagatelj diplome nima razπëiπëenih pojmov o objektivih, ki so bili tema naloge. Seveda, mentor je bil povsem iz druge stroke. Pa je diploma πla veselo skozi. Pozdravljen novi univ. dipl. inæ. e se boπ uëil od laikov. Zato pravim: Narobe svet. Strokovnjaki postajajo tudi ljudje, ki so πolo naredi zaradi piflanja in bili so ob pravem Ëasu ob pravem profesorju. Namesto da bi sam imel kam po znanje, sem ga moral iskati in ga πe iπëem v praksi in seveda s premislekom o zapisih na internetu. Obstajajo πe profesorji in strokovnjaki, ki straæijo svoj analogni vrtiëek, celo s pisanjem Ëlankov. Nekateri so celo cenjeni strokovnjaki. Namesto da bi mladim ljudem posredovali svoje znanje in jih pouëili o simbiozi z digitalno tehnologijo, ki v praksi æe skoraj povsod nadomeπëa analogno, πe vedno razlagajo in od sluπateljev zahtevajo poznavanje njim znane tehnologije. Zraven pa πe kvasijo neumnosti o skeniranju in obdelavi fotografij. Lepo prosim odgovorne, povpraπajte, kaj potrebujejo podjetja. e v tradicionalni Kitajski so se v novembru 2002 stari politiki mirno in z vsem spoπtovanjem umaknili mlajπim. To bi tudi pri nas lahko naredili tisti analogni strokovnjaki, ki so zaspali in se ne æelijo spoznati z novo tehniko. e leto razlaganja neumnosti ali hvaljenja analogne tehnike vas bo pokopalo v zgodovino kot nepoznavalce in neumneæe.spoznajte æe, da je digitalnost prihodnost, in dajte prostor tistim, ki to tehnologijo razumejo in jo æelijo predstavljati. Seveda iz fotografskega in grafiënega glediπëa. Le tako bomo dobili mlade kadre, ki jih potrebujemo. In prave πole bodo dobile opremo, ki jo nujno potrebujejo. Beseda urednika NAROBE SVET Avtoportet z najsodobnejπim filmom in kamero! REVIJA e-fotografija Iz vse Slovenije spraπujete tako po novih kot po starih πtevilkah. Zapisal sem æe, da jih zaenkrat po poπti ne poπiljam. Zato se morate potruditi v svojo fotografsko ali raëunalniπko trgovino, kjer ponujajo digitalno opremo, in jih povpraπati po reviji. Vse revije razdelim oglaπevalcem, le-ti pa so zainteresirani, da pridejo v prave roke. Vaπ trgovec jih mora le pobarati za izvode in jih bo dobil. Seveda Ëe le toliko kupuje digitalno opremo, da je za oglaπevalce kot vaπ ponudnik zanimiv. Ali vi za njega! Torej, vpraπajte ga, kje je brezplaëna revija.»e je nima ali za njo sploh ne ve, potem z glavnimi prodajalci bolj malo sodeluje. Kar pomeni, da pri njih malo kupuje in tehnike ne prodaja. Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh: fotostik.com rolan.si infoto.si fotobesenicar-sp.si infot.si Datoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti program AdobeAcrobarReader.»e ga πe nimate, ga lahko brezplaëno dobite na straneh proizvajalca Adobe. Datoteko se da tudi iztiskati.»e je πe kdo zainteresiran, da mu poπljem pdf datoteko revije, da jo bo objavil na svojem streæniku, naj sporoëi na naπ elektronski naslov: mato.image@siol.net 4. πtevilka revije e-fotografija izzide zadnji teden v januarju E - FOTOGRAFIJA je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image&Co., inæeniring, d.o.o., BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , mato.image@siol.net; Urednik: Matjaæ Intihar. Træenje oglasnega prostora: DADA trade d.o.o., Ljubljana, Tel.: , Fax: , dada@siol.net. Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Naklada izvodov; brezplaëno. e-fotografija - november,december

3 Od preizkusa do nakupa! II.del Kamere za druæinsko in poslovno fotografijo. V prejπnji πtevilki smo spoznali kompaktne kamere, namenjene druæinskim fotografom. Ti fotografi tehniki ne tlakujejo cest in postavljajo spomenikov. Zanima jih samo konëna fotografija za njihov namen. To je slika velikosti najveë 10 x 15 cm, seveda z dokumentarnim druæinskim motivom. Cenene kompaktne kamere jim to v popolnosti omogoëajo. Cene le-teh se æe bliæajo samo 50 tisoëakom. V tej πtevilki bomo spoznali kamere, ki so tudi po tehniëni plati moëno napredne. Kakovost fotografije pri vseh ustreza za druæinski namen. Celo poveëava ali izrez vas zna v celoti zadovoljiti. Tudi za poslovno fotografijo jim glede tehniënih moænosti in kakovosti slike ni kaj oëitati. Razlike pa nastajajo pri poveëavah, veëjih od formata A4 (21 x 29,7cm), in predvsem pri dodatni opremi. Zavedajte se, da so to πe vedno kompaktne kamere. Res da cena marsikatere digitalne kompaktne kamere presega ceno kakovostne analogne SRL kamere, toda cena nië ne pove o kakovosti. To je samo trgovski faktor. Ni tako kot pri filmu, ko ste lahko tudi v povpreëno kamero vstavili boljπi film in dobili boljπe fotografije. Pri digitalcih zaenkrat πe ne moremo izbirati in menjati tipal. Kakrπnega vstavijo, kakrπno elektroniko in algoritme vgradijo, taki bodo tudi rezultati. Take it or live it! Vzemi ali pusti, se glasi pregovor.»e je za vas boljπa tehnologija in s tem povezana boljπa kakovost predraga, pustite veselje tistim, ki denar in æeljo po nakupu in kakovosti imajo. Ne prepriëujte pa jih v svoj prav. Kajti v digitalni tehnologiji zaenkrat velja πe neka nova zakonitost, fancy. Vas zanima Sony, vzemite ga. Imate Casio uro in bi se vam njihov digitalec podal? Vzemite ga. Ste bolj fotografsko usmerjeni, potem bosta Nikon ali Minolta tudi dobra in prava odloëitev. In zakaj tako. Razlik v konënem rezultatu nakupa, to je v videni fotografiji, je tako malo, da se v kompaktnem razredu prav lahko odloëite za foto kamero, ki vam je po imenu, ceni, predstavitvi na internetu in prodajalcu najbliæja. V analogni fotografiji smo redko delali preizkuse kompaktnih kamer in primerjali posnetke med seboj. Vedelo se je, da teh kamer profesionalec in zahtevneæ ne 4 e-fotografija - november, december 2002 uporabljata. Kompaktne kamere so namenjene fotografom, ki jih zanima samo konëni produkt - fotografija v njim razumljivem (nezahtevnem) pogledu. Tudi fotografije s filma so jim v veëini labolatorijev lahko izdelali dovolj