e-fotografija Æe preizkuπeno! Apple G5 PhotoShop delavnica VII.del Digitalno gorniπtvo Digitalna potovanja Hibrid nad hibridi!

Transcript

1 e-fotografija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje oktober - november 2003 letnik 2 πt.8 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov Digitalno gorniπtvo KljuËni besedi tega sestavka sta digitalna fotografija in planinstvo, gorniπtvo. Minilo je æe leto, odkar sem zakorakal v vode digitalne fotografije. V tem Ëasu sem dal skozi vse πtiri letne Ëase in spoznal, da je CCD tipalo priroënejπe od filma. Dokopal sem se do mnogih ugotovitev PhotoShop delavnica VII.del Digitalna potovanja Menda je Tesla æe delal na poskusu prenosa elektriëne energije brez æic. Tisti, ki bo to predstavil v praksi, bo veëno fotografov najboljπi prijatelj. Energija je postala fotografova noëna mora. Apple G5 Æe preizkuπeno! Canon EOS 300D, Olympus E-1, Pentax *ist D Letoπnje poletje nam je postreglo z dobro æetvijo najrazliënejπih predstavitev digitalnih kamer. Vsekakor je bilo med fotografi najveë zanimanja za refleksne kamere. Skoraj ni veë fotografa, ki se za resno delo ne bi vsaj æe zaëel zanimati za digitalno kamero. In ker gredo cene vse niæje in niæje, se tudi podjetja zavedajo, da je treba ugrizniti v kislo digitalno refleksno jabolko. In zakaj kislo? Apple je vedno bil in dokler bo obstajal tudi bo, znanilec novih uporabnih reπitev v osebnih raëunalnikih. Novi G5 deluje s 64 bitnim sistemom OS X JAGUAR. Æe nekaj let v njih ni disketnih enot, prvi so uporabljali USB in FireWire vhode. Sedaj pa ponujajo samo πe LCD zaslone. Ti æe zamenjujejo klasiëno CRT tehnologijo. Hibrid nad hibridi! Za vse, ki pa πe niste vstopili v refleksni digitalni svet ali pa ne æelite tovoriti nekaj kilogramov dodatne opreme s seboj, je Dimage A1 kot nalaπë. Lahko tudi reëem, ODLI»NA KAMERA ZA POPOTNIKE. Zakaj je moja slika slabe kakovosti? Prav neverjetno je, koliko so za danaπnje kupce digitalnih kompaktnih kamer pomembne vse mogoëe nastavitve. Pa je v prvi vrsti pomembna samo kakovost slike in uporabnost kamere. Najnovejπe o digitalni fotografiji na spletni strani

2

3 Digitalni avtoportret! Spletne strani e-fotografija.com Vse veë Ëlankov, novic, preizkusov in tudi forum vas vse, ki ste æe vajeni interneta æe pritegne ogledati si strani Revija πe vedno izhaja na dva meseca. Na internetnih stranih pa lahko objavim tako novosti, Ëlanke, preizkuse in ostale fotografske zanimivosti takoj. Vsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πe veë, obiπëite spletne strani. Na njih deluje æe tudi forum, na katerem lahko sodelujete tako s vpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme. Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahko ogledate ali ponudite foto opremo. Vabljeni na internetne strani: e vedno spraπujete po starejπih πtevilkah. Na æalost jih ni veë. Da se jih dobiti v elektronski obliki na spodnjih naslovih ali pa nekaj glavnih Ëlankov avtorja v novi prenovljeni knjigi e-fotografija. Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh: e-fotografija.com fotostik.com rolan.si infoto.si fotobesenicar-sp.si infot.si meditrade.si fzs-zveza.si fotofantasy.si Datoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti program AdobeAcrobarReader.»e ga πe nimate, ga lahko brezplaëno dobite na straneh proizvajalca Adobe. Datoteko e-fotografija se da tudi iztiskati. Naπ elektronski poπtni naslov: info@e-fotografija.com e-fotografija je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image&Co, inæeniring, d.o.o., BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar. Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. 4 e-fotografija - oktober, november 2003 Æe predvideno! Digitalne kamere so v letoπnjem letu dosegle rekordno prodajo. Z analognimi se trgovci sicer πe trudijo, vendar glavna prodaja in predvsem finanëni uëinek sta samo πe digitalna. Seveda pa mora biti celotna industrija kot uvozniki/distributerji, trgovci in na koncu tudi kupci zelo previdni. Proizvajalci pri razvoju, distributerji pri naërtovanju uvoza in prodaje, trgovci pri konëni prodaji in kupec pri nakupu. Kamere se hitro menjujejo, na trg vsaj dvakrat letno prihajajo novi modeli. Za isto ceno dobimo vedno veë.»e ni pravega razmiπljanja, je lahko napaëna odloëitev od razvoja, uvoza, prodaje ali nakupa hitro tu. Pa smo priπli do æe predvidenega in v naπi reviji æe v lanskem letu napovedanega: Cene se bodo prepolovile in na trgu bo vse veë digitalnih refleksnih kamer. Æe v avgustu so se pokazale napovedane smernice. Canon je predstavil refleksno digitalno kamero EOS 300D. Trg je dobesedno Ëez noë, vendar predvideno, postavljen na nove temelje! Prav s to digitalno kamero se po mojem mnenju vraëamo v fotografski svet! Vse manj bo govora o tehniënih podrobnostih in vse veë se bomo pogovarjali o kakovosti kamere in konënega izdelka, slike, kjerkoli jo æe æelite imeti, na papirju, samo na raëunalniπkem zaslonu ali pa shranjeno na shranjevalni enoti. In zakaj prav EOS 300D. Ker je prva kamera, ki se je po ceni pribliæala boljπim kompaktnim, obdræala pa je kakovost slike πe enkrat draæjih do sedaj znanih kamer. In fotograf, ki fotografira veë, dobro ve, kdaj je treba preskoëiti v refleksni razred. Kompaktne kamere se cenijo iz tedna v teden. e pred veselim decembrom bomo deleæni kar precej novih modelov, predvsem pa osipa cen. Dobiti kakovostno digitalno kompaktno kamero za druæinsko fotografijo za ceno od 40 do 50 tisoëakov ne bo veë nobena teæava. Najboljπi kompakti bodo kmalu pod tolarjev. In sam nakup digitalne kompaktne kamere? Ta je zdaj zelo enostaven. Kakovost za druæinsko fotografijo je æe tudi med cenejπimi kamerami veë kot zadovoljiva. NiË veë ne moremo reëi, da je na novo predstavljena kompaktna kamera boljπa od tiste, en model starejπe. KonËni izdelek, fotografija, ima zadovoljivo kakovost in lov za vsak mesec novimi in novimi modeli se poëasi konëuje. Vse bolj je pomembna prepoznavnost imena na kameri in njena cena. Kamere so se cenovno æe zdaj spustile na razumljivo mejo in se bodo spustile πe za stopnico ali dve niæje. In bo vse tako, kot je bilo pred leti med analognimi kamerami. Poznamo razrede, tako kakovostne kot cenovne, in vemo, kaj od posameznih razredov sploh lahko priëakujemo. Menja se tudi struktura kupcev.»e so do sedaj digitalne kamere kupovali predvsem raëunalniπko pismeni uporabniki, se sedaj za nakup æe odloëajo uporabniki, ki morda raëunalnika nikoli ne bodo uporabljali. Za njih je digitalna kamera samo kamera za zajem slike, ne pa πkatlica z objektivom in s tisoë razliënih moænosti. VeËina uporabnikov kompaktnih kamer tako ali tako potrebuje samo popolnoma avtomatsko nastavitev. Koliko druæinskih fotografov pa zanima moænost desetih programov osvetljevanja, mnoæica nastavitev za korekturo bele barve, razliëne obëutljivosti itd.? Vsi ti fotografi potrebujejo samo nastavitev AUTO in na koncu za njih dobro sliko dogodkov, ki so jih posneli. Kaj vse kompakti danes πe zmorejo, prepustimo tehniëno usmerjenim ljudem, ki jih za malo denarja zanima samo mnoæica nastavitev. V trgovinah s fotografsko opremo opaæamo vse veë starejπih ljubiteljev fotografije, ki bi radi πli v korak s Ëasom. Fotografija je postala tudi zabava. Na enem izmed sreëanj s trgovci je vsak uporabnik digitalca naredil tudi po veë kot 200 posnetkov. Ko se enkrat prebudi domiπljija, postane glavna ovira po zajemu novih in novih trenutkov vaπa vedno premajhna spominska enota. Vsakdo, ki æeli od fotografije veë, prestopi v SLR razred. In kamer tega razreda je iz meseca v mesec veë. Canon EOS 300D, Olympus E-1 in Pentax *ist D so æe tu. Nikon je predstavil novi pro model D2h, priëakujemo πe njegov odgovor na poceni Canonovo ponudbo. In seveda ne gre pozabiti na Minolto. Sigma nikakor ne bo ostala samo pri modelu SD9. Naslednje leto bo v SLR svet z modelom H-1 vstopil πe Samsung in morda πe kdo. Fuji ima SLR izkuπnje in znanje v optiki. Neznanka je Sony. Elektroniko ima, kako bo z izmenljivo optiko, pa bo pokazal Ëas. Torej, æe predvideno! Fotografija ostaja fotografija. Beseda urednika Vse kar ste æeleli vedeti o digitalni fotografiji! - Novice iz foto digitalnega sveta -»lanki o foto digitalni opremi - Preizkusi foto opreme - Revije v pdf datoteki - Ocene foto opreme - Forum - Mali oglasi DiMAGE Z-1 NOVO - Efektivno 3.2 mega toëk - 10 X optiëni zoom ( 38mm do 380 mm ) - Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot - RoËno ostrenje - RoËna in avtomatska nastavitev naëina osvetlitve - 7 naëinov korektur bele barve - Snemanje video zapisa SIT cena je z DDV e-fotografija - oktober, november

4 Sonce πe vedno vzhaja na vzhodu Na zaëetku leta 1952 je podjetje ASAHI ASAHI predstavilo prvo japonsko zrcalno refleksno kamero ASAHIFLEX I. Do takrat je refleksno sonce vzhajalo samo v Evropi. Prevladovale so evropske znamke Alpha, Exacta, Practiflex... Po letu 1952 se je fotografski vzhod zaëel premikati drugam. Zanimivo, ime Asahi pomeni orientalski, vzhodni. Ker mnogi tega imena ne poznate, mu bom dodal ime PENTAX. Japonci so ime PENTAX dodali Asahiflex je prvi japonski zrcalnorefleksni fotoparat, katerega primerki so priπli v prodajo na zaëetku leta Nove digitalne SLR kamere (zrcalno refleksne kamere) Letoπnje poletje nam je postreglo z dobro æetvijo najrazliënejπih predstavitev digitalnih kamer. Vsekakor je bilo med fotografi najveë zanimanja za refleksne kamere. Zdaj skoraj ni veë fotografa, ki se za resno delo ne bi vsaj æe zaëel zanimati za digitalno kamero. In ker gredo cene vse niæje in niæje, se tudi podjetja zavedajo, da je treba ugrizniti v kislo digitalno refleksno jabolko. Zakaj kislo? Zato, ker je razvoj zelo drag, kupcev pa πe ni toliko, da bi se investicija lahko povrnila z dobiëkom. Ta bo zaëel pritekati πele Ëez leto ali veë. Toda Ëe æeliπ dobro prodajati kompaktne kamere in obstati na trgu, moraπ vsekakor biti udeleæen tudi v prvi ligi.»e je Canon s kamero EOS 300D samo odprl nov potroπniπki razred med digitalnimi refleksi, sta Pentax *ist D in Olympus E-1 v knjigah teh dveh podjetij odprla novo poglavje. Poglejmo si te tri kamere, πe prej pa æelim razloæiti svoje videnje ocenjevanja kamer. Leta 1998 sem prvië preizkuπal pravo profesionalno digitalno kamero Canon EOS D2000. Kamere v potroπniπkem razredu pa so se zaëele kazati na Photokini Leta 2002 sem na Photokini æe fotografiral s svojo D60. Tu sta πe dve novi kameri æe bili osvetljeni za steklom zaprtih vitrin. KljuËev ni imel nihëe. Olympus je predstavil prototip leta 1957, ko so predstavili prvo zrcalno refleksno kamero s pentaprizmo in navojem M42 za objektive. Leta 1959 se je vzhod preselil tja, kjer je v prispodobi πe zdaj. Na trg sta priπli SLR kameri Canon flex in Nikon F. Od takrat naprej se med refleksnimi kamerami vse dogaja samo πe v deæeli vzhajajoëega sonca. Tudi digitalni fotografski svet se vrti po njihovi uri. SLR kamere brez imena in tehniënih podatkov. Dali so nam samo obljubo, da bomo veë vedeli v juniju Pentax je v vitrini predstavljal kamero *ist D z zanimivimi tehniënimi karakteristikami in z zagotovilom, da bo v letu 2003 kmalu v prodaji. Canon pa nië kaj preveë ne predstavlja in Trk, trk, trk, trk. Pazi kaj piπeπ o DSLR digitalcih! Tu ne veljajo πtevilke. obljublja. Na Photokini 2002 so presenetili s EOS 1Ds. So eni redkih, ki tistim, ki znajo dræati jezik za zobmi, namignejo, kaj pripravljajo, povabijo na predstavitev, presenetijo z moænostjo preizkusa in po mesecu dni je kamera æe na trgu. Kodak pa je tudi æe najavljal DCS 14n. Od vseh treh v letoπnjem poletju Nikon F so zaëeli prodajati leta Hitro je postala vodilna reporterska kamera. predstavljenih DSLR kamer, Canon EOS 300D, Olympus E-1 in Pentax *ist D, je vsaka v svojem cenovnem in kakovostnem razredu. Kako sploh oceniti digitalno refleksno kamero ali njeno opremo? Ni enostavno. PrviË: Ne moremo jo ocenjevati kot analogne. Ni veë moæno samo potrkati na telo kamere, preveriti, iz kakπnega materiala je, pregledati nastavitve za izbiro naëina osvetlitve, poiskati naëine merjenja svetlobe, pregledati hitrosti zaklopa, nastavek za pritrditev objektiva, odpreti zadnji del, kamor smo vloæili film, in pogledati naëin konëne obdelave in materiale. DrugiË: Med analognimi kamerami smo lahko vzeli tisto iz najniæjega razreda in jo glede na kakovost konënega izdelka, slike, povsem enakovredno merili s tisto iz najviπjega. Recimo Nikon F60 in F5. Na kameri smo morali samo nastaviti enak objektiv in v njiju vstaviti enak film in niti vedeli nismo, s katero kamero smo fotografirali. Seveda gre za normalne posnetke, ne za πportne ali svetlobno zahtevne motive, pri katerih si pomagamo, recimo, s spot merjenjem svetlobe. Kajti kamere niæjega razreda teh moænosti nimajo. Med analognimi kamerami sta bila prav film in objektiv najbolj pomembna za kakovost slike. Kamera je skrbela samo za toënost osvetlitve in ostritve. Zato je bilo ocenjevanje analogne kamere razmeroma preprosto. Toliko in toliko tehnike, kakovostne mehanike in elektronike so lahko za doloëeno ceno spravili v ohiπje. TretjiË: Pri digitalnih kamerah je vse obrnjeno na glavo. Vse veë je elektronike, kakovost slike pa je poleg objektiva v najveëji meri odvisna od kakovostnega tipala, analognodigitalnega pretvornika in algoritmov, ki elektriëne impulze, dobljene na tipalu, spreminjajo v bitno obliko niëel in enic. Kamera ima lahko odliëno ohiπje, Ëe pa vanj niso vgradili kakovostne elektronike, je nihëe niti pogledal ne bo.»etrtië: Ker je pravih SLR kamer na trgu πe zelo malo, πe manj pa proizvajalcev in zato skoraj nikakrπne konkurence, je ocenjevanje πe toliko teæje. Kaj ocenjevati? Glede na to, da ima vsaka digitalna kamera tipalo in celotno elektroniko fiksno vgrajeno in ju ne moremo menjati, je ocena kamere mnogo bolj πiroko zastavljena kot med analognimi sestrami.»e med kamerami istega proizvajalca vse skupaj πe nekako gre, je med konkurenënimi kamerami veë teæav. RazliËne velikosti tipal prinesejo nove probleme pri primerjavi, sploh Ëe jih primerjamo z goriπënimi razdaljami objektivov. Æe tu so velika odstopanja. Zato vsaj za mene zaenkrat ostaja edina moæna primerjava med kamerami enega DSLR kamere so πe drage. Zato ljubitelj dobre fotografije tudi iz tehniënega pogleda πe vedno uporablja analogno SLR kamero. Dober objektiv, soliden film in znanje fotografa so kljuënega pomena za kakovosten posnetek. Z niæanjem cen DSLR kamer, pa æe tudi vse veë ljubitelskih fotografov moëno razmiπlja o novi digitalni kameri. V letu 2004 priëakujem æe tudi zamenjavo za analogno SLR Minolto. proizvajalca ali primerjava med drugimi z zelo πirokim pogledom. Le kako med seboj primerjati EOS 300D, Olympus E-1 in Pentax *ist D? NemogoËe ali mogoëe, Ëe povem æe na zaëetku, da so kamere narejene za moëno razliëne uporabnike in nekatere s tehnologijo, ki πe niti ni v celoti poznana. Govoriti pristaπu Pentax kamer, naj se raje odloëi za EOS 300D, ker je v doloëenih elementih morda boljπi, je povsem brezpredmetno. Kajti za Pentax uporabnika ima kamera s tem imenom πe deset drugih moëno pozitivnih lastnosti, ki jih hvalivec konkurenëne kamere niti ne vidi. Vsaj v neëem pa bom pri teh treh novih kamerah poskuπal biti objektiven in kamero pogledal iz πirπega zornega kota. Bil sem lastnik tako svojega Pentaxa K, kot Olympusa OM-1 in nekaj zadnjih let razliënih canonov. No, pa tudi Nikona F-301 in Minolte SRT-101, Ëe gledamo samo SLR kamere. Matjaæ Intihar Na Mallorci sem sreëal domaëina, ki je πe ponosen lastnik kamere Pentax spotmatic F iz leta Takole mi je s svojo oldtimer kamero z veseljem poziral, saj sem mu imel povedati marsikaj lepega iz njene bogate zgodovine. Æelel se je seznaniti z Olympusovo E-1, ki sem jo preizkuπal. Pa tudi sam æe razmiπlja o digitalki, je dejal, saj veliko potuje in fotografira. Ali ima tudi Pentax kaj takega? Dimage A1 - Efektivno 5.0 mega toëk - 7X optiëni zoom ( 28 do 200 mm ) - ISO obëutljivost od 100 do RoËno ostrenje -»as osvetlitve 30-1/ sekunde - 3 posnetki v sekundi pri polni loëljivosti - Spot merjenje Fotoreporterji brez digitalne foto kamere ne gredo nikamor veë. V tem svetu je vodilni Canon. Njegov zaπëitni foto reporterski znak so beli objektivi. Ljubitelski fotografi pa si opremo izberejo po svojih finanënih zmoænostih kot æelji za kaj foto digitalno kamero sploh potrebujejo. Lahko pa opazite, da je fotografov z digitalno tehniko vse veë. NOVO SIT cena je z DDV 6 e-fotografija - oktober, november 2003 e-fotografija - oktober, november