dobro. Digitalci pa imajo zaenkrat πe visoko ceno. Zato analogni fotografi in drugi kupci iπëejo πe razumljivo mejo med kakovostjo, uporabnimi lastnostmi in ceno. Tu pa se lahko hitro ujamete v zanko. Manj denarja, manj muzike. Vedeti morate, da je proizvajalcev tipal CDD ali CMOS in drugih pomembnih elektronskih komponent samo za vse prste na rokah.»e vam serviser odpre veë kamer razliënih proizvajalcev, lahko opazite, da so si mnogi deli enaki.»e je na kameri zapisano znano fotografsko ime, pa je v notranjosti povsem izdelana iz delov, ki jih poznamo iz zabavne elektronike. Torej Ëigava je kamera in kaj izbrati? Canon ali Casio, Pentax ali Panasonic, Olympus ali Sony? Tudi konstrukcija leë in same leëe v moëno opevanih objektivih so v kompaktnih kamerah podobne. Sploh pa v kompaktnem razredu niso tako pomembne, kot æelijo prikazati - predvsem zaradi slabih tipal in povpreënega procesiranja elektriënih signalov. In tako ste ujeti v razprave na internetnih straneh, preizkuse v revijah in v zaupanje proizvajalcu, ki vam je najbliæji. Tudi razliëni kakovostni razredi elektronskih komponent imajo svojo ceno. Najlepπe se to vidi pri spominskih karticah. V trgovinah lahko kupite standardno izvedbo za iz prospektov ali e-trgovin znano ceno. NaroËite pa lahko»e je le moæno, se pred nakupom dogovorite za preizkus æelene kamere ali vsaj za ogled æe izdelanih fotografij, posnetih s to kamero. Digitalna tehnologija je v kamerah πe na zaëetku svoje poti, zato je med dobrimi plodovi kar nekaj kala, ki ga spoznate πele po preizkusu. Digitalna tehnika πe ni doæivela sprejema in dala takπne podobe slike, kakrπno nam da film. Na digitalnem zapisu najdemo mnogo nepravilnosti zato, ker ga primerjamo s filmom. Toda tudi film ima svoje nepravilnosti, kar se tiëe samega zapisa. Vendar s filmom smo rasli, le njega poznali in njegov zapis zavestno sprejeli za edino pravilnega in bil je vrhunski. Vendar kakovost zapisa digitalne tehnologije zelo hitro napreduje. Poklicni fotografi so digitalno prednost æe priëeli izkoriπëati, druæinski z debelejπo denarnico sploh ne razmiπljajo veë o filmu. Oboji zaradi neπtetih prednosti in zadovoljive kakovosti primerjave s filmom ne delajo veë. Z niæanjem cen pa bodo to spoznali tudi drugi fotografi, ki se bodo ob svojem Ëasu namenili kupiti novo kamero. tudi take za industrijsko uporabo, ki so bolj preizkuπene in tudi na temperaturne razlike so manj obëutljive. Najdraæje in najboljπe so tiste, ki so namenjene izjemnim razmeram, na primer za vojsko. Cena teh kartic je nekajkrat draæja od osnovne. Torej obstajajo kartice istega proizvajalca, iste zmogljivosti po koliëini shranjenih datotek, toda z veliko razliko v kakovosti in ceni. Tako je bilo æe pri nam dobro znanih disketah. NoName so bile poceni, popolnoma iste z nalepko znanega proizvajalca pa obëutno draæje. Toda proizvajalec je za kakovost zastavil svoje ime. Pri NoName smo slabo kakovost vzeli v zakup. Tista draæja z znanim imenom pa bi nam ob slabem zapisu dala mislititi glede kakovosti in dobrega imena na njej zapisanega proizvajalca. Torej πe preden ste kupili kamero, so vam mediji v glavo æe poloæili zahteve, ki jih po njihovem morate upoπtevati pri nakupu. Milijoni toëk so vam bili poloæeni æe v zibko. NihËe pa vam nië ne pove o kakovosti posameznih komponent, ki na koncu poleg fotografa zabeleæijo kakovostno sliko. Vpraπajte se, kaj je pomembno pri fotografiji? Na prvem mestu je vaπa osebna ocena, ali je posneti motiv na fotografiji dober ali ne. V tem pogledu, Ëe niste zahtevneæ ali profesionalec in si æe lahko privoπëite kakovostnejπe kamere, vas bodo kompaktne kamere zadovoljile. Preden gremo naprej v tokratno predstavitev razredov kamer, naj πe enkrat poudarim: Niso pomembni ime kamere, opis njenega preizkusa v revijah in ocena, ampak samo fotograf, ki za kamero stoji. Vsak razred prinaπa svoje prednosti in slabosti. Prednosti pa znajo izkoristiti le strokovnjaki ali tisti, ki toëno vedo, za kakπen namen bodo kamero potrebovali.»e fotografirate veëinoma motive v daljavi, potem je za vas moëan zoom pomemben; seveda Ëe poznate zakonitosti goriπëne razdalje in Ëasov osvetlitve. Komur mnogo pomeni velika svetlobna jakost objektiva, se mora takoj sprijazniti z viπjo ceno kamere ali s slabπe zarisano fotografijo, Ëe je v tem primeru optika slaba. VeËje leëe v istem razredu pomenijo tudi veëjo popaëenost in s tem napake v zapisu. Da se ne bom ujel v zanko prepriëevanja. Kamero, ki jo v doloëenem cenovnem razredu æelite kupiti, najprej preizkusite in πele nato kupite, Ëe æelite biti zares prepriëani v njen nakup. Mnogim je dovolj tudi opis preizkusa v revijah. Dosti ne bodo zgreπili, kajti kdor se ne æeli sam prepriëati v kakovost kamere, ni zahtevneæ, ampak povpre- Ëen fotograf. Tem pa velika veëina kamer ustreza. Kako opraviti preizkus, sem zapisal v prejπnji reviji. M.I. Mini Kompaktne kamere s Ëvrstim ohiπjem Canon IXUS V3 Casio EXILIM Contax TVS digital FujiFilm M 603 Konica KD 300Z, 500Z Kyocera S3L, S4, S5 Minolta Dimage Xi Kaj vse prenese Ëvrsto ohiπje iz aluminija, trdne plastike ali kakega drugega Ëvrstega materiala, smo si lahko ogledali v prejπnji πtevilki na primeru Minolte Dimage X, ki je padla iz srajënega æepa na beton. Kamera πe vedno brez teæav deluje. Pred leti je prek Canonovega modela A50 zapeljal lastnik, ki je kamero pozabil na strehi avtomobila in speljal. PoËila je samo lamela, ki πëiti objektiv. Ko jo je povozil avto, ni bilo teæav. S kamero smo πe velikokrat fotografirali. Vendar na æalost jo je kmalu povozil Ëas. Ta je mnogo bolj neusmiljen do tehnike. Vsi, ki si v svojem æepu ali torbici æelite nekaj majhnega in dovolj dobrega, si boste izbrali eno od teh kamer. Ni pomembna samo kakovost, ampak TRGOVINA Servisiramo: SERVIS Ljubljana, Dunajska 57 tel.: 01/ TAMRON 19-35mm Sit Nikon CoolPix 885 Olympus C50 Z Panasonic DMC-F7 Pentax 