5 Kdo bo prvi??! Tako kot v vseh sferah æivljenja, pa naj bo na podroëju πporta, biznisa ali Ëloveπkega razvoja homo sapiens nenehno tekmuje: s neposrednimi tekmeci, z okoljem, z uro in s samim sabo! Tako kot se v boju na najhitrejeπega dirkaëa formule proti Michaelu Schumacherju zaganjata Juan Pablo Montoya in Kimi Raikkoenen, tako se tudi na podroëju digitalnih slikovnih tehnologij spopadajo svetovni velikani za prestiæ najboljπega in najuspeπnejπega. NekoË je veljal Nikon za velikana v vseh ozirih, pa se je preveë uspaval na lovorikah, prvo mesto pa mu je prevzel Canon, ki je z razvojem ter s spretno in v nove produkte usmerjeno strategijo prevzel mesto vodilnega svetovnega koncerna na tem podroëju. Pa bi kaj lahko bilo drugaëe: kazalo je æe, da bo ta poteza uspela izredno popularni Minolti, vendar je tudi ta v minulem desetletju zabredla v teæave in na koncu jo je prevzela nekoë nepomembna Konica. Pred desetletjem je bil tudi Olympus med izzivalci velike trojice, si priboril svoj del træiπëa in soliden krog ljubiteljev, nato pa so se kar malo izgubili. Toda pri Olympusu so imeli v vodstvu vizijonarje, ki so med prvimi zaznali in izkoristili digitalno revolucijo na podroëju fotografije, tako da so si tu uspeli ustvariti najbolj prodoren izhodiπëni træni poloæaj. Tako so nenadoma postali iz palëka z obrobja vodilni ponudbih novih reπitev in tehnologij, novih idej in produktov. Zanimivo je, da so se pri tem vrgli na podroëje kompaktnih kamer, saj jim sredstva in tehnika nista omogoëala boja z velikani na trgu dragih profesionalnih kamer. Toda uspeh na trgu kompaktnih kamer, kjer so znali ponuditi vrsto zanimivih in predvsem uporabnih reπitev, jim je omogoëil, da so se lahko zaëeli bosti z velikani tudi na podroëju zrcalno refleksnih kamer. ele ko so zrastli na podroëju digitalcev, namenjenih πirokim mnoæicam nekoliko bolj zahtevnih amaterjev in naprednih ljubiteljev, so se podali v spopad za vrh. Pri tem Olympus ni pretiraval. Boj za megapiksle in super preseænike je prepustil Canonu, Kodaku in ostalim, sam pa se je kot pobudnik in motor novega standarda 4/3 in temu primerno ustrezno manjπih objektivov lotil razreda v viπini 2000 evrov, ki se je dosedaj izkazal kot izredno zanimiv in πe vedno koliëinsko zelo bogat. Seveda smo skoraj leto dni z izrednim zanimanjem Ëakali na vse novice v zvezi z razvojem ne le novega formata, paë pa tudi prvih produktov s tega podroëja, tako da je priπlo povabilo na preizkus olympusa E1 kot naroëeno! Kljub temu da imam pri svojem delu zelo pogosto priloænost preizkusiti vrsto novosti najviπjega razreda, pa pri svojem delu uporabljam Canonovo optiko in tehniko, tako da ju imam vedno za referenco pri primerjavah.»e æe leta uporabljaπ objektive EF-400/2,8 ali 85/1,8 ali 28/1,8 potem veπ kaj je vrhunska kvaliteta, saj je od nje odvisen uspeh v poslu. Seveda pa je vsaka takπna primerjava tudi dvorezna: v razredu kode Felicie seveda ne moreπ uporabljati formule 1 kot kriterij, saj ima tudi koda svojo zelo veliko uporabno vrednost (tujci ji v svojih testih reëejo value for money ), res pa je, da od πkode ne moreπ priëakovati vrhunskih dirkalnih doseækov v vsakodnevnem prometu. Seveda pri ocenjevanju in vrednostenju digitalcev nikoli ne smemo pozabiti, da je potrebno loëiti amaterski aparat za prosti Ëas od modela za zahtevnega ljubitelja od vrhunskega orodja za nekaj milijonov namenjenega profesionalnem uporabniku. Seveda je pri prvem poskusu moj prvi motiv tako vedno umestiti novi testirani model v obstojeëo in bodoëo ponudbo. Ker proizvajalci vedno pred tem naredijo raziskavo træiπëa, ob tem pa dodajo tudi del svoje tehniëne, optiëne ali futuristiëne vizije razvoja trga in produkta, me zato vedno zanima tudi komu so ga namenili in katere cilje æelijo z njim doseëi, kajti Ëe nimaπ pred oëmi svoje ciljne skupine, potem tudi ne veπ za koga delaπ novi fotoaparat ali objektiv. Seveda sem bil prepriëan, da bom zaradi interesa Olympusa za formulo 1, predvsem pa zaradi sodelovanja s Ferrarijem prvi v Sloveniji, ki bo imel moænost preizkusiti tudi najnovejπi E1. Priπlo je prav posebno vabilo za vse fotoreporterje v formuli1 in pred dirko v Monzi so naredili posebno predstavitev, s testiranjem in bogato pogostitvijo. Seveda sem pred kolegom Matjaæem o tem molëal, saj sem ga æelel presenetiti (saj se spomnite uvodnih trditev, da homo sapiens tekmuje sam s sabo in s svojimi tekmeci, pa tudi s svojimi kolegi, pa Ëeprav tudi ti sodijo v skupino homo fotograficus digitalicus) po povratku iz Monze, pa sem se uπtel: urednik in izdajatelj revije e-fotografija je bil hitrejπi od Veljka JukiËa, fotoreporterja iz formule 1. e pred predstavitvijo olympusa E1 javnosti iz sveta F1 so le-tega predstavili javnosti iz sveta medijev. Matjaæ je imel pred mano moænost preizkusiti najnovejπega E1, tako da mu s svojimi vtisi nisem mogel soliti pameti. Pa vendar je bil moj kratek preizkus v Monzi dovolj, da si ustvarim mnenje: konkurenca na podroëju digitalne fotografije srednjega razreda se izredno stopnjuje, za okrogla 2 tisoëaka v evrih æe dobimo izredno solidno elektroniko, tehniko in optiko, seveda pa bodo v lovu na visoki razred pri Olympusu morali narediti πe kakπen korak. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da E-1 zmore toliko, kot je canonov EOS-1 D-6000 (iz leta 1999: 6 milijonov pikslov za DEM samo ohiπje) In razlika med starim EOS D-6000 in E1 je v glavnem le v tem, da je Canon veliko bolj robusten, E1 pa predstavlja znanilca novega vala v digitalnem srednjem razredu: zelo veliko kvalitete, zmogljivosti, ob zelo majhnih izmerah in teæi. Da o ugodni ceni ne govorimo. Seveda pa ima trenutno E1 le nekaj objektivov (za moje delo je, denimo, izredno zanimiv 300/2,8) a se bo ponudba πe izboljπala, πe posebej ko v kratkem doæivimo ponudbo tudi drugih proizvajalcev. Morda je bil kolega Matjaæ prvi pri preizkusu novega E1, toda sam bom zagotovo prvi videl in posnel Michaela Schumacherja, kako slika z najnovejπi fotoaparatom Olympus-mju- ferrari v Suzuki. ( Tekmovalnost homo digitalicusa pa bo zagotovo prinesla tudi kopico novih lastnosti, doseækov in ponudbe tehnike in tehnologije kot πe nikoli doslej. In tako je prav, saj na naπi strani goriπënice in denarnice lahko pozorno spremljamo dogajanje, nato pa se poëasi in preudarno odloëimo kateremu ponudniku bomo namenili svojih 200, 2000 ali evrov za najnovejπi in predvsem za nas ta hip najboljπi digitalni fotoaparat. Veljko JukiË In JUKIO (JukiË) kot ga kliëejo japonski kolegi je besedo dræal. V Nedeljo eno uro pred πtartom ob 6.00 zjutraj po naπem Ëasu je bila uradna podelitev prvih kamer mju Ferrari Digital. Po dirki, sem imel fotografije æe na moji elektronski poπti. No sicer nobene take kot se je pohvalil v Ëlanku, kako Shumi fotografira z njo. Toda Jukio vsa ti Ëast. Bil si prvi. Minolta Dimage A1 Za zaëetek bom predstavil kamero, ki je zanimiva iz povsem drugega pogleda. Minolta Dimage A1 ni prava SLR kamera. Ima sicer pogled skozi iskalo, ki zrcali sliko skozi objektiv, toda vse skupaj se odslika prek LCD zaslona v kameri. Slika na zaslonu je tako, tako. Toda kamera je v pravem pomenu besede primerna za postavitev v razred ALL IN ONE (vse v enem); po domaëe: nima, da nima! Tudi Minolta ne miruje. Na æalost se to kakovostno fotografsko podjetje πe ni odloëilo za refleksno kamero, so pa trgu ponudili moëno prenovljeno hibridno kamero DIMAGE A1, ki je naslednica DIMAGE 7Hi. V kameri je kar precej novosti. Zanimiv je predvsem nov naëin amortizacije tresenja.»e æe Canon, Nikon in Sigma uporabljajo tehniëno moænost izravnave v objektivu, so se pri Minolti odloëili kompenzirati tresenje kar na CCD- 7,2mm (28 mm) ju. Kako ta stvar deluje, sem si æelel ogledati najprej. Osnova samega ohiπja kot tudi elektronike je povzeta po æe preizkuπenem modelu 7Hi, v A1 pa so dodali kar precej novosti, ki tej kameri dvigujejo vrednost. Razπirili s o barvno globino zajema z 12 na 14 bitov. ToËke ostrenja so razπirili v polje 124 x 87 mm, dodali so moænost zaprtja zaslonke na vrednost 11, Ëas zapiranja zaklopa so skrajπali na 1/ sekunde. Zanimivo je tudi, da so se odloëili posodobiti napajanje; πtiri AA Zanimiva reπitev stabilizacije slike. baterije so zamenjali z Li-Ion baterijo. Na kameri je mnoæica gumbov. Ne vem, Ëe jih πe katera kamera na svojem ohiπju Minolta DIMAGE A1. Oblika je povsem sodobna in podobna novim SLR kameram, ki jim Ëedalje bolj reæejo levo stran. premore toliko. Z njimi nastavljate vse moæne nastavitve, ki jih uporabljajo tako DSLR kamere kot digitalni kompakti. V tej kameri ni da ni. V menu na TFT zaslon vam skoraj ni treba zaiti. Tudi objektiv s 7-kratnim razponom goriπënice (7,2-50,8 mm) je za marsikaterega fotografa zanimiva reπitev. Ekvivalent s 35 mm formatom je 28 do 200 mm, kar nam æe omogoëa kakovosten zajem motiva tako v domaëi sobi kot na potovanju. Svetlobna jakost objektiva je 2,8-3,5. Obstaja tudi moænost makro fotografiranja in roënega ostrenja. Le-to sicer ni tako natanëno ali enostavno kot pri SLR kamerah, toda nobena kompaktna kamera nima boljπega naëina kot A1. In AS (Anti Shake)? Deluje! Na trgu so zdaj sicer πele prve kamere in po mesecu ali dveh se bodo pokazale morebitne slabosti. 50,8mm (200 mm) (izredno lepa risba in dobra ostrina, vidi se tudi tako droben detalj kot je elektriëni kabel oddaljen cca. 3 km. Na film nikoli nisem dobil takega rezultata). i DiMAGE X20 NOVO - Efektivno 2.0 mega toëk - 3X optiëni zoom ( mm ) - ISO 64 do 400 -»as osvetlitve 4-1/1000 sekunde - Zapis videa - 4 naëini korekture beline - iroko polje avtomatskega ostrenja SIT cena je z DDV 8 e-fotografija - oktober, november 2003 e-fotografija - oktober, november

6 100 ISO 800 ISO Levo: GoriπËnica 50,8 mm (200 mm), oddaljenost od motiva 1 m, 1/15 sekunde. Posnetek je zaradi tresenja roke moëno neoster. Desno: GoriπËnica 200 mm, oddaljenost od motiva 1 m, 1/15 sekunde in vklop AS (anti shake) funkcije. V resnici je goriπënica 50 mm, le kot zajema je primerljiv z 200 mm v 35 mm formatu. Zato je moæno pri teh pogojih za oster posnetek uporabiti okoli 1/60 sekunde, Ëe imate mirne roke. Z uporabo AS funkcije pa tako kot pri Canonovem IS ali Nikonovem WR sistemu pridobimo pribliæno dve zaslonki. Vsekakor zanimiva reπitev, ki pa se bo morala izkazati v bodoëih SLR kamerah in pri daljπih goriπënicah. ISO 800. S pomoëjo funkcije zmanjπevanje πuma (Noise reduktion) je slika boljπa. (slika desno) Na levi strani je veliko gumbov. Ko jih enkrat osvojite, je tak naëin nastavitve mnogo boljπi kot prek menija na TFT zaslonu. Dimage A1 pa premore zelo veliko nastavitev. Tudi v tem je pravi hibrid med kompakti s tisoë in eno nastavitvijo in skopimi, vendar samo zares potrebnimi nastavitvami na SLR kamerah. Ni, da ni. RAW, TIFF, Spot, WB test, info histogram pred posnetkom, video, zvok, dodatna bliskavica, kontakt za studijske bliskavice itd. Zares pravi hibrid med najboljπimi kompakti in SLR kamero. Seveda, All in One. Vendar ni vse za vse. Je pa kamera primerna tudi za zahtevnejπega uporabnika, ki ne æeli s seboj nositi SLR kamere in veë objektivov. Dimage A1 je zanimiva digitalna kamera in vredna razmisleka o nakupu. V Minolti A1 lahko uporabimo tudi Microdrive zapisovalno enoto. Pri goriπëni razdalji 7,2mm (28mm) je popaëenje kar precej izrazito. Treba se je zavedati, da to le ni objektiv za zahtevno uporabo. Riπe pa zelo lepo. Ostrina in kontrast sta dobra, tako da ima A1 tudi v samem objektivu dobro podporo. Toda samo morebiti, saj so se æe prej potrudili vse napake odpraviti. Ob tem preizkusu sem spoznal πe neko zanimivo lastnost. Na objektivu je sicer zapisan ekvivalent goriπënice glede na 35 mm kamero, toda objektiv ima zaradi majhnega tipala in prirejenega objektiva goriπënico od 7,2 do 50,8 mm. To enostavno pomeni, da pri ekvivalentu 200 mm πe vedno lahko uporabljamo 1/60 sekunde, ne da bi bila slika zaradi tresenja neostra. ele pri 1/15 sekunde sem opazil veliko odstopanje. Tu pa me je reπila kompenzacija tresenja. In πe nekje je AS moëno uporaben. Medtem ko morate na drugih kamerah æe poseëi po viπji obëutljivosti, recimo s 100 ISO na 400 ISO, vam tega na A1 πe ni treba storiti. Torej bo na posnetku, narejenem z A1, mnogo manj πuma in fotografija bo boljπa. Koliko pa AS kompenzira tresenje v vaπih rokah, je povsem odvisno od posameznika. Mene tako Canonov IS kot sedaj Minoltin sistem AS zadovoljivo reπuje nekje pri dveh daljπih Ëasih. Recimo namesto 1/125 sekunde lahko uporabim 1/30 sekunde. Vendar ne Makro posnetek. Fotografiranje v makro podroëju je moæno samo pri tele goriπënici. A1 nam omogoëa kakovosten makro zajem z veliko globinske ostrine. Izogibajte pa se veëji ISO obëutljivosti. um je premoëan. vedno. Tudi tresenje rok ali gibanje telesa ni vedno enako. Verjamem, da bi Rajmond Debevec tudi brez AS lahko fotografiral pri 1/30 sekunde, nekdo drug pa brez jutranjega enciana tudi z 1/500 ne bi posnel nestresenega posnetka. Vendar pa nam tehnika v vsakem primeru pomaga. Kamera omogoëa πe druge nastavitve. Recimo bolj izrazite barve (vivid), Adobe RGB tonsko lestvico, ki jo uporabljamo, kadar æelimo posnetek obdelovati v raëunalniπkem programu, saj ima veë informacij kot srgb,»b posnetek, solarizacijo itd. um tipala pri obëutljivosti 100 in 200 ISO ni izrazit, pri 800 ISO pa je æe moëno izraæen. Zavedati se je treba, da ima kamera le majhno tipalo in da ni namenjena za vrhunsko uporabo v vseh mogoëih pogojih. A1 je res pravi hibrid med kompakti s tisoë in eno nastavitvijo in SLR kamerami, ki imajo razliënih nastavitev le toliko, kolikor jih fotograf potrebuje pri svojem delu. Vendar za fotografa, ki si æeli majhno kamero z veliko nastavitvami in dobro kakovostjo zapisa tako slike, filma in zvoka, moëan zoom, dobro svetlobno jakost in predvsem æeli fotografirati pri slabi svetlobni jakosti z dolgimi Ëasi iz roke, je Minolta DIMAGE A1 vredna razmisleka za nakup. Seveda bo cena tista, ki bo krojila odloëitev. Vendar je treba takoj povedati, da je pred nakupom ne primerjajte s SLR kamero. Hibrid in SLR sta dva povsem razliëna svetova. Marsikaj, kar A1 ima, refleks nikoli ne bo omogoëal, ali obratno. Kamero bi uvrstil kar v razred All in One. Marsikaj se da narediti z njo. Seveda pa, Ëe ste æe vajeni SLR digitalnih kamer, je to lahko samo druga kamera za vsakdanjo uporabo. Za vse, ki πe niste vstopili v refleksni digitalni svet ali ne æelite s seboj tovoriti nekaj kilogramov dodatne opreme, je Dimage A1 kot nalaπë. Lahko tudi reëem: ODLI»NA KAMERA ZA POPOTNIKE. In prav njim bi to kamero namenil v prvi vrsti. Zmore veliko, mnogo veë kot klasiëni digitalni kompakti, je manjπa in laæja od sistemske DSLR kamere. Matjaæ Intihar VeË na Levo normalen naëin zajema. Desno Vivid nastavitev. Barve so veliko bolj zasiëene (Ëiste). Ostrina pri 50.8mm (200mm). ISO 200, 1/250 sekunde. 10 e-fotografija - oktober, november 2003 Fotografirano pri sonëni svetlobi in doosvetleno s vgrajeno bliskavico. e-fotografija - oktober, november

7 Digital SLR - Olympus E-1 Olympus se resno pripravlja na vstop v SLR razred. Imel sem æe moænost zrcalno refleksno kamero E-1 preizkusiti tudi v praksi. Nekajdnevno druæenje tako s kamero kot s strokovnjaki Olympusa mi daje moænost prve ocene.»eprav smo πtiri ure posluπali o tehnologiji novega 4/3 sistema, me kot fotografa, ki ga zanima samo kakovost do meje, ki jo πe potrebujem, predavanje ni prepriëalo. Ne gre samo za ta sistem, ampak na sploπno. Vsak proizvajalec nam ponuja neko svojo inovacijo ali svoj prav pri filozofiji pristopa. A πele po prvem preizkusu in primerjavi spoznaπ, koliko je neka stvar vredna. Vendarle je druæenje s tehniki odliëno za spoznavanje njihovih reπitev. NajveËji poudarek v novem 4/3 sistemu je na zdruæljivosti tipala in objektivov. Fotografi smo æe prej pri praktiënem delu spoznali, da imajo predvsem πirokokotni objektivi, razviti za film, velike teæave pri kakovostnem zapisu na robovih. Olympus je teæave reπil z za polovico manjπo goriπëno razdaljo in s posebnimi telecentriënimi leëami. Grafikoni in MTF testi so bili prepriëljivi. Kako pa se stvar pokaæe v praksi, lahko opazimo πele pri prvih resnih preizkusih. Kamera OLYMPUS E-1 ( nova vizija ) Æe v Ëlanku po predstavitvi kamere v Amsterdamu sem zapisal, da ima Olympus prednost, ker ni vezan na stare objektive 35 ZUIKO objektivi. Za poznavlce foto tehnike dobro znano ime, ki je imelo vedno svojo vrednost. Ko pa so nam razloæili, kaj vse zmore ta optika, ki je optimalno prirejena za manjπe tipalo sem poëasi zaëel verjeti v celoten sistem. Vedno poudarjam, da sama tehnika πe nikoli ne prepriëa fotografa v nakup. Toda Olympus je zaëel tako z moëno marketinπko akcijo, kot predstavitvami novega sistema medijem in seveda preizkuπajo jo æe profesionalni fotografi. Ker je v letoπnjem letu Olympus zaëel sodelovati s Ferrarijem v formuli 1, so kamero æe imali moænost preizkusiti prav fotografi, πportni fotoreporterji, ki v veëini primerov uporabljajo Canon opremo. In ena izmed prvih ocen je prav tam, kjer sem tudi sam æe spoznal prednost. V kompaktnosti objektivov. Le teh bo vse veë in Ëe bo Olympusu uspelo sestaviti pravi sistem, zna kmalu odπëipniti veëji kos DSLR pogaëe. Vse æelje, ki sem jih imel pred odhodom v Olympus trening center na Mallorci, so se mi uresniëile. ZUIKO DIGITAL 300 mm f/2,8 je bila ena od skritih æelja. Primerjava s 35 mm razredom nam prinese celih 600 mm in πe vedno zaslonko 2,8. Poskrbeli so tudi za enonoæno stojalo, ki je ob uporabi objektiva s tako goriπëno razdaljo nujno potrebno. Kljub moëni sonëni svetlobi sem le s teæavo dobil 1/1000 sekunde. Velikokrat sem moral poseëi po obëutljivosti 400 ISO, da sem bil prepriëan, da imam zadosti kratek Ëas osvetlitve za oster posnetek. Telo E-1 ni nië manjπe od EOS 10D. Za profesionalno uporabo tudi ni dobro, Ëe kamera ne leæi dobro v roki. Velika razlika pa je v manjπem zrcalu. Tu je Olympus zavil na novo pot. Ko sliπiπ njihovo filozofijo in praktiëne prednosti in ko vse skupaj primerjaπ πe iz svojega praktiënega vidika ima vse skupaj zares prednost pred konkurenco. Toda reπitev in prihod na fotografski trg je eno, utrditev poloæaja in prepriëati kupce v nakup nekaj drugega. Zanimiv je tudi ultrasoniëni sistem za odpravo prahu izpred tipala. Tudi E-1 je πe vedno samo kamera. Na ohiπju samem ni bilo treba otkrivati nië revolucionarnega. Ostrina kot se πika. Objektiv 300 mm f/2,8.»as 1/1000 sekunde, zaslonka 2,8, obëutljivost 100 ISO. Zaradi dolge goriπënice uporabljeno enonoæno stojalo. Globinske ostrine zaradi odprte zaslonke skoraj ni. V primerjavi s 35mm je zaradi manjπega tipala kot zajema enak kot pri 600mm objektivu. port ali arhitektura. Vse se da zadovoljivo fotografirati. mm razreda. Nekateri fotografi se πe dobro spominjate, da je Canon leta 1987 objektive serije FD zamenjal z novo serijo EF, prirejeno za avtomatsko ostritev. VeËina fotografov se je takrat kar malo jezila na to odloëitev, saj so morali menjati svoje stare objektive, in razmiπljala, kako je Nikon naredil pametno potezo, ker je obdræal enake nastavke. Toda v dveh, treh letih se je Canonu posreëilo, kar so naskokovali od leta 1971 s svojo prvo sistemsko kamero F-1; Nikonu odvzeti vodilno mesto pri profesionalnih fotografih. Prav zaradi novih objektivov, ki so bili æe na zaëetku skonstruirani za AF, jim je to tudi uspelo. V digitalni dobi ni nië drugaëe. Podjetja nekako reπujejo problem πirokih kotov tako, da priredijo objektive predvsem z drugaënim odmikom zadnje leëe od tipala. Toda reπitve v sili so eno, globalna reπitev ali popolen rez pa nekaj drugega. In mislim, da Olympus z drugaënim razmiπljanjem in z novimi objektivi ni ustrelil mimo. Popolnoma so prirejeni za velikost kroga 4/3 inëe in tudi za CCD tipalo. In tu je njihova glavna prednost.»eprav na zaëeteku pravilnosti ali nepravilnosti ne opazimo takoj v celoti, pa je po videnem kakovost slike vrhunska. In Ëe se πe vedno niste reπili spon mega toëk na tipalu kot pojma za kakovost, naj vam πe enkrat povem, da dobro tipalo in vsi tako elektronski kot optiëni deli na njem, analogno-digitalni pretvornik, algoritmi in celoten proces veliko bolj vplivajo na kakovost slike kot πtevilo toëk. Veliko vlogo pri konënem rezultatu pa ima æe optika. Kaj so pokazali prvi rezultati Kamera, ki sem jo v avgustu æe imel moænost preizkuπati, πe ni bila konëni izdelek. Na to so nas opozorili in rezultati πe niso dokonëni. Toda samo telo kamere tako po kakovosti kot uporabnosti lahko mirne vesti postavim Na razpolago sem dobil kamero E-1 in objektive in kar je najveë vredno, lahko sem preizkuπal na svoje kartice. Prvi pregled navodil mi pokaæe, koliko razliënih nastavitev in reπitev so vstavili v kamero. Vseh πe zdaleë nisem poznal, zato sem se osredotoëil bolj v praktiëno delo, naredil nekaj primerjav z EOS D60 in predvsem æelel od vodilnih Olympusovih ljudi izvedeti, kako resno in daleë æelijo poseëi v SLR razredu. nad Canon EOS 10D. Ohiπje je iz magnezija, moænih nastavitev je malo morje in tako telo kot objektivi so zaπëiteni pred vlago, deænimi kapljami in prahom. Objektivov je zaenkrat samo pet in po mojem miπljenju je samo 300 mm f/2,8 zares profesionalen. Ne ocenjujem ga po kakovosti slike, ampak po izdelavi in robustnosti. Saj imajo vsi drugi objektivi zunanji fokus in zoom objektivi razliëne zaslonke pri najdaljπi in najkrajπi goriπëni razdalji. Seveda pa bo ob veë prodanih kamerah tudi veë objektivov. A te moje ocene ne jemati kot slabost. To omenjam predvsem zato, ker so nam kamero in tudi celoten sistem stalno prikazovali kot profesionalen. Za kamero to lahko potrdim, toda ne tudi za vse objektive. Njihova prednost je predvsem odliëna svetlobna jakost. Ta je pri 50 mm makro f/2, pri 300 mm f/2,8 in pri zoom objektivih mm, mm in mm, f/2,8-3,5. Pri enakem kotu zajema svetlobe, kot ga imajo klasiëni 35 mm objektivi, je sedaj goriπëna razdalja za polovico manjπa. Tako so v primerjavi te goriπënice πe dvakrat veëje. Torej je 300 mm f/2,8 objektiv v primerjavi 600 mm f/2,8. In zoom mm je v primerjavi neverjeten tele zoom mm z zaslonko f/2,8-3,5. Do sedaj smo o takih zaslonkah lahko samo sanjali. Naslednja reπitev so telecentriëne leëe in 12 e-fotografija - oktober, november 2003 e-fotografija - oktober, november

8 Leva slika: Objektiv 300 mm, f/2,8.»as 1/1500 sekunde, zaslonka 5,6, obëutljivost 400 ISO. Slika deluje, kot da se portretiranca s svojo gesto in pozornostjo obraëata name. Vendar je 15 m pred mano stal njun kolega, ki ju je fotografiral in kateremu sta pozirala. Z uporabo moënega teleobjektiva pa sem ukradel njuno pozornost. Slika v sredini: V studiju na Mallorci je japonski fotograf Kanjo Takeuchi fotografiral nakit za znanega naroënika. Torej pravi projekt. Ideja kako in nato fotografije, ki smo jih videli pa so pokazale, da je æe na zaëetku najbolj pomembna ideja. Nakit na roki manekenke je prelivala obarvana voda. Fotografije fantastiëne. Ideja enostavno, kot samo fotografiranje s E-1. Tako kot ideja pa se je tudi E-1 izkazala za veë kot zadovoljivo. Nemπki fotograf Achim Lippoth, pa je v drugem studiu fotografiral za modni katalog. Torej E-1 zadovoljuje æe tudi studijske fotografe. Slika desno: Tudi pri slabih svetlobnih pogojih se E-1 dobro obnese. ISO 800, 1/25 sekunde. Kljub ISO 800 πuma ni veliko. Toda te tehniëne podrobnosti mislim opisovati, ko bom v roke dobil kamero z vsemi izpopolnjenimi lastnostmi. komunikacija med objektivom in programom v kameri, ki stalno optimizira sliko pri razliënih goriπënih razdaljah. Ker je objektiv prirejen za manjπo razdaljo od zadnje leëe do tipala in predvsem za manjπe tipalo, je tu æe prva prednost. TelecentriËne leëe nam omogoëajo boljπi izkoristek vpadne svetlobe na povrπino tipala. Svetloba zaradi tega pade na toëko tipala bolj naravnost, kar je velikega pomena predvsem ob robovih slike. Elektronika poskrbi za programsko popravljanje napak le pri razliënih goriπënih razdaljah. S tem se predvsem izognejo vinjetiranju. Zaenkrat vam teh tehniënih reπitev iz praktiënega pogleda πe ne bom predstavljal, saj je za tako oceno treba narediti prave preizkuse. Ker pa mi tako kamera kot Ëas tega πe niso dovoljevali, bom te preizkuse naredil πele ob prihodu kamere na prodajne police in po daljπem druæenju z njo. Prve fotografije Kamera πe nima dokonëne izvedbe programa za obdelavo fotografij in krmiljenja vseh funkcij v kameri sami. Marsikaj se lahko πe spremeni in je æe spremenjeno v kamerah, ki so æe pripravljene za prodajo. Toda kot sem æe z a EOS 300D povedal, da kakovost slike sploh ni veë problematiëna, Ëe vemo, za kateri namen smo kamero kupili, ni prav nië drugaëe pri E- 1. S samo sliko sem zelo zadovoljen. Kamera je po prvem preizkusu in nekajdnevnem druæenju po mojem mnenju stopnico nad EOS 10D, Ëe pa pogledam na svoje zahteve po boljπem telesu, kot je pri 10D, je E-1 zelo blizu ali æe tam, kjer bo, recimo, EOS 3D. Fotografije zaenkrat lahko primerjam samo s tistimi, ki sem jih zajel za primerjavo æe s svojim D60. Vendar je za objektivno oceno treba poëakati na kamero, ki se jo bo dalo kupiti tudi pri trgovcu. O kakovosti zaenkrat le toliko. Imeli smo moænost delovati v pravem foto studiju na Mallorci. Trije vrhunski studijski fotografi so fotografirali prave projekte z Olympusom E-1. Ko si vse skupaj ogledaπ, kako nastajajo vrhunske fotografije, se ti zdi smeπno. Vendar najboljπe ideje so vedno zelo enostavne. Vsak izmed fotografov mi je zagotovil, da ga kamera zadovoljuje in tudi pokazal svoje æe tiskane izdelke. In zakaj so nam pokazali ravno moænost fotografiranja v studiju? Ker dobite poleg kamere tudi odliëen program Olympus Studio, s katerim krmilite kamero in vse parametre na njej kot tudi same datoteke. Predvsem korigiranje RAW datoteke je zelo enostavno in z mnogo moænostmi. Poleg studijskega dela smo imeli moænost fotografiranja po mestu. Æelel sem predvsem preizkusiti teleobjektiv 300 mm, f/2,8. GoriπËnica 300 mm ima pri tej kameri enak kot zajema kot v 35 mm razredu 600mm objektiv. In to pri svetlobni jakosti 2,8. Zanimivo je, da je objektiv pri tem kotu zajema za tretjino laæji in manjπi od sedaj znane konkurence. Æe v mesecu novembru bodo prve kamere tudi pri nas. Takrat si bom zaæelel πe daljπega preizkusa in predvsem poskuπal najti prednosti nove filozofije pri izdelavi kamere in sistema s CCD tipalom in novimi objektivi tudi v praksi. Mislim, da je Olympus na dobri poti vrnitve med pomembne ponudnike refleksnih kamer. Matjaæ intihar Preizkus ostrine. Objektiv mm, goriπënica 45 mm, Ëas 1/250 sekunde, zaslonka 4,5. Malo unsharp filtra je v digitalnem zapisu vedno potrebnega in slika je zelo ostra. Odprtina Olympusovega objektiva je precej manjπa od Canonovega. Zato so Olympusovi objektivi lahko laæji in manjπi. Prav pri objektivih so pri olympusu naredili velik korak naprej. Nikon in Canon æe izdelujeta objektive, ki naj bi bili bolj prilagojeni za manjπa digitalna tipala. Na koncu sem imel πe moænost samostojnega intervjuja z vodilnimi pri Olympusovem projektu E-1. Pa je intervju prerasel v zanimiv 40-minutni fotografsko tehniëni pogovor. Ko ga bom prevedel, ga bom tudi objavil na internetnih straneh Kamero Olympus E-1 bo moæno videti tudi na sejmu INFOS, ki bo od 21. do 24. oktobra potekal v Cankarjevem domu. Vsak dan med 15. in 17 uro bo modni fotograf Dean DubokoviË fotografiral aktualne modele pod studijskimi pogoji. V sredo 22. oktobra pa bo ob 14. uri v tihovi dvorani uradna predstavitev kamere in predavanje o novostih 4/3 sistema ter kamere E-1 in dodatne opreme. Predavanje bo organiziralo podjetje Olympus Slovenija d.o.o. Vabljeni! 14 e-fotografija - oktober, november 2003