330 RS, 430 RS Sony DSC-P7, DSC-P9 Sanyo DSC-AZ1 Toshiba PDR-3310 tudi tehnika! V tej majhni robustni πkatlici, nië veëji od πkatlice cigaret, je spravljeno vse, kar potrebujemo za fotografiranje. Seveda vsak proizvajalec doda svojo filozofijo, z njo pogojeni ceno in kakovost. Za vsako od teh kamer pa velja, da v veëini primerov glede kakovosti slike povsem ustreza tako za druæinsko kot poslovno fotografijo. Tiste z veë toëkami omogoëajo celo velike poveëave vse tja do 25 x 30 cm v zadovoljivi kakovosti. Manj zahtevni boste lahko poveëevali svoje enkratne trenutke v πe veëje formate. Toda kolikokrat ste to opcijo uporabili v filmski tehniki, pa Ëeprav vam je film to omogoëal? Vendar moænosti so in tisti, ki æelite, jih lahko tudi izkoristite. Ohiπje je v veëini primerov πe dodatno ojaëeno ali je celo kovinsko. Æe iz analognega APS razreda je zelo znana kamera IXUS. Predsednik korporacije Canon je svojim usluæbencem dejal: Ko bo kamera tako majhna, da me ne bo motila v æepu srajce, takrat bom priëel s fotografiranjem. Pri Canonu so med vodilnimi v inovacijah. Tako je nastala kamera IXUS, ki ni veëja od πkatlice cigaret. Podobno razmiπljanje so prenesli tudi v razred digitalcev - majhno, trpeæno ohiπje in lastnosti, ki moëno presegajo zahteve druæinskega fotografa. Drugi proizvajalci se zgledujejo po IXUS-u. Nekateri so v tem razredu ubrali svoje inovativne smeri in æelijo biti boljπi od prvega. Casio EXILIM je predvsem za polovico tanjπi. Kyocera, fotografu bolj znano ime Yashica, je poleg konkurenënih zanimivih modelov S4 in S5 dodala πe paradnega konja iz svoje foto konjuπnice. Pred mnogimi leti so kupili nemπki Contax. V odliëen model Contax TVS so vgradili digitalni del, dodali napis digital in prestiæna digitalna kamera je V VSEH BOLJE ZALOÆENIH FOTO TRGOVINAH TAMRON mm Sit cena z DDV Objektiva primerna tudi za digitalna ohiπja. Za Canon, Nikon, Pentax, Minolta. 3.2 mega toëk, 3 X optiëni zoom Sit cena z DDV Tiffen dodatna oprema za digitalne foto in video kamere. PredleËe za πiroki kot, tele in makro. Filtri razliënih dimenzij. e-fotografija - november,december

4 bila rojena. Fuji je æe veë let prisoten na trgu digitalnih kamer. Bili so med prvimi, ki so mnoæiëno predstavljali digitalne kamere, in so med prvimi pri inovacijah na digitalnem podroëju. Z modelom M 603 nadaljujejo tradicijo mini kamer. Konica, fotografu znana predvsem po filmih, je na Fotokini predstavila modela KD 300Z in 500Z. Ko kamero vklopite, mislite, da ste v disko klubu. ZvoËni in svetlobni signali zapolnijo Ëas, ki ga kamera potrebuje za vzpostavitev vseh funkcij v delujoëe stanje. O Panasonicu, Sonyju, Sanyju in Toshibi ne kaæe izgubljati besed. Mnogi so fotografiranje spoznali πele po prihodu digitalnega zajema in s kamerami teh proizvajalcev, ki so sicer poznani predvsem v avdio in video svetu. KlasiËni fotografi si niti ne predstavljate, koliko novih fotografov je vstopilo v svet fotografije prav na raëun teh proizvajalcev. Tudi kamere fotografu bolj znanih imen vsebujejo mnogo njhovih komponent, zato tudi kamere omenjenih proizvajalcev niso nië slabπe od konkurenënih. Minolta, Nikon in Pentax πe vedno æanjejo slavo analogne ere. Minolta Xi je ljubljenka neænejπega spola. Zaradi posebne konstrukcije objektiva kljub trikratnemu zoomu skoraj ne opazite. Nikon ima πe vedno imidæ kakovosti in robustnosti. Pentax pa je vedno zdruæeval tradicijo z inovativnostjo. Kar nekaj funkcij na njihovih kamerah je edinstvenih. Tudi Olympus C-50 zasluæi vaπo pozornost. Kakovost njihovih myu kompaktnih kamer na film je prenesena v novi digitalni model. Celih pet milijonov toëk bo poteπilo lakoto po duπevni hrani lovcem na megapiksle. Seveda pa draæja tehnologija zahteva tudi viπjo ceno. Toda zahtevneæi in predvsem lovci na kakovost in toëke so ta model æe opazili in ga vstavili v svoj notranji spomin. Po tem zapisu ne moremo oceniti, katera kamera predstavlja najboljπi nakup. Letega v celovitem pogledu ni. Najboljπi nakup nas- tane v vaπi glavi. Nekdo gleda na ceno, drugi na velikost kamere, tretji na zoom, svetlobno jakost in mnogi πe vedno na mega toëke. Zavedajte se, da karkoli boste v tem razredu izbrali, ne bo slab nakup. Od teh kamer pa ne priëakujte nemogoëega. Najbolj pomembno je, da se ne pokaæejo tehniëne teæave zaradi slabih komponent. Tako kamero kmalu umaknejo s trga ali ponudijo novo programsko opremo, ki reπi teæave. O kakovosti slike ne gre dvomiti, vsaj v razredu fotografov in v naëinu Ne ustraπite se vseh silnih podatkov, ki vam jih predstavi lastnik veëje digitalne kamere. Lahko da boste s svojo majhno πkatlico naredili boljπe fotografije; seveda v doloëeni velikosti. DIGITALNI ZAPIS VAS LAHKO TUDI RAZO»ARA! V veliki digitalni evforiji lahko pride tudi do razoëaranja. Trgovec mi je na ogled poslal cel kup fotografij s pritoæbo kupca o slabi kakovosti slik iz kupljene digitalne kamere. Kupec, ves navduπen nad sodobno tehniko in prepriëan v njeno kakovost, je brez zadræka in predvsem brez preizkusa kupil digitalno kamero cenovnega razreda SIT. Prodajalec, nevajen strank, ki dobro poznajo film, mu digitalne tehnike ni predstavil na pravi naëin. RazoËarani kupec se je kmalu vrnil k trgovcu in mu pojasnjeval, da njegova deset let stara trotel kamera dela boljπe fotografije kot draga digitalna. Sprva sem mislil, da je kaj narobe pri nastavitvah. Toda ko sem videl fotografije, mi je bilo hitro jasno, da je kupec vajen kakovosti in predvsem zapisa slike s filma. Velikokrat sem æe omenil, da je digitalna fotografija æe na pogled drugaëna od filmske. Druæinski fotograf, vajen filma, tak zapis le steæka sprejme, Ëe ne vidi ali ne potrebuje prednosti digitalnega fotografiranja. Predvsem digitalne prednosti so tiste, ki fotografa pritegnejo in obdræijo s kamero brez filma. V poslovni fotografiji so prednosti moëno izraæene. Zato pri kompaktnih kamerah slabπi