9 Pentax *ist D Digitalne kamere prihajajo na trg, kot rastejo gobe po deæju. Na zaëetku septembra sta bili pri nas æe kameri, ki jih ljubitelji teh znamk nestrpno priëakujejo. Najprej sem v roke vzel dolgo prej napovedovani Pentax *ist D. Tako kot za EOS 300D in Olympus E-1, ki sta v tej πtevilki revije tudi opisana, moram tudi za *ist D povedati, da preizkusna kamera πe ni konëna izvedba, kakrπno bodo prodajali. Namenjena je samo osnovnemu spoznavanju in preizkusu glede na to, v kateri razred jo postaviti. In zakaj je danes, samo nekaj dni pred uradno prodajo tako pomembno omeniti, da kamera πe ni konëni izdelek. Zato, ker programerji delajo 24 ur na dan. Kar pomeni, da nove in nove reπitve, pomembne tako za kakovost slike kot za delovanje kamere, πe dodelujejo. tririnajst dni pred poπiljanjem kamer v trgovine bodo v njih vgradili πe zadnje spremembe. Kamero sem imel prvië na voljo samo en dan. In ker πe niti ni dokonëna izvedba, tudi ta zapis ni pravi preizkus, ampak bolj predstavitev. PENTAX *istd Razredi kamer se æe lepo oblikujejo. Naslednje leto bomo æe vedeli, katera kamera je konkurenëna preizkuπeni, in tudi cene se bodo poëasi izoblikovale v neke razumljive meje. Zdaj je razlika med Objektiv mm je obvezna oprema digitalne kamere, ki ima izrez slike zaradi manjπega tipala. posameznimi razredi tudi tolarjev in veë. Æe takoj po prvem dotiku lahko kamero postavim v viπji razred kot 300D. Ne po kakovosti slike. Ta je med digitalnimi kamerami postala moëno raztegljiv pojem. Saj veste, vsake oëi imajo svojega malarja in vsak kupec ima drugaëne potrebe. Prednost za vstop v viπji razred *ist D kamere vidim predvsem v ohiπju. Æe to nam pove, kam s kamero ciljajo. Majhno Ërno ohiπje iz trde matirane plastike je kakovostno sestavljeno. Kamera je kompaktna in za fotografa vajenega Pentax kamer pravi PENTAX. In prav ti se bodo najprej priπli seznanit z novo kamero. Optiko æe imajo, zanimalo jih bo samo πe, ali je kamera in kakovost slike za njih æe zadovoljiva. Ker je kamera zelo kompaktna, morda nekateri gumbi niso ravno na pravem mestu. Toda uporabnik se kamere hitro navadi in Ëe ga kakovost zadovolji, potem tudi drobne slabosti niso pomembne. Informacije na LCD zaslonu na gornji strani so pregledne. Nastavitve v meniju na TFT zaslonu so preproste, pa πe veliko jih ni, saj je veëina gumbov za nastavitve na kameri. Moæne so tudi lastne nastavitve za tri razliëne pogoje fotografiranja. AdobeRGB je poleg stardandnega srgb æe kar nujni dodatek v vsaki SLR digitalni kameri. Kamera uporablja CompactFlash kartice in πtiri navadne AA baterije. Na kameri pa lahko uporabljamo vse PENTAX objektive. Formatiranje kartice je zelo hitro, korektura beline dobra. Kakovost slike Omenil sem æe, da se bo zaradi nove programske opreme predvsem kakovost Naj bo objektiv od PENTAX srednje formatne kamere, ali objektiv od stare Practice, s posebnimi adapterji gre vse na najnovejπo pentaksovo kamero* istd. Spot merjenje svetlobe. VËasih nam πe kako prav pride in nam ni treba poseëi po roëni korekturi. S kamero *istd v roki, se da ujeti tudi konkurenco. ISO 1600, 1/250 sekunde, f/8 slike lahko πe izboljπala. Zato sem naredil samo nekaj fotografij in jih primerjal z EOS D60 in z novim EOS 300D, ki je trenutno najbolj vroëa kamera. Konec oktobra pa bodo vse kamere æe dobavljive. Takrat bom Trdnjava (ohiπje) kamere ostaja enaka kot pri analognih kamerah. lahko tudi æe pripravil primerjalni preizkus in predvsem ocenil pravo vrednost kamer. Preizkuse in oceno pa bom podal najprej na internetnih straneh saj naslednja revija izzide πele v zaëetku Vse na svojem mestu. Ko se kamere enkrat navadiπ, je vse tam kjer mora biti. decembra. Na kameri PENTAX *ist D sem naπel neko zanimivost. Na njo gredo tudi objektivi srednjeformatnih PENTAX kamer. Prav tako lahko s posebnim adapterjem na kamero Zelo πiroko polje ostrenja. V iskalu je kar 11 ostritvenih toëk in tudi veëina æeljenih informacij. najsodobnejπe tehnike privijete objektive z navojem M42. V obeh primerih pa deluje tudi Ëasovna avtomatika. Torej Ëe boste v digitalni svet skoëili direktno iz vaπe 30 let stare Practice, so vaπi objektivi na *ist D πe vedno uporabni. Torej *ist D in objektiv PENTACON 135 mm iz stare Practice. Najnovejπa tehnika in objektivi izpred 30 let. To mislim, da omogoëa samo Pentax. In πe ena podrobnost. Fotografi vajeni klasiënih πkljoc zvokov zaklopa, so ob zvoku kamere *ist D navduπeni. Zakaj. Stopite k fotografu, ki uporablja *ist D in zimzelena melodija vam bo razveselila duπo in vaπe fotografsko srce. Matjaæ intihar Objektiv mm, fotografirano pri moëni jutranji svetlobi. Kot vse Pentax kamere tudi *ist D dobro oceni svetlobo. Objektiv sicer malo popaëi sliko, vendar je to le moëan πirokokotneæ. Ostrenje je dovolj hitro in natanëno. Kamera dobro leæi v roki, tako da se da delovati tudi s daljπimi Ëasi osvetljevanja kar iz roke. ISO 200, 1/30 sekunde. 16 e-fotografija - oktober, november 2003 e-fotografija - oktober, november

10 Canon EOS 300D Digitalno vse bolj napreduje med zrcalno refleksne kamere.»e je veëina fotografov do sedaj πe posegala po bolj kompaktnih kamerah cenovnega razreda tolarjev, se bliæajo drugaëni Ëasi. Predvsem bo kamera EOS D moëno zamajala cene v razredu kompaktnih kamer in resno ogrozila pomen hibridov E- 20p, 7Hi, 717, Prav iz tega vidika se strinjam s Hiroshi Komatsuzakijem, direktorjem Canon Consumer Imaging Europe, ko je na predstavitvi kamere EOS 300D navzoëim novinarjem dejal, da je ta kamera mejnik v digitalni dobi, kot je bila Canon AE-1 leta 1976 mejnik med SLR analognimim kamerami. Kompaktnost, zadovoljiva kakovost za potroπnika, ki mu je kamera namenjena, in predvsem censka konkurenënost so bili glavni argumenti za Canonov pohod med najveëje ponudnike foto kamer. In AE-1 je ponudila prav vse to. Tako zmogljivo in konkurenëno kamero jim je uspelo narediti predvsem z uporabo mikroprocesorja. Prav AE-1 velja za prvo SLR kamero, ki jo je krmilil mikroprocesor. Z elektroniko so se izognili zahtevnim in dragim mehanskim delom. Dobra lastnost je tudi bila, da je ob nastavitvi bliskavice le-to kamera sama razpoznala in Ëas osvetlitve nastavila na 1/60 sekunde, kar je bil sinhronizacijski Ëas med kamero in bliskom. AE-1 πe zdaj velja za najbolj prodajano SLR kamero vseh Ëasov. Videti je, da bo tudi EOS 300D πla po stopnicah predhodnice.»eprav malo nerad je Alessandro Stanzani, direktor marketinga Canon Imaging Europe, le povedal, kakπne proizvodne koliëine priëakujejo. MeseËno naj bi naredili kar kamer. To je πtevilka, o kateri redki konkurenti v SLR razredu govorijo kot poboæne letne πtevilke. In glede na pozitivno mnenje vseh prisotnih novinarskih kolegov bo najbræ v zadnjih treh mesecih 18 e-fotografija - oktober, november 2003 letoπnjega leta ta koliëina obëutno premajhna. Predvsem je zelo zanimiva cena glede na dobro kakovost kamere, Ëe vemo, komu je namenjena. NAMEN Vedno æelim poudariti namen opreme.»e vemo, za koga in za kakπen naëin dela je oprema namenjena, potem lahko oceno podamo veliko bolj objektivno. Canon EOS 300D so æe na zaëetku lepo predstavili kot consumer kamero. Torej to ni kamera, ki bi jo ocenjevali s pogleda draæjih in boljπih kamer. Boljπih? Boljπih predvsem po moënejπem ohiπju, robustnosti, zmogljivejπih delih, ki zdræijo nekaj posnetkov veë, po hitrejπem delu in s tem za boljπega fotografa po boljπem obëutku. Tudi digitalne SLR kamere so se æe lepo razporedile v svoje razrede. EOS 300D lahko enostavno primerjamo z analogno EOS 300V. ToËno vemo, komu je bila namenjena. Fotografu, ki je æelel nekaj veë, a mu fotografija ni bila glavni hobi ali celo poklicna dejavnost. Lahko je bila druga kamera. Marsikdo jo je za doloëen namen raje vzel s seboj kot teæjo kamero viπjega razreda. In æe na zaëetku je treba razjasniti πe neko stvar glede kakovosti. Kakovost slike iz EOS 300D je povsem primerljiva ali celo enaka kot iz 10D. Vsaj po prvih fotografijah, ki sem jih z EOS 300D æe posnel, to lahko zatrdim. Tudi CMOS tipalo po kakovosti, filtri, DiGIC procesor so enaki. In kje je razlika med tema dvema kamerama? Lahko zopet pogledamo iz vidika analognih kamer EOS 300V in EOS 30 ali drugij πe boljπih EOS kamer. Tako z 300V kot z 1V smo lahko naredili tehniëno kakovostno povsem enak posnetek, Ëe smo Æe avgusta samo dan po predstavitvi smo æe lahko preizkuπali EOS 300D. Mnenje vseh novinarjev je bilo, da bo kamera prodajna uspeπnica. Zanimivo, da πe do danes, do sredine oktobra nihëe od konkurentov ni najavil DSLR kamere v tem cenovnem razredu. uporabili enak film in objektiv. Torej v kakovosti slike ni bilo razlike. Razlika nastane samo v veëji trpeænosti same kamere, saj so vsi vitalni deli v viπjem cenovnem razredu boljπi. ZaËne se æe pri ohiπju. EOS 300D ima plastiënega, 10D iz magnezija. Tudi za zaklop v 10D verjamem, da je boljπi ali vsaj bolj preizkuπen. Prav tako sistem ostrenja in merjenja svetlobe. In na teh delih zaëne kamera pridobivati pri ceni. Torej navzgor ali navzdol. Canon ima svoje lastno podjetje za izdelavo CMOS tipal. In uspelo mu je narediti CMOS tipalo velikosti 22,7 x 15,1 mm in DiGIC procesor v taki kakovosti in za tako ceno, da je æe lahko vgrajen v cenejπo in draæjo kamero. Torej pri razliënih cenovnih skupinah zniæajo stroπke, pri boljπih dodajajo veëjo uporabnost in predvsem robustnost. CMOS tipalo v EOS 300D za tiste, ki brez podatkov o mega pixlih ne morete: Vseh ima 6.5 mio, efektivnih pa 6.3 mio. Velikost tipala pa je 22,7 x 15,1 mm. Faktor izreza je 1,6. Ker sta tipalo in elektronika enaka kot v 10D, je razliëna kakovost slike odvisna predvsem od objektiva. Zato mora biti pri preizkusu SLR kamere obvezno naveden tudi objektiv in zaæelen je πe podatek o zaslonki, pri kateri je fotografirano. Pri SLR kamerah bomo o kakovosti slike govorili bolj prek optike kot kamere. Pri kamerah bomo iskali drugaëne lastnosti. Torej vse je tako, kot je bilo v analogni tehniki. Razredi so postavljeni. Niæja cena ne pomeni veë nujno slabπe kakovosti konënega proizvoda, slike, ampak samo kamero, ki je bolj ali manj uporabna. Fotograf, ki se ljubiteljsko ukvarja s fotografijo, bo z EOS 300D veë kot zadovoljen. Zahtevnejπi fotografi bodo πe kakπno leto radi segli po najniæjem razredu, saj jih viπja cena EOS 10D prepriëuje, da je tudi 300D vredu. Profesionalec pa æe danes izbira samo med 10D in pravima pro modeloma EOS1D in 1Ds. Torej nam tudi cena velikokrat ustvarja zadovoljstvo v naπi glavi in strinjanje ali nestrinjanje z drugaëe misleëim. Toda veëina zahtevnejπih fotografov, ki si bo kmalu privoπëila EOS 300D, je v analogni dobi æe pred mnogimi leti preπla iz najniæjega razreda v srednji razred kamer. Kot sem æe zapisal, je Na kamero EOS 300D paπejo vsi objektivi serije EF. Torej cotna paleta veë kot 50-tih objektivov, konverterjev in vmesnih obroëkov. Tudi objektivi neodvisnih izdelovalcev so πe uporabni. cena tolarjev za ohiπje EOS 300D tisti argument, ki bo veëino najprej pripeljal v ta niæji razred. Kot so nam kamero predstavili, tako jo bom tudi opisal v tem prvem zapisu o njej. Seveda je vse zapisano povsem moja osebna ocena. Tega nikakor ne æelim nikomur prodati kot edino merodajno mnenje. Sam v tej kameri ne bom nikoli iskal nemogoëega, saj ni namenjena fotografu, ki iπëe dlako v jajcu ali ki misli, da bi moral za to ceno dobiti kakovost EOS 1Ds. Glede na to, da so tipalo in druga elektronika s procesorjem in algoritmi na visoki ravni, je za πe boljπo konëno sliko pomembnejπi objektiv. To sem æe lepo opazil pri svoji D60 in tudi na preizkusu 300D, kjer smo lahko fotografirali tudi s profesionalnimi objektivi. In Ëe boste kupili EOS 300D in povpreëen novi EF-S objektiv, potem se morate zavedati, da πe zdaleë ne boste mogli izkoristiti zmogljivosti tipala. PriporoËam pa ga za nakup. Saj 18mm (28mm) nikjer za Canon kamero ne boste dobili pod SIT. Torej pri vseh mogoëih preizkusih EOS 300D ne iπëite samo kakovost kamere; kakovost slike je v SLR razredu mnogo bolj odvisna od objektiva. In Ëe tu prihranite, ste prihranili tudi pri kakovosti slike. Torej kamera je tako dobra, kot je dober fotograf, ki za kamero stoji. In vsa mogoëa razmiπljanja in primerljivi preizkusi o kakovosti slike tako po ostrini, tonski vrednosti, kontrastu itd. se zelo moëno spremenijo, Ëe uporabimo drug objektiv. Æe samo Ëe pri objektivu spremenimo zaslonko ali fotografiramo pri drugi oddaljenosti od motiva, lahko dobimo moëno drugaëne rezultate predvsem glede ostrine in kontrasta. Zato pri SLR kamerah njeno kakovost ne ocenjujte s πtevilkami, linijami, tonskimi zapisi. Ocena nastane v vaπi glavi. ZaËne se pri ceni kamere, nato pri ceni objektiva. Verjamem, da si bo veëina izmed kupcev 300D omislila na zaëetku EF-S objektiv in s tem zelo slabo izkoristila kakovost tako tipala kot druge elektronike. Torej, kako dobra je EOS 300D? In Ëe dam oceno! Fotografiral sem æe z veëimi EOS 300D, saj sem najprej æelel videti, ali je kaj odstopanja med njimi. Preizkusil sem tako osnovni objektiv EF-S mm kot nekaj profesionalnih objektivov. Iste motive pa sem z enakimi objektivi fotografiral πe s svojo D60. Kakovost konëne slike je bila najbolj odvisna prav od objektiva. Zato kakovost iπëite tu in ne v mega toëkah ali drugih πtevilënih podatkih o kameri. Fotografija je povsem primerljiva tako s tistimi, posnetimi z EOS D60, kot z 10D, ki jo je uporabljal nizozemski kolega in s katerim sva si tudi izmenjala fotografije.»e so vas do sedaj zadovoljevali najboljπi kompakti ali Ëe si πe niste mogli privoπëiti D60, 10D ali D100 in S2pro, sprejmite na znanje, da vas bo kakovost slike povsem zadovoljila. Sam sem izdelal fotografije velikosti 30 x 45 cm in zame osebno so dobre. Turπki fotoreporter Ahmet Dumanli πe vedno raje v roke prime pravi profesionalni EOS 1D. Za EOS 300D, pa Ëeprav je bil na njemu sodobni DO objektiv 400mm f/4 pa pravi, da ne bi dal denarja. Pri njegovem delu, bil je tudi v Afganistanu in Iraku ni mesta za igraëe namenjene sploπni fotografski uporabi. e-fotografija - oktober, november