zapis ne moti. Za vse druæinske fotografe na film zato velja: Dobro si oglejte digitalne fotografije in se πele po preizkusu odloëite za nakup. V opisanem primeru sta se prodajalec in kupec na koncu dogovorila za zamenjavo. Digitalni zapis je kupca razoëaral. Trotel digitalko bo zamenjal za dobro SRL kamero s kakovostnim objektivom. Tudi drugi druæinski fotografi dobro premislite, kakπen je vaπ pogled na fotografijo. Vse prednosti digitalne kamere vam ne bodo pomenile nië, Ëe boste s konënim izdelkom nezadovoljni. Zato πe enkrat poudarjam, prepriëajte se v digitalni zapis. Za veëino je dober, za nekatere πe neprimeren. Od kamere do kamere je kakovost zapisa lahko moëno drugaëna, predvsem pa je v nekaterih elementih neprimerljiva s filmom. M.I. fotografiranja, za katerega so namenjene.»e pa le imate moænost, nekaj kamer preizkusite po receptu iz druge πtevilke naπe revije. Tako boste πe bolj prepriëani v svojo izbiro in predvsem, ali vas digitalni zapis in z njim pogojena kakovost zadovoljujeta. Ne pozabite na dodatne baterije, polnilec, Ëe ga ni v kompletu, in dodatno pomnilno enoto. Res je, da je do tu stroπek nakupa digitalne kamere visok, toda od nakupa naprej je fotografiranje skoraj zastonj. Sploh Ëe baterije polnite pri sosedu, Foto: Silvan Robba Za dober motiv ni potrebna vrhunska kamera. Vse se odvija v vaπi glavi in vaπem pogledu na fotografijo. NauËite se gledati s tretjim oëesom foto kamero. Zaslon na njej vam v tem moëno pomaga. Kamero imate lahko vsepovsod s seboj. Predvsem zaradi njene robustnosti in majhnosti. Tudi v problematiënih svetlobnih pogojih pokaæe svojo kakovost. Predvsem zaradi opore v zaslonu na kameri si upate fotografirati. medtem ko mu razkazujete svojo novo malo igraëko. Ko mu sliko priëarate na zaslon takoj po πkljocu, od zavisti niti opazil ne bo, da mu kradete energijo. Tisti, ki digitalne kamere πe ne premorete, se niti ne zavedate, kaj za gledalce pomeni ogledati si posnetke na majhnem zaslonu takoj po fotografiranju. Lahko jim naslednji dan prinesete πe tako dobre klasiëne fotografije, uëinek ni isti. Ko so si jih gledalci æe ogledali na digitalni kameri, so æe izgubile del vrednosti. Pa da ne bo zamere pri izraznih fotografih. Ne govorim o izrazni fotografiji, ampak o druæinski. Mimogrede, za precej od naπtetih majhnih kompaktnih kamer se da dobiti tudi kakovostno podvodno ohiπje. Neodvisni proizvajalci ponujajo tudi predleëe za πiroki kot fotografiranja in prav tako za veëje goriπëne razdalje. Pozanimajte se tudi o teh moænostih, Ëe jih boste æeleli v prihodnosti izkoristiti. Misli digitalno! M.I. Kompaktne kamere srednjega razreda Canon S30, S45 FujiFilm 3800 Kodak LS 443 Minolta F100 Nikon CoolPix 4500 Olympus C 730Z Pentax 330 RS, 430 RS Ricoh Caplio RR1 Samsung Digimax 410 Kamere srednjega digitalnega razreda se najbolje prodajajo. Poleg dobrega foto zapisa, mnoæice nastavitev za osvetlitev in veëjega razpona med goriπënima razdaljama v veëini premorejo πe zvoëni in video zapis. Seveda je moëno podpovreëen in po nekajkratnem muëenju z video zapisom vas hitro mine volja za njegovo uporabo. Toda moænost zajeti gibljivo sliko imate, Ëe bo kdaj potreba po tem. Ko v vaπi glavi enkrat nastopi ali πe bo nastopil Ëas za vstop v digitalno fototehnologijo, bodo v veëini primerov kamere tega razreda vaπ æeleni nakup. Le viπja cena v primerjavi z v prejπnji πtevilki predstavljenimi kamerami za druæinsko fotografijo vas lahko odvrne od nakupa. Toda raziskave kaæejo, da so te kamere magnet, ki vas najhitreje prepriëa v digitalni nakup. Pritegnejo zanimiva cena, vse lastnosti, ki jih imajo veliki, in mnoæica nastavitev. O kakovosti fotografije ne kaæe izgubljati besed. V teh kamerah so æe tako dobre digitalne komponente od tipala do pretvornikov, da boste s kamero tega razreda tudi zahtevneæi, ki ste do sedaj uporabljali analogne kompaktne kamere viπjega razreda, zadovoljni. Nima, da nima, bi lahko rekli. Seveda pa oblikovalci, grafiki, uredniki in predvsem studijski fotografi od njih ne priëakujte preveë. To so le kompaktne kamere. Mega toëke ne ponazarjajo njihove kakovosti.»e nekoga majhnost in kompaktnost prej predstavljenih kamer moti, se bo v tem razredu poëutil bolj domaëega. Kamera lepπe sedi v roki. VeËina potrebnih nastavitvenih gumbov je na ohiπju in ni skrita v menijih zaslona. Tako veliko hitreje opravljamo razliëne nastavitve in vse skupaj je veliko bolj prijazno uporabniku. Najslabπe je, Ëe trgovec æe na zaëetku æeli prikazati, kaj vse zmore ponujena digitalka. Marsikateri kupec se vseh moænih nastavitev ustraπi in prvo notranje vpraπanje je: Ali bom s temi nastavitvami sploh znal ravnati? Ali: Koliko nastavitev je potrebnih za eno samo fotografijo! S takim naëinom prikaza digitalne kamere analognega fotografa prepriëa, da πe naprej uporablja njemu prijazne kompaktne kamere na film. V njo mu je æe pri prvem nakupu vstavil film in baterijo, ga opozoril, da kamero po 36 posnetih fotografijah prinese nazaj in pot do fotografij je bila pri koncu. To je prijaznost, si misli analogni fotograf. Toda to je tako, kot da bi za prevoz vedno uporabljali taksi. Pride po vas, pelje kamor æelite, s prometom niste obremenjeni in na cilj pridete spoëiti. Vendar je v tej prijaznosti tudi mnogo zank. Ko vas konec meseca stiskajo finance, raje ne boste πli od doma, kot da bi morali plaëati taksi. Tako varëujete tudi pri filmu. Taksist je vëasih slabe volje, ima æe moëno zdelano vozilo, v njemu smrdi po dimu, vi pa ne morete nië ukreniti, saj æelite priti na æeleni cilj. Voænja je v tem primeru neprijetna oziroma nekakovostna.»e bi imeli lastni avto ali v naπem primeru digitalno kamero, si poti do konëne kakovosti lahko izbirate. Pri filmu ste bili z analognimi kamerami pri tem moëno omejeni. In nenazadnje, Ëe ste posnetek zgreπili ali v pravilnost nastavitev dvomite, posnetke preprosto pogledate, nastavite nove nastavitve in Ëe vas motiv πe Ëaka, ustrelite πe enkrat ali veëkrat. V zelo kratkem Ëasu se boste nauëili mnogo novega. Lahko bi rekel, Ëe se z avtom zaletite...? V digitalni tehniki to slabost zbriπete in poskusite brez napak speljati πe enkrat. Vseh nastavitev, ki jih omogoëajo kamere v tem razredu, niti ne boste uporabljali. So tu, ker za svojo ceno morajo ponuditi nekaj veë. Tehnologija, ki jo poznamo æe iz analognega sveta, je poceni in zato lahko prenosljiva tudi v digitalne kamere. Æe drugo leto bo nastavitev v tem razredu vse manj. Prihaja Ëas niæanja cen, kar se æe dogaja. Kakovost slike za ta razred je æe zdaj dobra. Tu ne bo spremembe. Zmanjπevati bodo zaëeli stroπke pri odveënih nastavitvah, ki jih druæinski fotograf ne potrebuje. V mnogih ne bo veë moëno povpreënega video in zvoënega zapisa. Tudi toëkovnega merjenja svetlobe ne. Prav tako bodo omejili moænost mnoæice podrobnih nastavitev ISO, WB, korekture osvetlitve itd. Vsega tega povpreëen fotograf v tem razredu ne potrebuje. Z zmanjπevanjem doloëenih moænosti se bodo kamere pocenile in s tem postale bolj dostopne bodoëim kupcem. Moænosti, kako poceniti digitalne kamere, je veliko. Z digitalni kamero se lahko odloëite posneti πe tako svetlobno zahteven motiv.»e ne gre s prvim poskusom, bo πlo s petim. Najpomembnejπe je, da ni stroπka za film in da kakovost posnetka lahko takoj ocenite na zaslonu kamere. 6 e-fotografija - november, december 2002 e-fotografija - november,december

5 Toda v tehniko je treba vstopiti takrat, ko jo potrebujemo, si jo æelimo in si jo lahko privoπëimo. Za nakup kamere tega razreda vam ne bo æal, Ëe do sedaj pri kamerah na film niste segli viπje od kompaktnih modelov. Tudi med temi kamerami je moëna konkurenca. Vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Nekatere so ploπëate, druge z vrtljivim zaslonom, moënim zoomom, tretje z veë toëkami, Ëetrte z eno samo baterijo zdræijo skoraj πe enkrat veë od konkurenëne. Kaj izbrati, je torej povsem vaπa lastna odloëitev. Zavedajte se, da najboljπe izbire ni. Ko kupec kupi neko kamero, je v najboljπi nakup povsem prepriëan. Toda ob pogovoru samozavest hitro uplahne z opraviëevanjem odloëitve. Pove vam vse o pregledu vseh mogoëih preizkusov na internetu, o kolegih, ki so svetovali. Zelo malo kupcev se odloëi za nakup po lastni Proizvajalci svoje nove analogne kamere predstavljajo z mnogo manj pompa kot prej. Prihaja Ëas obdarovanj, zato vas æelim spomniti tudi nanje.»e vas digitalno πe ni prepriëalo in se ne morete sprijazniti z digitalno sliko, si lahko izberete kamero na film. Pentax je predstavil kamero za fotografe, ki veliko fotografirajo v prostoru. Njena prednost je v πirokem kotu - od 24 mm do 105 mm. GoriπËnica 24 mm bo za digitalne kamere πe nekaj Ëasa nedosegljiva. Olympus nadaljuje tradicijo odliëne serije mju z modelom mjuv. Canon pa je z modelom Prima130 uspel zdruæiti kompaktnost in moëan zoom z lepo oblikovanim ohiπjem. Mnogi fotografi, ki so æe zamenjali film s tipalom, na te kamere niti pomislijo ne veë. Ne zaradi kakovosti slike, ampak izkljuëno zaradi prednosti, ki jih ponujajo digitalne kamere. Teh pa ni malo! Za veëino kompaktnih kamer si lahko dokupite nepropustno ohiπje. Cenejπa tudi zadovoljiva moænost je nakup zaπëitnega etuija AquaPac. presoji in po preizkusu pred nakupom. Zakaj bi se pustili prepri- Ëevati v najboljπo izbiro glede velikega razpona goriπëne razdalje, Ëe takega naëina fotografiranja ne uporabljate. Ali obratno, Ëe velikokrat fotografirate oddaljene motive, je za vas bolj pomembna najveëja goriπëna razdalja kot vrtljiv zaslon na kameri.»e poveëujete fotografije in radi delate izreze, potem boste izbrali kamero z veë toëkami.»e fotografij ne poveëujete prek velikosti 13 x 18 cm, slika v tej velikosti ne bo nië slabπa, Ëe boste kupili cenejπo kamero z manj toëkami na tipalu. Pri analognih kamerah so bile razlike majhne. Izbirali smo jih bolj po imenu proizvajalca. O kakovosti slike je veë odloëal dober film kot izbira med seboj podobnimi kamerami. Kakovost filma je tako vrhunska, da se povpreëen fotograf o njegovi kakovosti nikoli ne pogovarja s prodajalcem. Bolj pomembna je cena. In vsi odgovori pri filmu so bili enaki: VeË denarja, veë muzike. Zapomnite si, da to velja tudi pri digitalcih. Torej digitalno kamero izberite za svoj naëin fotografiranja in ne po tujih in domaëih raëunalniπkih preizkusih ter hvalah. Teæko najdemo digitalne kamere istega proizvajalca, ki bi si bile moëno podobne, kaj πele moëno podobne modele med kamerami razliënih proizvajalcev.»e bi zapisal svoje osebno mnenje, bi marsikdo kupil ravno omenjeno kamero. Toda za marsikoga bi bila izbira lahko napaëna, saj fotografira na drugaëen naëin kot jaz. Lahko tudi, da moëno navijam za doloëenega proizvajalca ali sem celo plaëan za hvalo. In tako bi nevede naredili napako. Jaz sam pa bi pri vas in mnogih bralcih izgubil kredibilnost. Le-to so nekateri pisci in revije, ki opisujejo to tehnologijo, æe izgubile. Kompaktne kamere viπjega razreda Canon G3 Casio QV-5700 FujiFilm S 602 Z Leica Digilux 1 Olympus C5050 Panasonic DMC-LC5 Priπli smo do razreda kamer, ki jih v analognem svetu razen zelo redkih izjem ne poznamo. So meπanica med kompaktnim ohiπjem, nastavitvami in lastnostmi, ki jih poznamo iz SRL kamer, in z za digitalko razumno ceno. Poleg tega imajo πe moænost prikljuëitve razliënih dodatkov, ki jih uporabljajo predvsem profesionalni fotografi. Kamere tega razreda so zelo uporabne, predvsem pa so dobra sredina med ceno in kakovostjo. V poslovni fotografiji so πe vedno zakon. Vendar bolj kot hvali bom zapis namenil njihovim slabostim. Saj hvalijo jih tako ali tako vsi. Prva ugotovitev: Nezahtevni jih ne kupujejo, so predrage. Zahtevneæi smo vajeni SRL kamer, ne pa kompaktov. Vendar te kamere predstavljajo prvi stik zahtevnega fotografa z digitalko. Mnogi njihovo vrednost æe zaradi