11 Seveda pa imajo vsake oëi svojega slikarja. Vendar ne iπëite napaënih tonskih vrednosti, neostrino v robovih, slab kontrast itd. Tonske vrednosti se da lepo popraviti tako doma kot v laboratoriju, Ëe z njimi niste zadovoljni. Neostrina ali slabπa ostrina je moëno pogojena s kakovostjo optike. In ne priëakujte preveë od cenenega, manj kot tolarjev vrednega EF-S objektiva. Od objektiva je odvisen zadovoljiv kontrast slike. In ni pomembna samo ostrina. Japonci merijo in ocenjujejo tudi kakovost neostrine na sliki. To imenujejo bokeh. Ko sem kamero prvië prijel v roke, sem seveda takoj dobil svojevrsten obëutek. Oblika kot ergonomija je moëno podobna 10D. Je samo nekaj manjπa in predvsem ohiπje iz srebrne, Ëvrste plastike da fotografu, vajenega boljπih ohiπij, takoj znani obëutek cenenosti. In tako je tudi prav. Kot sem æe povedal, le z varëevanjem pri razliënih materialih lahko doseæeπ tako nizko ceno. Seveda pa mora kamera kljub temu πe vedno zadovoljivo delovati. To pa bomo spoznali πele po nekaj mesecih, ko nam bodo serviserji povedali, kako kamere delujejo in ali so naërtovalci spregledali kakπne resnejπe napake. Kot sem æe omenil, sem s kakovostjo slike zadovoljen, pomembno pa je, kako kakovosten objektiv nastavimo na kamero. Lahko vam opravim preizkus z EOS 300D in EOS 1Ds z enakim objektivom, pa ga bom s samo majhnimi razlikami pri izbiri oddaljenosti od motiva priredil tako, da bodo fotografije z EOS 300D po tehniëni kakovosti prekaπale tiste iz mnogo boljπe kamere. Tonske vrednosti, ostrina itd. Vse na svojem mestu. V kakovosti slike s kamero EOS 10D ni razlike. Pri danaπnjih DSLR kamerah je πiroki kot problem. Za tale 15mm (24mm) boste odπteli za skoraj dve EOS 300D. Tomaæ, vodja foto video opreme pri Canon Adria se veselo smeji ob prvem spoznavanju s kamero. Slika pa ima zanimivo zgodbo. Posneta je s konkurenëno Pentax *ist D. Mnogo preizkusov z objektivi razliënih znamk sem æe naredil in opisal, zato dobro vem, kaj govorim. Recimo zoom objektiv SIGMA mm ima pri 200 mm boljπo ostrino kot CANON 200 mm f/2,8 L. To sem opazil pri samo eni zaslonki in pri cca. 20 m oddaljenosti od motiva. Povsod drugod je bil isti SIGMA objektiv moëno povpreëen, kar je tudi razumljivo glede na njegov razpon goriπënice. Toda pri 200 mm in nastavitvi leë na 20 m in zaslonki 8 je bil fantastiëen. Torej preizkusi so lahko moëno varljiva zadeva. Zato poudarjam namen uporabe in kakovost vseh drugih potrebnih komponent. In Ëe je CMOS in druga elektronika za procesiranje slike enaka kot v 10D, kje je potem razlika v niæji ceni za enako kakovost slike? Ob pregledu prvih tehniënih specifikacij opazimo, da ostrenje deluje pod enakimi EV pogoji, prav tako merjenje svetlobe. Obe kameri imata sedemtoëkovni AF in 35-consko merjenje svetlobe. Tudi 10D nima spot merjenja. Zaklop ima enake hitrosti, 30-1/4000 sekunde in bulb. Obe kameri imata tako srgb kot Adobe RGB barvno lestvico. Obe lahko istoëasno zapisujeta tako RAW kot JPEG zapis. Torej je delovanje kamer vsaj po tehniënih podatkih podobno, Ëe niso celo vsi opisani deli kar enaki. Tudi pri delu z bliskavico nisem opazil tehniënih razlik. Baterija ostaja BP-511. Torej lahko tudi vsi lastniki serije G 1 do G5, EOS D60 in 10D uporabljamo æe pridobljene baterije. Tudi proæenje kamere je za vse lastnike kompaktov praktiëno brez zakasnitve. Nimam pa podatka, kolikπna je zakasnitev v milisekundah. Toda za uporabnika razreda 300 je podatek brezpredmeten. Tudi pri analogni 300V in celo pri EOS 3 se fotograf o milisekundah ni spraπeval. Zato je razlika med 300D in 10D vsaj po prvem preizkusu zelo majhna. Lahko reëem, da se je loënica med kakovostjo pribliæala analognemu razredu. Viπji razred kamer, v katerem je 10D, je namenjen fotografom, ki fotografirajo veë, predvsem zaradi trpeænejπega ohiπja. Kaj drugega bi lahko bilo πe boljπe, bom zapisal ob pravem preizkusu EOS 300D. Je pa treba nekaj vedeti. Fotograf, ki æeli veë, si æeli Ërno in bolj Ëvrsto ohiπje. To je podobno kot pri avtomobilih. Osnovni model je lahko v notranjosti enak bolj na videz πportnemu bratu, ki ima malo boljπa platiπëa, πirπe gume in πportne sedeæe. In tudi fotografi padamo na to. Vedeti je treba, da ima 10D æe razmeroma staro zasnovo. Z nekaj prijemi in predvsem z visoko proizvodnjo so lahko 300D kljub veliki podobnosti drastiëno zniæali ceno. Sicer pa opaæam, da se tudi 10D priëenja niæati cena. Ali bo Canon presenetil s kakπno zamenjavo, bomo πe videli. V analogni dobi smo imeli najprej EOS 10, ki se je umaknil EOS 100. Ali lahko tudi v digitalni priëakujemo 100D, bo pokazal Ëas. Vsekakor pa si mnogi lastniki D60 in 10D æelimo πe en razred. EOS 3D?. Pri Canonu pravijo, da zaenkrat πe ni potrebe. Seveda, kupcev πe ni dovolj. Kdor hoëe veë, poseæe po EOS 1Ds. PrepriËan pa sem, Ëe se ne bo po mesecu ali dveh prodaje EOS 300D pokazalo preveë napak, da bo ta kamera prodajna uspeπnica. Med foto proizvajalce je priπla kot Al Kaida. Mesec ali dva in marsikateri model kompaktne kamere se bo moëno pocenil, zamenjal ali pa ga bodo enostavno nehali proizvajati. Menjali pa se bodo tudi SLR modeli. Kot napoveduje vodilna nemπka agencija za træne raziskave, Gfk, se bo v naslednjem letu prodajna rast SLR kamer dvignila za 400 do 500 odstotkov glede na letoπnjo leto. Vsekakor skok, ki lahko razveseljuje trgovce in proizvajalce. Pa tudi kupci bomo imeli kaj od tega, saj bo kmalu na trgu vse veë SLR kamer, s tem se bodo cene πe niæale, predvsem pa bomo spet dobili moënejπo konkurenco. PriËakujemo πe odgovor Nikona v razredu 1000 EUR, Minoltin vstop v SLR, πe ta teden pa bom izvedel, ali tudi Olympus pripravlja kakπno drugo novost poleg E-1. Drugo leto prihaja Samsung s SLR modelom H-1. Za Sony se spraπujemo, ali ima moænost vstopa v SLR sistemski razred. Za odmisliti ni niti FUJI-ja. V analogni dobi so s svojimi objektivi æe bili med SLR kamerami. Tudi takoj po omenjeni zgodovinski predhodnici EOS 300D, kameri AE-1, so predstavili zanimivega konkurenta FUJICA AZ-1 s takrat veliko zanimivostjo, 43 do 86 mm zoom objektivom. V srednjem formatu je FUJI moëan pri objektivih. Me prav zanima, ali jim bo Nikon πe dal katero ohiπje na uporabo in Ëe bo FUJI samostojno vstopil v SLR svet. Torej digitalno zadaja πe zadnji udarec analogni tehniki. EOS 300D je vsekakor zastavonoπa pri preboju med uporabnike SLR analognih kamer in predvsem med tiste lastnike boljπih kompaktov, ki πe danes moëno hvalijo svoje πkatlice. EOS 300D zaenkrat ostaja osamljena in predvsem prava bombica, ki je pri nas æe dobavljiva. ZaËetna cena za ohiπje je tolarjev z DDV. Pri nekaterih tgovcih samo tolarjev. Z objektivom samo SIT.»e pa si zaæelite boljπi objektiv, recimo mm f/4 L, boste odπteli πe najmanj za eno kamero denarja. Odvisno, kje ga boste kupili. Torej v SLR svetu ni πale. Za malo denarja malo glasbe. Vedno poudarjam, Ëe kupite tehnologijo za svoj namen, potem vam bo dobro sluæila. In za povpreëno zahtevne bo tudi EF-S πe vedno boljπa izbira kot πe tako opevani objektiv v kompaktu. Upam, da je bil uvoznik dovolj pogumen z naroëilom za letoπnje leto in da bo v Evropi sploh dovolj kamer. Saj veste, kako je bilo na zaëetku z A70, G3, 10D. Kdor jih je dobil, je bil SRE»KO. Matjaæ Intihar 20 e-fotografija - oktober, november 2003 e-fotografija - oktober, november

12 Digitalna potovanja Lepega o digitalni tehniki zajema fotografij je bilo zapisanega æe veliko. Prav tako sem æe opisoval in prikazoval vse mogoëe prednosti tehnike. Malo pa je bilo zapisanega o moænih teæavah, ki nas Ëakajo po nakupu digitalne kamere. Vendar je veëina teæav plod nevednosti in nepoznavanja zahtev nove tehnike, kot pa tehnike same. Zato vam iz mojega praktiënega izhodiπëa nekaj glavnih moænih teæav tudi predstavljam. DIGITALNA POTOVANJA Zelo pogosto vpraπanje pred nakupom se glasi: Kako se obnesejo digitalne kamere na izletih ali daljπih potovanjih? Nakup digitalne kamere je namreë πe vedno moëan udarec za druæinski proraëun in treba je kupiti kar nekaj dodatkov, ki niso poceni. Manjka tudi izkuπenj, kako v doloëenih situacijah ravnati s temi kamerami. Svetovanje pa... saj veste! Vsakdo vleëe na svoj mlin in trgovec æeli prodati kamero, ki jo na polici æe ima. No, seveda nië ni narobe, Ëe vam je pravilno svetoval. S filmom je bilo enostavno. Potrebovali smo kamero, v njo so nam v laboratoriju vloæili film in v zadnjih letih je fotograf na dopustu tudi celega postrelil. Kamero smo prinesli nazaj v fotolaboratorij in slike so v veëini primerov uspele. VeË moænosti za uniëenje filma ali izdelavo slabih slik je bilo v laboratoriju, kot da bi se nam na poëitnicah kaj slabega dogodilo s filmom ali kamero.»e smo fotografirali veë, smo se nauëili sami zamenjati film. Dobili smo ga v skoraj vsaki trafiki, posnete smo shranili v potovalno torbo in iz navade fotografije izdelali v domaëem fotolaboratoriju. Poskrbeti pa je bilo treba za rezervno baterijo. Vsaj vsi so nam jo vedno toplo priporoëali. Energija iz njih v kompaktnih kamerah ni πla tako hitro kot pri danaπnjih digitalkah, ampak Ëe pogledam na koliëine posnetih slik, vam je tudi pri analogni kameri πla po desetih posnetih filmih.»e ne πe prej. In kot pri veliko stvareh: Kolikor radosti, toliko teæav! DIGITALNA KAMERA Katerokoli kamero ste izbrali po priporoëilu, ki sem ga v tej reviji æe veëkrat omenil, boste z njo zadovoljni. In Ëe ste se pri nakupu spomnili tudi na namen fotografiranja, poëitnice in potovanja, potem vam kamera dobro sluæi. Vsesploπne pravilne izbire ni. Med kompaktnimi analognimi kamerami je zdaj toliko modelov z razliënimi lastnostmi in predvsem veliko razliënih æelja kupcev, da je povsem razumljivo tudi razliënih mnenj o dobrem nakupu zelo veliko. Nekdo si æeli moëan zoom, spet drugi majhno kompaktno kamero za v æep, tretji kamero s trdnim kovinskim ohiπjem, Ëetrti tisto z najzmogljivejπo baterijo, naslednji kamero z veliko nastavitvami ali dobro ergonomijo itd. NajveËkrat si æelite, da bi kamera imela vse Vse je treba zabeleæiti! To japonsko druæino sem na ladji opazoval dlje Ëasa. Kot prvo lahko takoj opazite da ata fotografira z digitalno kamero. Potem pa πe mama, nato hëi, za konec pa so πe prosili mimoidoëe da so jih ovekoveëili skupaj. V eni uri, so posneli vsaj 100 fotografij. Zanimive motive popotniki fotografirajo kar skupinsko. Ob pregledu slik pa lahko opazimo kako drugaëen je pogled na doloëen motiv in znanje posameznega fotografa. Tudi drugaëne nastavitve doprinesejo k povsem drugaënemu konënemu pogledu na fotografijo. Fotografa, ki tekmujeta pri fotografiranju istega motiva, sta tudi v poslovnem smislu konkurenta. Poznate ju predvsem kupci digitalnih kamer. MIXI in 3A. Kdo je boljπi? te lastnosti skupaj. Pa take ni in je nikoli tudi ne bo. Torej kamere, za katero bi kar posploπeno dejali, da je dobra za vse popotnike, ni. Sam sicer uvrπëam med zelo zmogljive popotniπke kamere Minolto A1, Nikon 5700 in Sony 717, kmalu tudi 828. Vendar je njihova cena tako visoka in premorejo toliko nastavitev, da njihov nakup spet ni za vsak æep in uporaba za vsakega uporabnika. ENERGIJA Prav tu se zaënejo lomiti prva kopja. S svojo analogno kamero sem lahko fotografiral leto ali veë, pa mi ni bilo treba menjati baterije. Te besede lahko sliπite od marsikaterega fotografa. Ja, res smo lahko fotografirali toliko Ëasa z eno baterijo. Toda vpraπajte se, koliko posnetkov ste naredili z njo. Z digitalno kamero jih z eno baterijo naredite vsaj 300 in tudi toliko posnetkov boste videli takoj po pritisku na sproæilec. Z boljπimi baterijami ali kamero, ki troπi manj, boste naredili tudi 500 posnetkov in veë. Torej πtevilo zajetih fotografij z enim kompletom baterij je pribliæno enako, menja se samo hitrost praznjenja baterije. Vemo, koliko veë fotografij zajamemo na enem izletu, pri tem pa uporabljamo πe druge prednosti in dodatne funkcije kamere. Problem energije nastopi na daljπem izletu ali potovanju. Ker fotografiramo mnogo veë, so teæave hitro tu. Baterije so hitro prazne in Ëe nimamo s seboj rezervnih ali polnilca, je fotografiranja konec. Vedno sem vam priporoëal nakup rezervne baterije æe ob nakupu kamere. In ta zaëetni stroπek se vam na potovanju hitro obrestuje. Od doma greste z napol prazno baterijo v kameri, dvakrat vklopite πe bliskavico in fotografiranja je lahko hitro konec. Tudi Ëe ste v veëjem mestu in najdete trgovino s fotodigitalno opremo in ravno tako baterijo, ki jo uporabljate, morate vedeti, da jo je treba pred prvo uporabo polniti kar nekaj ur.»e vaπa kamera uporablja AA baterije, nikar ne razmiπljajte, da boste lahko uporabiljali kar tiste iz trafike. Lahko jih. Vam pa priporoëam, da si kar takoj kupite nekaj paketkov. Energija iz njih dobesedno izpuhti. Za denar, ki ste ga odπteli za baterije, bi lahko kupili boljπi model kamere istega proizvajalca. Torej napolnjena akumulatorska rezerva mora biti vedno z Pogled na Helsinke iz mojega zornega kota. Kljub uporabi digitalne kamere lahko πe vedno razmiπljamo o motivu in se ognemo klasiënim razglednica motivom. Uporabite svojo domiπljijo pri fotografiranju. Z digitalci je vse skupaj enostavneje. vami. Nemalo fotografov je bilo æe razoëaranih, ker so ostali brez energije sredi izleta, da ne opisujem prelepih besed nezadovoljnih æena, ker jih ni na sliki.»e se vam æe sluëajno zgodi, da vam gre baterija, kar delajte se, da fotografirate. Raje kasneje v miru zaënite renëati nad izgubljenimi podatki na kartici. Ceneje in z manj opazkami jo boste odnesli. In Ëe fotografirate veë, uporabljate zoom, bliskavico, si veëkrat ogledujete slike? Tu nastopijo prve resne teæave, ki jih z uporabo analognih kamer nismo poznali. Z vami ni veë samo foto kamera, ampak veë baterij in polnilec. Torej potrebujemo æe manjπo fotografsko torbo. Ni malo turistov, ki skoëijo na pijaëo ali na pizzo v lokal samo zato, da si v tem Ëasu poskuπajo vsaj delno napolniti baterije. Pa ne tiste svoje v prispodobi, ampak prave akumulatorske baterije.»e ste πe bolj zagrizen fotograf in uporabljate DSLR kamero, je postal fotografski nahrbtnik, ki ste ga v analognem svetu zadovoljno uporabljali, odloëno premajhen. Poleg kamere in mnoæice objektivov je sedaj obvezen pripomoëek πe polnilec in najveëja mora sodobnega fotografa - mnoæica kablov. Sam vedno s seboj vzamem pet polnih Li-Ion baterij. Novejπe zdræijo od 400 do 500 posnetkov, tudi Ëe kdaj pa kdaj uporabim bliskavico, stabilizator slike na objektivu ali nekajkrat pogledam doloëene posnetke. Starejπe, æe veëkrat polnjene baterije, zdræijo samo πe od 300 do 400 posnetkov. Torej tudi uporabnost baterij sëasoma upade; po mojih izkuπnjah po, recimo, 60-kratnem polnjenju skoraj za polovico.»e grem na daljπi izlet ali potovanje za nekaj dni, polnilca ne nosim s seboj; pet baterij vseeno vsebuje kar precej energije. Na zadnjem krajπem izletu v Budimpeπti pa sem ostal skoraj brez nje. Ker sem fotografiral iz roke, uporabljal sem tudi daljπe goriπënice, sem veliko uporabljal stabilizacijo slike, ki je tudi velik potroπnik. Tako so mi æe prvi dan posnetki mesta in æivljenja v njem vzeli dve bateriji. Energija iz naslednjih dveh in skoraj celotne zadnje pa je odπla, ko sem fotografiral zabavo v restavraciji, pri Ëemer sem vseskozi uporabljal tudi bliskavico na kameri. In naslednji dan ne bi mogel veë fotografirati. Torej v bodoëe bom s seboj raje vzel πe polnilec, da bom v hotelu polnil baterije.»e grem na daljπe potovanje, je obvezen πe prenosni raëunalnik in usmernik. Fotoreporterji brez teh pripomoëkov ne hodijo nikamor veë. Kolikor nam digitalna tehnika zajemanja slike omogoëa laæje in hitrejπe fotografiranje in prenos slike do æelenega cilja, toliko bolj smo obremenjeni s porabo energije in kar je πe teæje, s polnilci in kabli za njih. Prav te nebodigatreba naprave in æice delajo najveëjo zmedo v fotografovi torbi. Ponavadi je πe tako, da ima vsaka naprava svoj polnilec, ki ni primeren za druge naprave, in seveda drugaëne prikljuëke za kable. Toliko nefotografske opreme, kolikor jo zdaj nosim s seboj, je niπem πe nikoli. No, pozabil sem omeniti πe obvezen mobilni telefon, seveda s polnilcem. Sliπal sem, da je Tesla æe delal na poskusu prenosa elektriëne energije brez æic. Tisti, ki bo to opravil v praksi, bo veëno fotografov najboljπi prijatelj. Kajti energija je postala fotografova noëna mora. Brez nje je zdaj kot popotnik brez vode v Sahari. Pa da ne bi kdo mislil, da se to dogaja samo zaradi veëje porabe vse mogoëe elektronike v novi digitalni tehniki zajema slike. Ne, vzrok je predvsem moænost brezplaënega, neomejenega fotografiranja.»e imate dovolj zmogljive spominske enote, je energije vedno premalo. Omenjene spominske enote pa so lahko sledeëa fotografova teæava. SPOMINSKE ENOTE Spominske enote so takoj za energijo druga najveëja teæava. Spominska kartica, ki jo dobimo ob nakupu kamere, je samo toliko zmogljiva, da se trudimo v en milimeter Klasika je πe vedno zakon. Vzemimo malo za πalo tole kombinacijo. Beli lasje, sluπni aparat, oëala in analogna kompaktna kamera!»eprav je motiv vsakemu pred nosom, pa si ga æeli videti prav skozi vaπ TFT zaslon. Le kaj bo fotografiral? Zajem slike je z uporabo digitalne kamere postal prava zabava. Toliko smeha kot ga je sedaj med fotografiranjem ga v analogni tehniki ni bilo. Zaslonko podosvetlitve, pa πe eno in fotografija pridobi na zasiëenosti barv. Direktna sonëna svetloba se moëno odbija od bele barve cerkvene stavbe. Zato sem si toliko podosvetlitve lahko privoπëil. Stockholm posnet z moënim teleobjektivom. Tudi v oblaënem vremenu, ko je nebo sivo se da posneti zanimivo panoramo mesta.»e pa se za trenutek pokaæe πe sonce iza oblaka sence zaigrajo na fotografiji. 22 e-fotografija - oktober, november 2003 e-fotografija - oktober, november