cene primerjajo s precej draæjimi SRL kamerami. Velikokrat lahko sliπite fotografa, ki je vedno uporabljal SRL kamero na film, da ga kamera tega razreda popolnoma zadovolji, da veë ne Lepo darilo za tiste, ki ne morejo brez klasike! Yashica MC SIT Yashica MC-28 potrebuje. Tudi sam sem v praksi priπel do tega spoznanja in sem jih za poklicno rabo hvalil, ker si SRL kamere nisem mogel privoπëiti. Fotografi, ki kamero uporabljajo v podjetjih za poslovno rabo in se s SRL kamerami niso nikoli spoznali, naj jih le vzamejo v roke. Ko se bodo nauëili fotografskih osnov, bodo imeli tako dobre fotografije, da tudi za lastne prospekte, revije in oglasna sporoëila ne bodo veë najemali profesionalnega fotografa. Digitalne SRL kamere so πe zdaj tako pregreπno drage, da smo se mnogi fotografi v poslovni fotografiji odloëili, da poskuπamo z digitalnimi kompaktnimi PIXO Media SM 128 Mb(SmartMedia) SIT PIXO Media Ëitalec (za vse tipe kartic) VELIKA IZBIRA NORE CENE! SIT V decembru razliëne predstavitve digitalnih fotoaparatov. Te kamere vas bodo zadovoljile tako v poslovni uporabi, kot za druæinsko fotografijo. martinska 152, EMPORIUM, tel.: 01/ martinska 152, Hala A, tel.: 01/ Vse za amaterje in profesionalce (analogna in digitalna oprema) APACER CF (CompactFlash) 128 Mb SIT SanDisk MMC 32 Mb SIT Digitalni fotoaparat: Sony DSC-P71 Digitalni fotoaparat: Canon A tiskalnik CP SIT SIT 8 e-fotografija - november, december 2002 e-fotografija - november,december

6 Te kamere se odliëno obnesejo tako v poslovni kot druæinski fotografiji. Imajo pa tudi svoje slabosti, katere v tem cenovnem razredu ne priëakujete. Pritisnete na sproæilec in motiv odbrzi mimo. Prav zakasnitev od proæenja do osvetlitve tipala je ena glavnih zamer fotografov do teh kamer. Toda kompakt je samo kompakt. Za boljπo kakovost in hitrost je treba πe globlje seëi v æep. kamerami viπjega razreda zamenjati SRL kamere na film. In verjemite, veëini je to dovolj dobro uspelo. V poslovnem svetu ima zdaj najveëkrat Ëas prednost pred kakovostjo. In Ëe znate izkoristiti svetlobo in uporabiti vse lastnosti in nastavitve na teh kamerah, potem vam kmalu uspe zasluæiti toliko, da si kupite digitalno SRL kamero. Ne govorim na pamet. Sam in πe mnogo mojih kolegov, predvsem iz oblikovalskega in zaloæniπkega sveta ter sveta grafiëne priprave, smo πli skozi to πolo. S temi kamerami sem fotografiral vse od roënih ur, pliπastih igraë, æog, fotokamer, prireditev itd. Uredniki so nam moëno hvaleæni, da od ideje do zaëetka tiska ne potrebujejo veliko Ëasa, ur ali celo dni. Tudi drago skeniranje filmov odpade. S prihodom teh zmogljivih kamer so celo mnogi poklicni fotografi izgubili del svojega posla. Uredniki so spoznali, da lahko kar sami fotografirajo artikle za svoje kataloge ali revije. Preprosto fotografiranje, predvsem pa hitro in zastonj uëenje na lastnih napakah so argumenti, ki so jih prepriëali. S temi kamerami lahko torej opravimo marsikaj, kar s kompaktnimi kamerami v analognem svetu nismo mogli. Tudi sam sem ob del zasluæka. Ni veë skeniranja. Vendar te kamere kljub vsem moænim nastavitvam, visoki loëljivosti tipal za veëje poveëave in moænosti uporabe dodatnih tehniënih nastavkov niso vsemogoëne. Nekatere lastnosti so celo moëno sporne. Tipalo je majhnih dimenzij. S tem je tudi goriπënica pri normalnih vrednostih majhna, samo 5 ali 6 mm. Tu pa nastopi problem velike globinske ostrine tudi pri povsem odprti zaslonki. Nekatere motive fotograf preprosto ne more ustrezno posneti in treba je popravljati slike v raëunalniπkem programu. To pa podaljπuje Ëas do konëne izvedbe. Kljub dokaj visoki ceni teh kamer, Ëe ceno primerjamo s ceno analognih, je analogni del v njih od objektiva, ostritvenega mehanizma, merjenja svetlobe do hitrosti odziva po pritisku na sproæilec podpovpreëen. Ko sem si ogledoval drobovje in predvsem omenjene vitalne dele, sem opazil, da je v njih tehnologija kompaktnih kamer iz analognega sveta v cenovnem razredu od 30 do 60 tisoë tolarjev. Kamere so moëno poæreπne z energijo. Zato vedno uporabljamo opcijo, da se po doloëenem Ëasu neaktivnosti same izklopijo. Pa pride izjemen trenutek. Preden se kamera vklopi in pripravi sve funkcije za osvetlitev, je motiv æe mimo. Poskusite z temi kamerami fotografirati πport, recimo koπarko. Ko hoëete posneti æogo v koπu, kot ste navajeni s SRL kamerami, jo na vaπem posnetku igralec æe pobira s tal. Kamere imajo moëno zakasnitev delovanja. Tudi tu velja - malo denarja, malo muzike. Seveda zapis velja za digitalni foto svet. In smo za poslovno fotografijo fotografi po doloëenem Ëasu spoznali, da je treba kupiti zmogljivejπe kamere. Le-te pa lahko dobimo samo v draæjem, bolj zmogljivem razredu, ki je zopet hibrid med kompaktno in pravo SRL kamero. Sledijo pa πe prave SRL kamere, katerih kakovost je æe vrhunska. O, njih in njihovi kakovosti v naslednji reviji konec januarja. O SRL kamerah bo samo ocena kakovosti najboljπih. Rezultati so za film fotografe zastraπujoëi. V to so se æe prepriëali tisti, ki so si ogledali moje testne fotografije, seveda obeh tehnik, filma in digitala. Saj dobro poznam obe tehnologiji. Kar Ëuvajte svoj filmski vrtiëek. Karavana digitalne tehnologije gre z vso hitrostjo naprej. Fotografi na film boste z znanjem in s skoraj nië veë razvijajoëo tehnologijo ostali kot zapuπëeni v sahari. PoËasi boste imeli vse manj obëudovalcev in posnemovalcev. Zelo zanimivo je spoznanje, da tudi æe v foto klubih razmiπljajo in se pouëujejo o digitalni fotografiji. M.I. Dokler se nisem odloëil za SRL digitalno kamero sem s boljπo kompaktno poslikal na desetine zahtevnih artiklov, katere bi v analogni dobi v fotografiranje prepustil boljπim studijskim fotografom. Z digitalcem pa preizkuπaπ in preizkuπaπ. Slika gre takoj v pregled na raëunalniπki zaslon in uëenje na lastnih napakah nas pripelje do konënega zadovoljivega rezultata. Tudi