13 1/15 sekunde London je poln znamenitosti. Canon EOS 300D, mm IS, 1/125 sekunde, f/8, ISO 200.»e nimate zadostne koliëine prostega spomina na karticah, ne hodite gledat znamenitosti v London z digitalno kamero. Ladja Skorskar niti ni tako majhna Ëe jo pogledamo z naπimi oëmi vajenih bark na Jadranu.»e pa zapiπem, da sem jo fotografiral s 100mm objektivom iz druge ladje, pa dobite predstavo iz kako velike ladje sem fotografiral. spraviti cel meter. Toliko bi πe æeleli posneti, pa zmanjka prostora v pomnilniku æe po nekaj posnetkih. In se odloëimo za nakup nove kartice. 128MB, 512MB ali kar cel MicroDrive z 1GB prostega pomnilnika. Pa zopet kmalu ugotovimo, da je tudi to premalo. Saj lahko zmanjπujemo loëljivost zapisa, nastavimo moënejπe stiskanje datoteke. Toda to ni veë to. Kupili smo kamero, ki nas zadovolji s svojo kakovostjo, potem pa iπëemo reπitve, kako to kakovost zmanjπevati. In ne preostane nam drugega, kot da imamo s seboj dovolj zmogljivo spominsko enoto ali dovolj dodatnih. Zaenkrat najveë uporabljamo, je najzmogljivejπa in najcenejπa, Ëe gledamo po koliëini MB, CompactFlash spominska kartica. Ne pozabite tega, Ëe potrebujete veë spomina. Prihranek je lahko oëiten.»e pa æelite z digitalno kamero zapisati πe nekaj minut filma, potem vam prostora na πe tako zmogljivi kartici hitro zmanjka. In nastopi brisanje v tistem trenutku manj pomembnih slik in filmov. In se nato lahko vpraπate, zakaj ste kupili zmogljivega digitalca, Ëe pa pri fotografiranju in nato pri pregledovanju slik vedno prenastavljate loëljivosti in briπete æe posneto gradivo. Naslednja teæava, ki je priπla s prihodom digitalnih kamer, je CARD ERROR. Problemov z branjem spominskih kartic ni tako malo. V reviji sem æe opisal lastno izkuπjo, ko sem izgubil precej pomembnih podatkov oziroma fotografij. NajveËkrat teæava nastane, ko pri zapisovanju na spominsko kartico za majhen delëek Ëasa pade ali se prekine napetost ali pa kartico prehitro izvleëemo iz kamere. In se zgodi, da kartico odnesete v fotolaboratorij ali jo vstavite v domaëi raëunalnik in odziva sploh ni. Takrat jeze glede odloëitve za nakup digitalne kamere ni in ni konec. Ker ti primeri niso redkost in jih je z uporabo digitalcev Ëedalje veë, se odzivajo tudi podjetja, æeljna novih denarcev. Na trgu je vse veë programov za reπevanje podatkov. Slika, ki se zapiπe na spominsko enoto, je zapisana v obliki elektriënih nabojev. In Ëe so ti πe vedno na kartici, mora program samo znati poiskati pot do njih. Ponavadi se izgubi samo zapis, kje doloëeni elektriëni naboj obstaja. Kolega je vstavil spominsko kartico v enoto za branje in priëel s prenosom na raëunalniπki disk. Prenos veëje koliëine slik traja nekaj minut in ker je bilo okno za prikaz prenosa skrito za oknom drugega programa, je nië hudega sluteë kartico izvlekel in vstavil novo. In seveda Murphy, obe kartici sta doæiveli infarkt. Nobena enota jih niti prepoznala ni veë. Na karticah pa prek 300 neponovljivih 1/500 sekunde Zakaj vseskozi opozarjam na moænost kontroliranja fotografiranja. Z uporabo razliënih Ëasov osvetlitve dobimo povsem druge konëne rezultate. Z dolgim Ëasom osvetlive ponazorimo hitrost pretoka vode. S kratkim, zamrznemo posnetek in vidimo posamezne kaplje. Poigrajte se s Ëasi osvetlitve. Spoznali boste, da fotografija dobi povsem drugo podobo. Ob tem pa boste spoznali πe pomen zaslonke. posnetkov. Infarkt bi skoraj doæivel tudi on sam. Da vas malo pomirim, æe na internetu lahko najdete kar nekaj brezplaënih programov za reπevanje problema vaπe kartice. Ker pa lahko z raznimi inπtalacijami ali neprimernimi programi πe bolj πkodujemo, si raje izberite laæjo pot. Tudi kolega sem pomiril z besedami, da Ëe obstajajo za oæivljanje ljudi z infarktnimi teæavami razni elektriëni πoki, kaj ne bi za njegove kartice. Izgubiti tako ali tako nima nië, ko je æe sam vse opravil. NekoË so se na poblaπëenem servisu za Canon in Sony pohvalili, da imajo odgovor na vsako teæavo s spominsko enoto. In sem kolega poslal k njim s kartiënim infarktom. V dvajsetih minutah je imel svoje slike æe na CD-ju. Res, da je nekaj slik izginilo, ker se jih ni dalo v celoti prebrati. Toda 99 odstotkov je bilo reπenih.»e sem πe pred letom na sejmu Photokina iskal pri proizvajalcih kartic reπitev za svoje podobne teæave, zdaj izurjeni serviserji ali domaëi hekerji reπijo za vas nereπljivo ugankov v nekaj minutah. Vendar Ëe je problem napak na karticah v veëini primerov zdaj æe reπljiv, πe ni reπeno, da bi fotograf, ki fotografira veë, imel dovolj zmogljivo spominsko enoto za razumljive denarce. Tako sem tudi sam veëkrat primoran s seboj nositi prenosni raëunalnik, da slike prenesem s katic. No, tudi razne image tank enote ali namenski shranjevalci podatkov iz spominskih kartic so dobrodoπli. Vendar dilema, ali podatke imamo, bo πe dolgo obstajala. Tudi disk v raëunalniku ali v shranjevalniku se lahko pokvari. VËasih pa sem vrgel patrono posnetega filma v nahrbtnik, prepotoval devet gora, prebrodil devet voda in nekako v podzavesti sem vedel, da ko bom priπel domov, mi bo moj najboljπi laborant vedno znal izdelati dobre fotografije. Nostalgija, ki pa je vse manj uporabna. Dajte nam poceni, zmogljive in zanesljive spominske enote, naj se podatki 24 e-fotografija - oktober, november 2003 e enkrat japonski ata. Æeno in hëi je vseskozi premikal levo in desno. Samo Ëakal sem tisto akcijo, πe malo, πe malo in reπil bi se obeh. Pa ni imel tega namena. Prav zanima me kakπne motive je izbiral, ko je pa tako iskal æeljene motive. Na æalost je bil dve palubi pod mano.»e æelite preko fotografije tudi drugim pokazati kako velik je fotografirani objekt potem morate za drugega gledalca, ki objekta ne pozna tak vtis tudi ustvariti. Na zgornjem primeru si lahko vtis velikosti ustvarite πele, ko je zraven ladje tudi Ëlovek. Torej nam dobra znana predstava velikosti. e-fotografija - oktober, november

14 Kamere z vrtljivim zaslonom nam omogoëajo πe laæje fotografiranje. ne izgubljajo in seveda za posladek prosim πe brezæiëni prenos podatkov. Novi Nikon D2h ga æe ima. Sicer z mnogimi omejitvami samega sistema, toda kamera z zanimivo lastnostjo je æe tu. Toda kaj bo, Ëe pride do motenj med povezavo. Veselo fotografiramo, raëunalnik z moænostjo sprejemanja je vseskozi deloval, ko pa æelimo pogledati fotografije, le-teh ni in ni. To bo veselje spremljati reporterje na raznih tekmovanjih, ko bodo πe v dvomih glede nove tehnike. Kdo postaja s prihodom digitalne tehnike najboljπi fotograf? RA»UNALNI»AR! In Ëe malo za πalo, malo zares potrdim te svoje, æe veëkrat zapisane besede: RaËunalniËar si bo vzel dlanënik z enakim naëinom sprejema in prenosa kot kamera, se usedel zraven reporterja, ki s seboj nosi nekaj deset kilogramov opreme, in kar bo reporter posnel, bo πlo lepo naravnost v spominsko enoto dlanënika. Zakaj bi bil fotografska mula, Ëe si lahko najboljπi fotograf tudi drugaëe. Z brezziënim prenosom slik bo vaπa slika æe last drugega, πe preden jo boste uspeli po pritisku na sproæilec pogledati na TFT zaslonu. Pa se potem pojdite avtorske pravice! Tehnika nas bo povsem uniëila! Le kaj je πe ostalo od fotografije? PRIBLIÆEVANJE SLIKE Tako energija kot shranjevanje slik sta bolj tehniëni teæavi. Kdor ne fotografira veliko, se morda sploh ne bo sreëal z njima. Pribliæati si æeleni motiv na doseg roke, pa je æe povsem fotografsko vpraπanje. Nekateri teh teæav nimate, saj ste si kupili kamero z moënim zoomom. Torej kamero, ki ima objektiv z veliko goriπëno razdaljo. Pri nekaterih je zaradi nepoznavanja fotografskih lastnosti razoëaranje po videnih fotografijah veliko. V veëini primerov se skoraj vsi pritoæujete Ëez kamero in slab objektiv, nihëe pa ne pomisli, da je posnetek morda premaknjen ali pa se vam je zaradi avtomatskega programa in æelji kamere po krajπem Ëasu osvetlitve zajem fotografije posreëil samo pri 400 ISO obëutljivosti.»e je bila fotografija vëasih domena glave druæine, se s pomoëjo digitalnega zajema seli tudi v æenske roke. Posnetek je s tem slabπi. Vsaka dobra lastnost ima tudi svojo slabost. Iskanje kamere z objektivom, ki nam omogoëa moëno pribliæati motiv, nam po nakupu naredi kar precej preglavic. Res da so objektivi v kompaktnih kamerah, πe nasploh tistih z moënim razponom goriπëne razdalje, moëno vpraπljive kakovosti, vendar Ëe vas tudi podpovpreëen objektiv zadovolji, potem je dober.»e pa boste pri fotografiranju pazili in uporabili krajπe Ëase osvetlitve in niæje obëutljivosti, bodo rezultati mnogo boljπi. Dobro bi bilo pobrskati po starih fotografskih knjigah o Ëasih osvetlitve, zaslonki, globinski ostrini, obëutljivosti, razmerjih goriπënica in Ëas osvetlitve, o povezanosti zaslonke in goriπëne razdalje glede globinske ostrine itd. Predvsem pa πe vedno velja stara fotografska resnica, da je treba za nepremaknjen posnetek uporabiti stojalo. Stara zlata pravila iz dobe filma in kemikalij se niso nië spremenila. Tu razlika analognodigitalno sploh nima pomena. Pomembna je kamera oziroma velikost tipala in na koncu goriπënica objektiva. Pri filmu je bilo bolj preprosto, saj smo veëinoma uporabljali 35 mm leica format. Zdaj pa je toliko razliënih velikosti tipal, da je zmeda veëja. Na sreëo skoraj vedno podajo tudi ekvivalent goriπënic z bolj znanim 35 mm filmskim formatom. Pa ne zato, da bi te goriπënice veljale tudi za najkrajπi Ëas osvetlitve, ampak da vsaj vemo, o kakπnih kotih zajema je govora. Saj nas je veëina vajenih takoj v glavi pretvoriti le πtevilke iz LEICA sveta. Takoj vemo, kaj na objektivih pomenijo πtevilke 18 mm, 24 mm, 50 mm, 200 mm, 600 mm. Toda zdaj so tipala manjπa od vsem nam znanega formata filma. Predvsem pri digitalnih refleksnih kamerah je zmotno miπljenje, da se nam poveëuje goriπënica in da faktor poveëave, recimo 1,5-krat, pomeni za toliko veëjo goriπënico pri objektivu. Menja se samo kot zajema, ker je tipalo manjπe od filma, za katerega je objektiv prirejen. GoriπËnica ostaja enaka, samo kot zajema je manjπi, ker je tipalo manjπe od slike, ki jo objektiv zariπe. Mi pa imamo obëutek, da je slika poveëana. Laæje razumljivo je, Ëe povem, da se nam je zaradi manjπega tipala od velikosti 35 mm filma, ustvaril izrez slike. Objektiv riπe po celotni povrπini, mi pa smo z njim zaradi majhnosti tipala zajeli samo del slike, ki jo zajema tipalo. Manjπe je tipalo, manj slike zajame in naπ obëutek poveëave je veëji. Recimo, na kameri s tipalom polnega 35 mm formata nam objektiv z goriπëno razdaljo 35 mm zariπe kot po diagonali posnetka Enak kot zajema ima tudi IXUS 400 pri goriπëni razdalji objektiva samo 7,4 mm. Vendar ima njegovo tipalo diagonalo dolgo samo 9 mm. Njegovo goriπëno razdaljo 7,4 mm vam v vseh prospektih predstavljajo tudi kot ekvivalent 36 mm objektiva. Zakaj? Ker je kot njegovega zarisa prav tako 63 O. Res, da je kot svetlobe, ki pada na tipalo ali film v obeh kamerah enak, vendar pravih 35 mm in 36 mm pri kameri IXUS pomenita za fotografa πe veliko veë. Zaradi mnogo manjπe goriπëne razdalje, ki znaπa samo 7,4 mm, se spremeni tudi zapis slike pri podobnih parametrih. Ne bom vas sedaj utrujal s teorijo globinske ostrine, najkrajπih Ëasov osvetlitve ipd., toda zavedati se je treba, da velikost tipala, goriπëna razdalja, Ëas in zaslonka vplivajo na sliko medsebojno. In h konëni kakovosti slike je treba upoπtevati πe nastavitev obëutljivosti. Zato morate vedeti, da slika morda ni slaba zaradi kamere ali objektiva. Morda ste predvsem pri daljπih goriπënicah preveë nastavitvenih parametrov prepustili avtomatiki ali pa vseh teæav, ki nastopijo v razliënih pogojih in primerih fotografiranja, πe ne poznate. Tudi o tem, goriπëni in predmetni razdalji, objektivih, zaslonki, Ëasih osvetlitve, obëutljivosti in korekturi bele barve, bom v Ptico v letu je najbolje fotografirati tako, da jo med letom spremljamo. seveda pa mora naπa kamera imeti hitro in natanëno avtomatsko ostrenje. Predvsem pa lastnost sledenja premikajoëih objektov. le to pa nam v veëini primerov omogoëajo samo SLR kamere. naslednjih revijah pisal veë. Vsi ti parametri so veliko bolj pomembni za kakovost konëne slike kot pa vsi mogoëi tehniëni podatki, ki jih iπëete na kamerah. In smo spet tam, kjer smo bili na zaëetku izdajanja e-fotografije. Pomemben je namen, za katerega bomo kamero potrebovali. Ne tehnika in njeni superlativi.»e tehnike ne znate uporabljati ali vas na teæave nihëe ne opozori, je jeza zaradi slabe kakovosti slike hitro tu. Pa ni kriva kamera, ampak vedno fotograf, ki za kamero stoji. RENTGEN IN LETALI»A Vpraπanj, kako se digitalne kamere obnesejo v razliënih klimatskih in drugih pogojih, je med popotniki vse veë. Povsem razumljivo je, da zaradi obilice elektronike in dodatkov za ogled fotografije, kot so TFT zasloni, je kamera veliko bolj poæreπna z energijo. Vendar so v digitalnih kamerah tudi baterije mnogo bolj zmogljive in imajo viπje kapacitete. Predvsem v hladnejπih vremenskih pogojih vam zna prav energija zagosti. Kot piπe avtor Ëlankov o gorniπki fotografiji, Bojan Ekselenski, ob pravilni uporabi kamere tudi pri C ni imel teæav. Je pa seveda πe premalo praktiënih izkuπenj predvsem s kompaktnimi kamerami in tehnika v njih se tako hitro zamenjuje in izboljπuje, da je povsem verjetno, da so sodobnejπe kamere vse manj obëutljive na vremenske pogoje. Sicer pa smo tudi v analognih refleksnih kamerah æe imali dele, ki so zdaj vitalni deli digitalnih. Canon æe nekaj let uporablja CMOS tehnologijo pri ostrenju, prav tako ima Nikon F5 kot tipalo za merjenje svetlobe vgrajen CCD RGB element. Le TFT zasloni so πe neznaka. Vendar kakπnih veëjih teæav zaenkrat πe nismo opazili.»e so æe lansko leto na zimskih OI v Salt Lake Cityju vsi profesionalni fotografi uporabljali na vseh predstavitvah digitalne Bilo kuda Udba svuda se je vëasih glasil slogan, Ëe smo æeleli poudariti, da so vohljaëi vsepovsod. Danes lahko reëemo: Kamor koli, digitalna kamera z nami povsodi. Ko jo enkrat vzamete s seboj na izlet ali potovanje, jo nikoli veë ne boste pustili doma. kamere, potem kakπnih veëjih teæav, razen v ekstremnih pogojih, res ne sme biti. No, pa saj se je vëasih tudi v analognih kamerah, ki so uporabljale samo mehanske dele, ob hujπem mrazu marsikaj pripetilo. V letoπnjem letu sem vsaj dvajsetkrat preπel kontrolo na letaliπëih. Kamero s spominskimi karticami sem redno prenaπal s seboj, torej je morala vsa oprema prek rentgenske kontrole. Zaradi tega se mi ni niti enkrat zgodilo, da bi bilo z zapisom na karticah kaj narobe. Torej verjamem, da so podatki na spominskih enotah pred takπnimi pregledi dovolj varni. Za filme tega nikoli nismo mogli trditi.»e na napravi za pregled ni pisalo film safe, je bilo pametno kamero s filmom in filme spraviti mimo kontrole. KAMERA IN BETON Samo tehniki v proizvodnji preizkuπajo, Nekateri se πe vedno ne morejo odloëiti. Iskalo ali TFT zaslon? Izkuπeni uporabnik digitalca pa se æe spraπuje zakaj v kompaktne kamere sploh πe vgrajujejo nenatanëna in majhna iskala e-fotografija - oktober, november 2003 e-fotografija - oktober, november