katalog ur, svinënikov in drugih kovinskim predmetov sem se upal posneti sam. V naslednji πtevilki; Kompaktne kamere viπjega razreda EVF/SLR brez menjave objektiva Minolta Dimage 7hi (EVF) Nikon CoolPix 5700 (EVF) Olympus E 20p (SLR) Sony F-717 (EVF) Zrcalno refleksne (SRL) kamere z moænostjo menjave objektiva Canon EOS D 60, EOS 1D, EOS 1Ds Contax N digital FujiFilm FinePix S2pro Kodak DCS 14n Nikon F 100, 1Dh, 1Dx Sigma SD9 Preizkus πt. 0 Kdaj Preizkusi digitalnih kamer so za zdaj πe Velvia bi bila slabo ocenjena. Toda Ëe bi moëno zapletena stvar. Res da jih je v preizkus obrnili in fotografirali z vsemi filmi raëunalniπkih revijah kot listja na tleh v naravo, bi jo postavil na prvo mesto. Da ne jesenskih dneh, toda z objektivnostjo piπem o objektivih.»e nek objektiv pri nimajo dosti zveze. Opis neke kamere je oddaljenosti 5 m in zaslonki 5,6 riπe bolje ponavadi prepis prospekta o njenih od vseh πe tako opevanih konkurentov, je tehniënih karakteristikah. Preizkus veë lahko æe pri oddaljenosti 8 m povsem na kamer pa predstavlja novo teæavo. Tehnika repu. Za objektiven preizkus je torej treba se predvsem med kompaktnimi kamerami mnogo veë, kot samo vzeti kamero iz tako hitro menja, da lahko malo obseænejπi πkatle, oceniti njeno obliko, teæo in velikost preizkus po objavi moëno greπi. Nekaterih ter narediti nesliπni πkljoc ali dva. preizkuπank ni veë moæno kupiti ali pa so v Verjemite, da se da vsak preizkus obrniti isti reviji med novicami æe najavljeni novi na glavo, Ëe le veste, kje so vse prednosti modeli. V analogni tehniki je bilo vse in slabosti testne opreme. Samo namen, skupaj bolj enostavno. Filmi in objektivi namen je pomemben. 75 ali 74,5 toëk ali 4 nam povedo mnogo veë o kakovosti in 4,5 zvezdice pri ocenjevanju ne povedo konëne slike. Kamere so na trgu dve ali tri nië o kakovosti. Tudi v tujih revijah in ne leta. V tem Ëasu smo lahko ocenili razliko samo pri nas vas zavajajo s takimi testi.»e med konkurenti. Tudi pisci smo dobro ste nekdanji bralci revije Moj hobi se dobro vedeli, kaj ocenjevati, kakπne so spomnite, da sem na vse pomembne zakonitosti in kakπne posebnosti. Pri lastnosti pri preizkusih vedno opozarjal in digitalcih pa vsak iπëe nekaj svojega. In jih tudi prikazoval. In vaπ odziv na takratne tisto povsem svoje lastno merilo pisec preizkuse je bil moëno pozitiven. ocenjuje pri preizkusih vseh kamer. Preizkuπajte kamere ali drugo opremo v PrviË. Kamere je treba preizkuπati po njihovem cenovnem in kakovostnem njihovi namembnosti, torej Ëemu in komu razredu ter prikaæite skozi preizkuπene je namenjena.»e je za nekoga majhen fotografije njeno kakovost. zoom slabost, je za drugega lahko DrugiË. Kamere na preizkusih πe vedno prednost. Na ta naëin se da lahko pri vsaki razvrπëajo po milijonih toëk. Spoznali smo kameri hitro poiskati dobre in slabe æe, da je to zelo trgovski faktor, predvsem lastnosti. Treba je pokazati fotografije v pa s kakovostjo slike nima veliko dobri in slabi luëi. Seveda ne fotografije skupnega. istega motiva iz veë kamer. Zamislite si Ste se morda kdaj ob nakupu filma preizkus diapozitivnih filmov, kjer bi z spraπevali po milijonih drobnih zrnc na vsemi fotografirali portret in jih nato njem? Posploπeno: Sensia ima cca. 9.5 ocenjevali. Med fotografi moëno æelena milijonov zrnc na barvno plast, Elite pa cca. CONTAX N digital»e ne bi æelel povedati nekaj veë od gole ocene, o preizkusu niti ne bi pisal. Oziroma bi preizkus zgolj iz digitalnega vidika (tako se najlaæe piπe) zelo hitro konëal in zapisal slabo, slabo, πe slabπe, kot sem mislil. Pa ni tako hudo, kot veëina preizkuπevalcev piπe. Seveda, Ëe znate narediti zgodbo. Ime Contax, nemπko, je le Contax. Vedno je imel svoj krog izbranih ljubiteljev. Kamere æe dolgo Ëasa ne dosegajo kakovosti japonskih super kamer. Podjetju je πlo celo tako slabo, da ga je kupila Kyocera, ki je æe imela pod streho povpreëno Yashico. Ljubitelji Contaxa, predvsem tisti, ki imajo denar zanjo, pa se kljub japonskemu lastniπtvu πe vedno odloëajo za nakup. Prav tako bo z N digital. Za kamero lahko reëem: Soliden, Ëvrst body, ki dobro leæi v roki, s prepolno gumbi za nastavitve, ki nepoznavalca Contax filozofije takoj odvrnejo. Vse drugo pa je moëno povpreëno. Medlica, kot da bi gledal skozi staro praktico. Sem le vajen sodobnih vrhunskih kamer. V spodnjem delu iskala se celo vidi povratni odboj svtelobe. Tipalo velikosti 24 x 36 mm (nië veë edino), 6 mega toëk in elektronika za pretvarjanje podatkov so tudi povpreëni. Slika je pri 100 ISO primerljiva z D 60 (daleë od EOS 1Ds) vendar barvno slabπe izrazita. Pri obëutljivosti nad 100 ISO pa kakovost pada na kvadrat. Na dprewiev.com πe vedno piπejo o obëutljivosti 1600 ISO, na trg pa niso spravili veë od 400 ISO. Tako je πum tipala moëan. Sedaj tudi drugi, ki prej Contaxa niste poznali, veste, za kaj je podjetje propadlo. Toda novi lastnik, JaponËek, zna prodajati tudi slabosti. Vaæno je, da se na kameri sveti znano evropsko ime. In to je vodilo za ljubitelje te znamke, da jo kupujejo. Sicer koliëine niso velike, ampak nek dobiëek najbræ ostane. In to kljub tehniënemu zaostanku. Vendar zaostanku samo, Ëe jo gledamo z vidika sodobnih SRL kamer, ki se prodajajo samo na raëun novosti in vrhunske kakovosti. Bogatega ljubitelja fotografije ne boste prepriëali v nasprotni nakup, Ëe njegovo aristokratsko srce bije po nekem drugem taktu. Fotografija iz N digitala je tako dobra, da bi veëino izmed nas vedno zadovoljila. Toda zaradi podjetij, ki stalno iπëejo veë, in naπega velikega apetita po neëem trenutno najboljπem v tehniki nas prepriëuje v nasprotno. Ne znamo pa veë ceniti nekaj veë. In to je prisotnost neke notranje moëi, ki ga ime Leica in Contax πe vedno izæarevata. Za marsikaterega ljubitelja avtomobilov je ime Jaguar in Bentley πe vedno veliko bolj Ëislano kot Mercedes ali BMW. Pa tudi ti kupci vedo, kje je doma sodobnejπa tehnika in bodo preizkusi? Kakπno kamero kupiti? Katera je najboljπa? Takih in drugaënih vpraπanj na uredniπtvo prihaja najveë. Tudi iz naπe objektivne revije æelite zvedeti, kaj kupiti in ali je vaπa odloëitev pravilna. Vendar Ëe æelimo ostati objektivni, je treba preizkuse opraviti takrat, ko bodo zato obstajale prave moænosti. 