15 kakπna bliænja sreëanja s trdimi predmeti πe zdræi digitalna kamera. A teh podatkov nikoli ne objavijo. Odgovori pridejo kar sami od sebe. Canon EOS D60 mi je med tekom na frankfurtskem letaliπëu, ko sem lovil rep letala, enostavno padel iz nahrbtnika na trda tla. Tla so ostala nepoπkodovana! Kaj pa se zgodi z digitalno tehniko, bolje reëeno s plastiënim ohiπjem in elektroniko, ko pade z veë kot metra na trdi beton? e V veëjih svetovnih prestolnicah je toliko znamenitosti, da nam motivov nikoli ne zmanjka. Zato je dobro, da se æe doma oboroæite z dovolj zmogljivimi spominskimi enotami in dodatnimi baterijami. Le tako boste lahko fotografirali vse kar se vam v tistem trenutku zdi zanimivo. 28 e-fotografija - oktober, november 2003 dobro se spomnim kamere Canon A-1, ki jo je pred mnogimi leti uporabljal Franci Virant. Na vrhu kamere kjer je prizma je zaradi padca na tla zevala luknja. Preluknjalo je tanek aluminij. Pa je bila kamera πe dolgo uporabna. V zaëetku prihoda digitalnih kamer so med preizkusom pozabili malo kompaktno A50 na strehi avtomobila. Naslednji avto jo je lepo povozil in ker je bilo ohiπje kovinsko in brez veëjih izboklin, jo je skupila samo zaslonka, ki πëiti objektiv po izklopu. Kaj pravijo serviserji in praksa Nekdo samo grdo pogleda digitalno kamero, pa æe ne deluje. Malo za πalo. Toda æe veëkrat smo pisali o izgubljenih podatkih na kartici zaradi udarcev. Zelo hitro se lahko pri cenejπih kamerah, pri katerih je elektronika moëno sumljivo sestavljena, ob udarcu tudi pretrga kakπen stik. Ob moënejπih udarcih lahko oslepi tipalo. VeËkrat se zgodi, da tipalo ali elektronika oslepita samo za eno barvo. Veliko pa je odvisno od sreëe, kako kamera prileti ob trd predmet in ali je takrat vaπ sreëni dan. Vsaj jaz sem imel sreënega, kar se kamere tiëe. Zamudil pa sem letalo, pa to je æe druga, moëno pouëna zgodba. EOS D60 in beton Do sedaj πe nisem imel izkuπenj z metanjem objektivov in kamer na trdo podlago. Jih le kupujem sam in po moænosti tudi pazim na njih. Spomnim pa se, ko sem delal πe v Delu, reporterske legende Marjana Zaplatila. Nikonovi objektivi so leteli tudi dva metra do torbe. Tudi novodobni reporterji, Ëe so prave klase, niso nië bolj neæni z opremo. Malo si oglejte njihove objektive, seveda, Ëe se ne boji πefa... V prvi vrsti je treba posneti fotografijo, πele nato se razmiπlja, kaj bo rekel πef.»e fotografirate veliko si lahko omislite πe eno napravo. Prenosni disk, z moænostjo branja spominskih enot, pregledovanja slik, brisanja itd. Image tank je zaæeljen dodatek. Vendar s tem imamo v svoji prtljagi πe eno napravo, ki troπi energijo in dodatne æice za polnjenje baterij.»e bom kdaj zasovraæil digitalni zajem slike in zaëel izdajati revijo o analogni tehniki, bo to prav zaradi baterij, mnoæice naprav za shranjevanje, polnilcev in æic. Ko sem πel zadnjië skozi carinsko kontrolo, me je carinik vsaj upam da v πali, vpraπal, Ëe sem elektrikar. Pa mu razloæi, da se grem najsodobnejπo digitalno fotografsko tehniko. Zadnji krik fotografije. Foto kamere sploh opazil ni! In je moj neprofesionalni D60 z neprofesionalnim objektivom EF 28 do 135mm f/3,5-5,6 IS letel iz nahrbtnika na trda tla. Ob teku se je poëasi odpirala vodoravna zadrga nahrbtnika in zasliπal sem samo πe top udarec za seboj. Pa je nahrbtnik fotografski, ravno zato ima dva paπëka z zaklopko, da se kaj takega ne more pripetiti. Malo nepazljivosti in uëna ura je tu. In ker se V Londonu so foto laboratoriji na ulici kot pri nas prodajalne burekov. Lahko jim pustite svojo spominsko kartico in pretoëijo in zapiπejo vam vaπe podatke na CD enoto. Lahko vam izdelajo æe prve fotografije. V tej poslovalnici so bili tudi toliko prijazni, da so mi napolnili dva kompleta baterij. ZadnjiË pa mi je v Amsterdamu na bolπjaku zaigralo fotografsko srce. e vedno imam nekaj æabje koæice med prsti. Pa ne zaradi bliæine domovanja ljubljanskega barja. Ampak dolgoletnega poklicnega dela z razvijalci, bledilcem, fiksirjem, vodo... Zagledal sem prave fotografije na steklu. Radost in veselje. Raje sem πel hitro mimo in z druæbo na pivo, da pozabim na nostalgijo. Fotografiranje z digitalno kamero je zabava. Na steklo? Da vas vidim junake ali znate. Pa sem æe malo zapadel v nostalgijo. Koliko ljudi pa sploh zanima tak naëin zajema svetlobe. je moëno mudilo na letalo, sem samo pobral kamero, pokrovëek in druge drobnarije, ki so poletele na vse strani, jih ponovno zbasal v nahrbtnik in gremo naprej v lov za avionom. Pa mi ne bi bilo treba niti teëi na letalo, saj sem dejansko videl samo πe njegov rep. NatanËni Nemci paë in πlamparija naπe Adrie! Kamere niti pogledati nisem hotel, saj sem imel preveë dela z iskanjem nove povezave. ele po vseh opravljenih formalnostih sem jo le pogledal. VKLOP! Dela. Pogledam skozi iskalo! LuËke svetijo. HoËem ostriti. Ne dela. ele takrat pogledam objektiv. EF mm IS ni kakπen profi robusten izdelek. Æe ko ga po nakupu vzamete iz πkatle, lahko opazite, da se prvi del rahlo premika levo in desno. Pogledam malo bolje in vidim, da se je iztaknil obroë, ki je pred gumo za nastavitev goriπënice. Malo se potrudim, obroë skoëi nazaj in objektiv deluje. e ostro se mi zdi. Tudi po posnetku na TFT zaslonu pri ostrini nisem opazil nië nenavadnega. Vendar bo treba poëakati na izdelane fotografije pri veë goriπënicah in oddaljenosti od motiva. Nato sem opazil πe udrt obroë od filtra. Le-ta je iz zelo moëne kovine, niti ni tako tanek. To pomeni, da je kamera najprej padla ravno na ta obroë. Na samem ohiπju ni vidnih odrgnin, niti plastika ni poëila. Kamera deluje in po sreënem prihodu na Mallorco sem πe vedno lahko naredil nekaj primerjalnih fotografij. Torej tudi digitalne kamere zdræijo marsikaj. Veliko pa je odvisno od sreëe. torijo sem zaradi veselega konca z veseljem prodajal tudi na Mallorci. Olympusove tehnike je moëno zanimalo, kaj se je zgodilo s kamero. Ko pa sem jih vpraπal, ali bi tudi katero izmed E-1 preizkusili na podoben naëin, so se samo nasmejali. Ve se, da so v svojih laboratorijih z E-1 delali πe marsikaj drugega. Me prav zanima, kaj vse zdræijo naπe refleksne kamere. Sam sem preizkus æe izvedel nevede in nehote kar s svojo opremo. Sem pa æe tuπiral EOS 1V in vrgel v sneg EOS 1D. No, za sodobne kamere ni to nië veë nekaj posebnega, saj proizvajalci takπno odpornost æe oglaπujejo. Za metanje po tleh pa πe nisem sliπal reklame. Proizvajalci, priëakujem vaπ odgovor. VËasih obljubljajo nemogoëe. Jaz sem pa le moëno radoveden, ali tehnika deluje. Pa to πe ni nië. Kaj πele bo, ko bom preizkusil ali zaklop res zdræi posnetkov itd.?! Pripravljen sem na nove izzive. Pa o tem raje po preizkusih, saj sicer ne bom dobil nobene kamere v test. Ne priporoëam pa vsakemu preizkuπevalcu podobnega testa. Kamero in njene vitalne dele je treba poznati in pripravljeni morate biti na morebitne teæave. Pa ne v smislu hitrega posredovanja, ampak odprtja denarnice, Ëe je potem s kamero kaj narobe. Kateri uvoznik pa si domiπlja, da boste kamero preizkusili dobesedno?!»akam nove odgovore tako o robustnosti kot novih optiënih reπitev za kamere. Skoraj vsi uporabniki malih video in foto digitalnih kamer se Ëudijo, zakaj profesionalci s seboj πe vedno tovorijo nekaj deset kilogramov opreme.»udak se dela mojstra! Mi pa z malimi πkatlicami lahko kakovostno zajamemo tako film kot fotografijo. e-fotografija - oktober, november

16 NAMEN IN UPORABA DIGITALNE KAMERE Spoznali smo æe, da z uporabo zmogljivejπih spominskih enot lahko fotografiramo veliko veë. BrezplaËno. Zato priporoëam, da je vaπa kamera vedno blizu vaπih rok.»e jo imate v nahrbtniku ali v foto torbi, se lahko zgodi, da bo veliko zanimivih motivov ostalo nezabeleæenih. Predvsem fotografi, ki niso slikali z analognimi kamerami, so to æe spoznali in za njih je digitalna foto kamera sopotnica, ki je vedno pripravljena na zajem posnetka. Vsi, ki izhajamo iz filma, pa o motivu preveë razmiπljamo. To nam je ostalo od πparanja filma. Ne razmiπljajte preveë. Ustrelite in nato razmiπljajte, ali je zajeti posnetek dober ali ne.»e s posnetim niste zadovoljni, boste lahko podatke πe vedno zbrisali, in Ëe vas motiv πe Ëaka, vsaj veste, kaj morate storiti, da vam bo nova slika bolje uspela. Najslabπa fotografija je tista, ki je nimamo. Prednost digitalnega zajema je v tem, da lahko mnogo veë fotografirate in da si lahko æe takoj po posnetku sliko tudi ogledate. S tem se je moëno poveëala uporabnost fotodigitalnih kamer. Ker posnetek lahko takoj ocenite, se tudi vaπe fotografsko znanje zelo hitro dopolnjuje. Naj bo zajem analogen ali digitalen, fotografija ostaja fotografija. Toda uporabnost digitalne kamere je toliko veëja, da o analogni kompaktni kameri sploh ne gre veë razmiπljati. Æe v naslednjem letu bodo zaëele izginjati s trgovskih polic. Vedno pa obstaja»e.»e æelite imeti fotografije v fotoalbumu, je film πe vedno zakon. Fotografije, ki ste jih posneli, boste imeli in si jih lahko tudi ogledali. Z digitalno kamero pa se zgodi, da vse preveë posnetkov odloæimo na trdi disk v raëunalniku ali zapiπemo na CD in slike tam neogledane zastarajo. Prav tako se lahko zgodi, da v naglici pred potovanjem pozabite spominske enote ali rezervne baterije doma.»e se vam z analogno kamero zgodi, da doma pozabite filme ali baterije, jih imate moænost kupiti v vsaki trafiki. Da bi kupili novo zmogljivo spominsko enoto ali baterijo in polnilec, Ëe vemo, da nas Ëakajo doma, pa ni za pomisliti. Po nakupu kamere dobro preberite navodila in se z njo in njenimi lastnostmi tudi spoznajte.»e se z njeno tisoë in prvo nastvitvijo sreëate πele pred zanimivim motivom, je moæno, da vam posnetek ne uspe. Lahko fotografirate s premajhno loëljivostjo, previsoko nastavljeno obëutljivostjo, z blokirano bliskavico... Fotografirate v gledaliπëu, vi pa ne znate izklopiti vseh glasbenih efektov, ki se sproæajo ob delovanju kamere itd. e najbolje je navodila vzeti kar s seboj, Ëe si s kamero πe niste na ti. Predvsem pa digitalne kamere brez jasnega opozorila, da ne sme v nastavitvah niëesar spreminjati, nikoli ne dajte v roke drugemu uporabniku. Tako vabljivo je pogledati v meni! In vam lahko spremenijo tudi najbolj nemogoëe nastavitve. Kar naenkrat je na zaslonu vse v japonπëini. Na sreëo imajo nekatere kamere poleg japonske πe Z veëjimi kamerami je laæe, Ëe motiv iπëemo preko iskala. angleπko besedo, da vsaj najdemo nastavitev za spremembo jezika. Prestavijo vam loëljivost, stiskanje podatkov, mogoëe malo prenastavijo tonski in barvni zapis, dodajo elektronsko ostrino ali pa prestavijo na filter za sephia fotografijo. In preden se vrnete na lastne nastavitve, traja kar precej Ëasa; sploh pa, Ëe se z nastavitvami πe niste dobro spoznali ali pa s seboj nimate navodil. ZA KONEC Celoten zapis ni plod nekih izmiπljenih ali teoretiënih moænosti. O vseh digitalnih slabostih in prednostih se redno pogovarjamo tako z uvozniki, distributerji, uporabniki, trgovci, na predavanjih, seminarjih in v vseh teh letih se je nakopiëilo tudi æe veliko lastnih izkuπenj. Moje pisanje v veëini primerov temelji ravno na izkuπnjah. Tega, kar se mi je zgodilo na zadnjem potovanju v Canonovo trdnjavo v Amsterdamu, sem se vedno bal. HoËem posneti predstavnika Canona, ki nas je priëakal pri vhodu, in... v kameri ni bilo kartice! V glavi mi je blisknilo, da sem iz MicroDrive enote zadnji veëer πe nekaj presnel in ga pustil v Ëitalcu. Spomnim pa se tudi pogleda na rezervne kartice. O, saj je en GB dovolj, sem si dejal. e dobro, da pri Canonu izdelujejo foto kamere in da nisem ostal brez moænosti fotografiranja. Misli digitalno! sem si dejal. Ti, Matjaæ, boπ osveπëal druge o digitalni fotografiji?! Matjaæ Intihar Fotografija na Japonskem Obsedeno stanje! Japonska je, pa naj jo gledamo z oëmi poznavalca ali z oëmi novinca, neverjetna deæela. Na πtirih otokih se drenja 120 milijonov prebivalcev, ki lahko preæivijo drug ob drugem le ob izredni strpnosti, servilnosti, predvsem pa ob izredni ekonomski uspeπnosti. Seveda jim pri tem pomaga najsodobnejπa tehnologija, le-to pa v izredni meri poskusijo izkoristiti na vsakem koraku, pa najsi bo to v vsakdanjem æivljenju ali v poslovanju. Seveda ni nië drugaëe tudi na podroëju fotografije. Japonci so digitalno fotografijo sprejeli med prvimi in jo v zelo πiroki meri tudi zaëeli uporabljati v vseh porah svojega æivljenja. Seveda na cesti lahko vidimo tudi mnoge ljudi s fotoaparati, toda to ni nië v primerjavi z ustaljeno podobo japonskih turistov kjerkoli po svetu: le-ti poskuπajo tedaj zbrati ËimveË vtisov in posneti ËimveË fotografij, nato pa te posnetko analizirajo in vrednotijo doma, ko imajo veë Ëasa kot na potovanju. Tedaj slike pregledujejo skupaj z 30 e-fotografija - oktober, november 2003 druæinskimi Ëlani in prijatelji, vtise in Ëustva delijo in na tak naëin dajo fotografiji dodatno vrednost in odzivnost. Kakor koli æe: Ëeprav drugaëe, pa vseeno Ëisto normalno Ëloveπko. Po drugi strani poteka fotografski posel πe vedno na obrtniπki ravni, majhen lokal, s svojo trgovsko ponudbo πe vedno prevladuje ne glede na lokacije. Veleblagovnice imajo svoje mesto, πe posebej tiste, ki leæijo na preseëiπëih poti med æeleznico in podzemno æeleznico, vendar pa se digitalni fotografiji nihëe veë ne Ëudi, le-ta je æe zdavnaj postala del æivljenja sodobnega Japonca ali Japonke. e veë kot to: nove fotografske tehnologije se neverjetno hitro razvijajo tudi kot aplikacije na podroëju mobilne telefonije in Ëeprav je japonska mobilna telefonija 2 koraka pred svetovno ali evropsko in 3 korake pred ameriπko, pa namesto Fujija postaja najpomembnejπe fotografsko podjetje na Japonskem tisto z znamko NTT! To je kratica za Nippon Telefon & Telegraph company! PraktiËno vsi sodobni japonski mobilni telefoni imajo vgrajen fotoaparat in odliëne barvne zaslone, in vsi uporabniki si kot zmeπani poπiljajo fotografije z mobitela na mobitela, na raëunalnik in kdo ve kam. Pri takπnem razmahu pa se bo potroπniπka fotografija na zabavni ravni hitro zlila z mobilno tehnologijo, minijaturizacija pa bo zagotovo prinesla nove doseæke tudi na podroëju klasiënih digitalnih fotoapratov ki πe ne bodo imeli vgrajenih mobilnih telefonov. Kaj veë o vtisih iz deæele hiperrazvitih digitalnih in fotografskih tehnologij - Japonske pa v naslednji πtevilki! Veljko JukiË