10 milijonov Torej je Sensia dia film boljπi. Bla, bla. Nikoli niste brali takih preizkusov. Fotograf je film ocenil po lastnem osebnem vtisu o zapisu tonskih vrednosti. TretjiË. Med seboj primerjajo kamere, med katerimi prve ni veë na trgu, druga je edina na preizkusu πe kot demo primerek, torej nikoli ne vemo, kdaj bo dosegljiva na policah, tretji æe napovedujejo zamenjavo z novejπim modelom, Ëetrta pa je popolnoma sveæa in nova priπla πele na trgovëeve police. Tako smo æe med preizkuπanimi modeli v moëni dilemi. Kaj Ëe je ocenjena kot najboljπa tista, ki je ne bo veë moæno kupiti, ko ste vi prebrali Ëlanek, ali pa Ëe je povpraπevanje po kameri veliko, do naπe male Slovenije pa pridejo le sluëajno prispele poπiljke. e to samo primerek ali dva. Torej smo spet pri vpraπljivi objektivnosti in priporoëilu. Za konec. Kako naj vam v tej πtevilki predstavim preizkus kamer, za katere najveë spraπujete? Recimo G3 in C G3 je pri zastopniku πele, ko je revija æe v tisku. Torej bi vam lahko predstavil samo C Spraπujete tudi po drugih foto kamerah. Proizvajalci napovedujejo, reklamirajo, a kamer ni lahko dobiti v preizkus, Ëe jih ni niti v skladiπëu, kaj πele za nakup v vaπi bliænji trgovini. Tako se objektivnost hitro konëa. Ne moreπ pisati o kamerah, ki jih nisi dobro preizkusil. Vse veë je prepisov in napovedi o novem izdelku in njegovi kakovosti kar z internetnih strani proizvajalca. Pa boljπa cena. Tradicija pa ima vedno svojo vrednost, ceno in kupce. Za Contax RTS in za vsaj dva, tri Zeissove objektive nisem nikoli imel denarja, da bi menjal japonsko ceneno tehniëno robo za kamero z duπo. Lahko me πe toliko prepriëujejo, da je kamera v digitalnem delu slaba, ker jo primerjajo z najboljπimi, jaz bi Ndigital imel. Saj tudi na film kot zdaj na tipalo dobrih posnetkov ne fotografiram na veë kot 100 ISO. Da ne naëenjam πe temo o Zeiss optiki. Canon EOS 1Ds Japonci kot Japonci so v 40. in 50. letih vidno kopirali nemπki Contax. Zdaj pa je ime Canon krepko vodilno v fotografski tehnologiji. Primat mu tako kot Nikonu v MF dobi dajejo oprema in profesionalni fotografi. Tem je namenjena kamera EOS 1Ds. Telo kamere je æe znano iz predhodnic 1v, 1D. AF in osvetlitveni mehanizem prav tako. Elektronski del prav tako. Vse vrhunsko. Tudi cena! Tipalo v CMOS tehnologiji poznamo æe iz D60. Toda poveëali so ga na polni Leica format. Hitri A/D pretvornik, procesorji in odliëni algoritmi za kvantizacijo dajo neverjeten konëni rezultat. Teæko je pisati o kakovosti tehnologije, ki veëini πe niti ni poznana. Zato lahko veliko veë povem ob predstavitvah kamere in na predavanjih, ko pokaæem fotografije. Poklicni fotografi, ki πe zdaj jemljejo film iz hladilnika, πele po tem, kar so videli na lastne oëi, zaënejo filme prodajati marsikatero tako hvaljeno kamero πe zdaj ne morete kupiti. Lep primer je Sigma SD9 s tipalom Foveon X3. Celo leto jo æe Ëakate, saj je bila predstavljena kot revolucija in kot super dobra. Ker ste prepisovali, ste greπili in zavajali bralce. Sam rezultate æe imam. Na sejmu TeleINFOS sem jih na predavanju æe pokazal. Le kje je vaπa objektivnost do bralcev in vaπih oglaπevalcev. E-fotografija bo s preizkusi kamer, celotne opreme, labolatorijev in tiskalnikov, priëela v naslednjem letu.»imbolj temeljito in objektivno, predvsem pa s poudarkom na njihovi namembnosti. Prvi korak bomo naredili æe 1. decembra. V sodelovanju s Obrtno zbornico Slovenijesekcijo fotografov in ponudniki fotodigitalne opreme se bomo z njo spoznali in jo tudi preizkusili. RaËunam, da se menjavanje modelov v prihodnjem letu ne bo veë dogajalo v tako hitrem tempu. Ker bo tudi kupcev digitalne opreme æe zaradi niæanja cen πe enkrat veë, mislim, da bo æe Ëas za dajanje objektivne ocene. Torej, preizkus πtevilka ena bo kmalu na vrsti. Da pa boste vedeli, da æe zdaj opravljamo preizkuse tudi vrhunske opreme, dve kameri za pokuπino. Predstavitev s praktiënim delom in narejenimi fotografijami pa potekajo v okviru predavanj in digitalnih izobraæevanj.»e jih æelite, pokliëite. Prostor v reviji je zaenkrat namenjen izobraæevanju. Vsem pa vedno odgovorim na vaπo elektronsko poπto. Matjaæ Intihar In vedno poudarjeno: Za dobro fotko je potreben dober fotograf in ne najnovejπa tehnika. Ne ocenjujte samo tehniko.»e jo primerjamo z EOS 1Ds, Ndigital ni tehniëni in kakovostni biser. Je pa dobra kamera v SRL razredu s polnim 24 x 36 mm tipalom, ki veliko veëino gledalcev fotografij zadovolji. e posebej, Ëe je na sliki dober motiv. Kamera je lahko ocenjena kot dobra ali slaba. Veliko zavisi, kdo jo ima v rokah. Pa me prepriëajte v obratno! M.I. in πteti v nogavicah prihranjeni denar. Poklicno se ukvarjam s skeniranjem, imam svoj bobenski skener, torej se s hvalo digitalca v vrhunske namene kregam z belim kruhom. Toda kar je res, je res. Prinesite mi vrhunsko studijsko osvetljeni 6 x 9 dia. VeËji so za digitalizacijo tako ali tako slabπi. Kamera EOS 1Ds digitalizirani dia zapis æe prekaπa. Konkurenti, kot tudi sam Canon, ne spijo. Torej πe viπja kakovost (ne v pogledu mega toëk) bo kmalu tu. Glede na preizkuπeno se upraviëeno vpraπam: ZA KOGA? Ste opazili, da πtevila toëk sploh nisem zapisal. S prihodom takπne kakovosti me ne zanimajo, kot jih nisem za kakovost oznanjal nikoli. Dober film je dober film. tevilo zrnc na njemu me nikoli ni zanimalo. Kmalu bodo preizkusi samo πe fotografsko obarvani. Ohiπje, zaklop, optika, iskalo, kakovost slike... RaËunalniπke revije pa v jok! M.I. 10 e-fotografija - november, december 2002 e-fotografija - november,december