17 Fotografski pripomoëki - Stojala Spomnim se svojih prvih fotografskih teëajev. Alfa in omega fotografiranja s klasiënim 50 mm objektivom je bil Ëas osvetlitve 1/125 sekunde. Tudi na vseh πkatlicah filmov je 1/125 sekunde nakazana kot osnovni osvetlitveni Ëas. Mnogi se danes v dobi digitalnih kamer z zoom objektivi, raznimi programskimi in ostritvenimi avtomatikami spraπujejo, zakaj je precej posnetkov neostrih (premaknjenih).»e bi se udeleæili kakπnega fotografskega teëaja bi v prvih desetih minutah izvedeli odgovor. Osnovni osvetlitveni Ëas je 1/125 sekunde, ali uporabite stojalo. Oziroma prevedo v danaπnje digitalne vode. Za nestreseni in zato moëno neostri posnetek uporabite najkrajπi osvetlitveni Ëas, vsaj πe enkrat krajπi kot vam kaæe vaπa goriπënica objektiva. Veliko se govori in piπe o digitalnih kamerah. Za dobro fotografijo pa velikokrat potrebujemo πe mnoæico drugih pripomoëkov. Marsikatero fotografijo ne bi mogel zadovoljivo posneti, Ëe si ne bi pomagal z analognemu fotografu dobro znanim pripomoëkom, stojalom. Zakaj potrebujemo stojalo? Na zaëetku naj opomnim, da je Ëlanek pisan za tiste fotografe, ki si æelijo zares ostre, nepremaknjene posnetke. ele ko se slika poveëa ali primerja z drugo posneto s kratkim Ëasom osvetlitve ali iz stativa, opazimo razliko med posnetkoma. Danaπnji klasiëni zoom objektivi, s katerimi fotografi v veëini fotografiramo, imajo slabo svetlobno jakost. Pri moëni sonëni svetlobi se nam ni treba bati, da ne bi imeli zadovoljivo kratkega Ëasa osvetlitve glede na goriπëno razdaljo objektiva.»e pa fotografiramo v senci ali v oblaënem vremenu, lahko æe nastane problem premaknjenega posnetka. Osvetlitveni Ëas se nam zaradi premalo svetlobe in slabe svetlobne jakosti objektiva podaljπa in pri goriπënih razdaljah nad 80 mm hitro pride do premaknjenega posnetka. Na sploπno velja, da uporabljamo kot πe vedno zadovoljiv najdaljπi osvetlitveni Ëas tistega, kot je goriπënica, pri kateri fotografiramo. Torej, Ëe fotografiramo z goriπëno razdaljo 200 mm, naj bi bil πe zadovoljiv najdaljπi Ëas osvetlitve 1/200 sekunde. Vrste stojal Stojala za foto kamero so stara prav toliko kot kamere. V vseh teh letih se niso dosti spremenila. e najbolj je opazna razlika v teæi, priroënosti, velikosti in raznih dodatkih za olajπanje dela. Ena zadnjih novitet so stojala iz karbonskih vlaken in sistem za pritrditev kamere na stojalo. Vendar pojdimo lepo po vrsti. Mini stojala»eprav izgledajo kot igraëke, so vseeno dober fotografski pripomoëek. So izredno lahka, kompaktna in postavimo jih lahko na πe tako majhno povrπino. V fotografski torbi se vedno najde prostor za tak stativ in Ëe veliko fotografirate v notranjih prostorih, kjer je vedno premalo svetlobe, ali se ukvarjate z makro fotografijo, kjer potrebujete veliko globinsko ostrino in natanëno ostrenje, vas bo dober mini stativ z dobro krogljiëno glavo velikokrat reπil iz svetlobnih teæav. Enonoæno stojalo (monopod) Na πportnih prireditvah vidite profesionalne fotografe, ki si pomagajo s t e m i stojali. Kljub temu, da so æe obteæeni s teækimi teleobjektivi, nosijo s seboj πe ta kos opreme. Nikakor si ne smejo privoπëiti premaknjenih posnetkov. Pa πe to prednost vam prinese tak stativ, da pri fotografiranju prevzame teæo kamere in objektiva. KlasiËno stojalo (tronoæno) To so stojala, ki nam najveëkrat pomagajo reπiti problem fotografiranja, kadar je premalo svetlobe in s tem premaknjenega posnetka. V uporabi je veliko razliënih modelov takπnih stojal. Od takih z lesenimi nogami, ki jih ne moremo sestaviti in jih s tem zmanjπati, do takih, kjer samo z enim sredinskim roëajem spreminjamo naklon in viπino. Glava stojala Tu je opazen najveëji razvoj in napredek. Pri boljπih stativih nosilno glavo kupimo loëeno in ni æe standardno vgrajeni del stativa. KrogliËne glave NajveËkrat uporabljajo te nosilne glave. So kompaktne, enostavne za spreminjanje naklona kamere in brez teæav nosijo teæo kamere in tele-zoom objektiva. V to skupino uvrπëamo tudi nosilno glavo stojala, tako imenovano Joystick. Pri tej glavi nam ni treba dræati kamere in vijaka za sprostitev glave. Z stiskom roke sprostimo glavo in premikamo kamero v æeleno smer. Glave z nastavitvenimi roëaji Stojala niæjega cenovnega razreda imajo te glave æe vdelane na samo stajalo, vendar so za pravega hobi fotografa neprimerni. Boljπe glave z temi roëaji pa uporabljajo predvsem fotografi, ki potrebujejo fine nastavitve pozicije kamere, na primer pri makro fotografiji. Dodatki Ali se πe spomnite objektivov z navojem M48? Tako kot je bil velik korak naprej bajonet nastavek pri objektivih, je pri stojalih izmenljiva ploπëica. Na kamero privijemo ploπëico za hitro izmenjavo. Ko potrebujemo Pri makro fotografiji brez stojala ni kvalitetno ostrih, nepremaknjenih posnetkov. Bliæina motiva, potrebna velika globinska ostrina in s tem pogojena majhna zaslonka in dolg Ëas osvetlitve, nas prisilita v uporabo stojala. Za tovrstno fotografijo so boljπe glave z veëimi roëkami, s katerimi lahko izredno natanëno nastavljamo naklon kamere. Dva objektiva iz serije IS. Z njima si lahko pomagamo pri slabih svetlobnih pogojih. Nekateri stativi omogoëajo πirok razteg nog. Primerni so za makro fotografijo, saj so samo okoli 30 cm oddaljeni od tal. PriporoËljivo je kupiti stativ z to moænostjo. stojalo, nam ni veë treba kamere privijati na stojalo, ampak samo priëvrstimo ploπëico. Z pritiskom postavimo kamero na stojalo, obrnemo zaπëitni gumb in tako kot pri bajonetu objektiv, je kamera zelo enostavno in hitro pritrjena. V uporabi je πe veliko pripomoëkov. Za hobi fotografa je zanimiv predvsem nastavek za Tronoæna stojala so πe vedno glavni pripomoëek za nepremaknjen posnetek. Profesionalna sistemska stojala z natanëbimi glavami in dodatnimi nosilci. pritrditev kamere na avtomobilsko okno ali desko manjπe debeline. Nakup In kakπnega kupiti? Bolje vrabec v roki kot golob na strehi! Torej bolje imeti slabo stojalo kot fotografirati brez njega. Toda vseeno. Razlike v ceni med slabπimi in boljπimi amaterskimi stativi niso velike. Ne kupujte poceni stativov, ki imajo æe originalno pritrjene glave. Kupite si stativ, ki omogoëa raztez nog tudi za makro fotografijo. Dodajte krogliëno glavo, ali πe 2 4 Pri daljπih Ëasih osvetlitve, brez stojal ne gre. Danes je z digitalno kamero enostavno oceniti ali je ostrina zadovoljiva. Boljπe nam moëno poveëajo sliko na TFT zaslonu in oceno lahko naredimo. bolje Joystick krogliëno glavo, primerno za teæo vaπe kamere in vaπega najteæjega objektiva. Ne pozabite dodati tudi sistem z izmenljivo ploπëico, prihranil vam bo mnogo æivcev ob pritrditvi kamere na in iz stativa. Preizkus Da bi se prepriëali, da je uporaba stojala velikokrat potrebna, sem naredil nekaj posnetkov z 250 in 300 mm objektivom. Fotografiral sem z razliënimi Ëasi osvetlitve. Najprej brez stojala iz roke, nato z enonoænim stojalom in nato πe s trinoænim stojalom. Rezultati so zanimivi. Pri primerjavi posnetkov ni opaznih razlik brez poveëave. Ko pa fotografijo poveëamo, so razlike oëitne, kar si lahko ogledate na fotografijah. Za konec Preizkusil sem tudi objektiv Canon z stabilizatorjem slike. Ker nam ti objektivi tudi lahko pomagajo pri slabih svetlobnih pogojih, sem preizkus naredil tudi z njim. Vendar je treba vedeti, da pri slabih svetlobnih pogojih, makro fotografiji in fotografiranju v studiju pomaga samo stativ. Udeleæencih foto delavnic, katere sva skupaj organizirala in izvedla s mojstrom fotografije oskarjem dolencem ste to æe spoznali. Na nobeni foto delavnici ni fotografiral brez njega. To nam je bil zadosten dokaz, kako koristno je stojalo kot fotografski pripomoëek za dosego zares kakovostno ostrih, nepremaknjenih posnetkov. Matjaæ intihar 5 6»e malo pogledate naokoli, boste vedno naπli trdno podlago, da vaπ posnetek ne bo stresen. Samo ta trdni del pomeni trdno kot na trdnih tleh. Tale novinarski kolega se je matral posneti pri dolgem Ëasu pa mu ni uspelo. Kamero je postavil na ograjo ladje. Le ta pa je imela πe moënjπe vibracije kot njegova roka. 32 e-fotografija - oktober, november 2003 Enonoæna stojala so izredno primerna za fotografiranje na teæje prehodnih terenih in predvsem v gorah. So lahka in priroëna, pa πe vso teæo kamere in objektiva nosijo pri samem fotografiranju. Tudi urednik internetnih fotografskih strani Ian Burley ve, da brez vsaj enonoænega stojala pri veëjih goriπënicah ne gre. Lahko vidite vse πportne reporterje, s temi stojali. Kot prvo jim nosijo kamero in teæak objektiv, kot drugo laæje je fotografirati pri daljπih Ëasih osvetlitve. NOSILNE GLAVE STOJALA 1. Joystick krogliëna glava je zelo primerna za hobi fotografa. Z eno roko premikamo naklon in smer kamere, z drugo pa premikamo funkcije na sami kameri. 2. KlasiËni krogliëni glavi Glava, ki jo premikamo samo v dve smeri, primerna za delo z enonoænim stativom. 4. Glava z roëkami. Te glave so zelo 3 primerne za makro fotografijo ali za posnetke, kjer potrebujemo veliko natanënost pri premikanju kamere. 5. Nastavek za prikljuëitev kamere na glavo stativa. Lahko bi mu rekli kar bajonet prikljuëek. KonËno ni veë potrebno muëno odvijanje in privijanje kamere na stojalo. Toplo priporoëam nakup tega dodatka. 6. Dvojna krogljiëna glava. S tako glavo kamero zelo enostavno premikamo v vse mogoëe poloæaje. e-fotografija - oktober, november

18 BREZ STOJALA 1/250 BREZ STOJALA 1/125 BREZ STOJALA 1/60 ENONOÆNO STOJALO 1/125 ENONOÆNO STOJALO ENONOÆNO STOJALO 1/30 TRINOÆNO STOJALO 1/30 TRINOÆNO STOJALO 1/8 TRINOÆNO STOJALO 1/4 IS 1/125 IS 1/60 IS 1/30 Vsi zgornji posnetki so bili posneti z istim objektivom pri 250 mm goriπëne razdalje. Pri fotografiranju brez stojala je 1/250 sekunde πe zadoπëala za kakovosten posnetek, 1/125 sekunde posnete æe malo premakne, z 1/60 pa je posnetek popolnoma neoster. Z enonoænim stojalom je 1/60 sekunde zadoπëala za πe zadovoljiv posnetek, 1/30 sekunde pa je æe premalo in posnetek je neoster, premaknjen. S trinoænim stojalom sem dobil zadovoljiv rezultat z 1/8 sekunde. Pri 1/4 sekunde pa bi æe moral uporabiti daljinski sproæilec ali samosproæilec in uporabiti kamero, pri kateri bi lahko dvignil zrcalo pred sproæitvijo zaklopa. Z vklopljeno funkcijo stabilizacije slike brez stativa sem dobil πe vedno zadovoljiv rezultat z 1/30 sekunde. Posnetek je bolj oster kot tisti, posnet z enonoænim stojalom in 1/30 sekunde. Spodnji posnetki so posneti pri goriπëni razdalji 300 mm in 1/125 sekunde. Posnetek 1 je posnet brez stojala in je moëno premaknjen. Posnetek 2 z enonoænim stojalom je dober, vendar slabπi od posnetkov, narejenih trinoænim stojalom (3) in brez stojala s funkcijo stabiliziranja slike (4) e-fotografija - oktober, november 2003

19 Digitalno gorniπtvo KljuËni besedi tega sestavka sta digitalna fotografija in planinstvo oz. gorniπtvo. Minilo je æe leto, odkar sem zakorakal v vode digitalne fotografije. V tem Ëasu sem dal skozi vse πtiri letne Ëase in spoznal, da je CCD tipalo priroënejπe od filma. Dokopal sem se do mnogih ugotovitev Prva pomembna ugotovitev: Slikal sem vsaj 3 do 4-krat veë, kot z analognim strojem. Stroπek od motiva do slike v raëunalniku je 0 tolarjev. Druga pomembna ugotovitev: Izmed mnoæice povpreënih posnetkov je nekaj res dobrih. PaË naëelo, da vaja dela mojstra. Tretja ugotovitev: Spoznal sem uporabnost mnoæice nastavitev, katere mi moj priroëen kompakt ponuja. Z nekaj znanja iz analogne fotografije se da iz napravice izvleëi najveë, kar mu njegova namembnost dopuπëa.»etrta ugotovitev: RaËunalnik omogoëa malce goljufanja. A vsi tako vemo, da je najboljπi tisti, ki najmanj opazno in najuëinkovitejπe goljufa. RazliËni programi za maliëenje slik so omejeni zgolj z domiπljijo. Pa pojdimo po vrsti! CCD tipalo je, kot sem poudaril, priroënejπe od filma. Ne trdim, da je konëni izdelek boljπi, zato se z zagrizenimi zagovorniki analognega ne mislim prerekati. Za dobrega fotografa sploh ni pomembno, na kateri medij zariπe svoj motiv. V bojevite razprave o tem, kaj je boljπe, se spuπëajo samo slabi fotografi, saj dobri nimajo Ëasa za te neumnosti. V tem letu od nakupa digitalneæa sem aparat preizkusil v vseh pogojih gorske fotografije. Vedno je potoval z mano, privezan okoli pasu, vedno pripravljen na strel. Nekaj sem o svojih prvih izkuπnjah pisal v zimski πtevilki e- Fotografije, kjer sem pomotoma priloæil celo presvetljen posnetek (nië hudega, je sluæil za primer, kako ne sme izgledati zimski posnetek). No, vmes je bila pomlad, nastopa jesen in Ëas je za novo strnitev izkuπenj. Svetlobni pogoji v visokogorju Zima! V visokogorju je res Ëisto ozraëje samo v zimskem Ëasu. Takrat je ob dnevih nizkih temperatur nebo kristalno Ëisto, a vidljivost resniëno sanjska. A ta idila ima svoje slabosti. Strupeno nizke temperature rade povzroëijo tehniki kar nekaj preglavic. Tudi sam sem doæivel te teæave, ko se je aparat ohlajeval na temperaturo okolice. Za zimo pride pomlad. V tem Ëasu brstenja vsega æivega je Ëisto ozraëje æe malce manj pogost pojav. Letos sva bila z Alenko med prvomajskimi prazniki v Karavankah, saj je sneg do okoli 2200 m viπine izredno hitro izpustil duπo. Na severnih plateh Julijcev, ki so bistveno viπji, je zimska belina ostala πe cel mesec. Posebno Ëist je bil 4. maj, ker je prejπnji dan deæevalo. Malce sem se poigraval z nastavitvami. Najprej sem slikal s prioriteto zaslonke, katero sem imel maksimalno priprto (8.0) brez kompenzacije osvetlitve. Elektronsko drobovje je izbljuvalo 1/250. Zoom je bil maksimalen, saj so Julijci kar daleë stran. Rezultatus? Bljak! Vse je bilo zaradi snega malce presvetlo, ni bilo tistega uëinka prehodov. V drugo sem poskusil z podosvetlitvijo +2/3. Rezultat je bil za moj namen spodoben. Ni bilo veë tiste bele bleπëave, izraæen je bil kontrast med snegom in kamnom. Priloæena lepljenka (spodaj) je dovolj zgovorna. Meglice v zraku, ki so æal kaj hitro prisotne, sem delno odstranil s priloæeno programsko opremo. Razlika je oëitna! Pojdimo sedaj v letoπnje vroëe poletje. VroËina prinese v hribe meglice in kopaste oblake. Svetlobni pogoji so veëkrat izpadli precej teæavni, zato sem posegal po popolnoma roënih nastavitvah. Avtomatika paë æalostno klecne, ko se znajde v zahtevnih gorskih pogojih. Dal sem ji malce dopusta. Svoje Ëase sem imel arhaiëne analogne kiπte, katere sem kar obvladal. Seveda vzrok prestopa v kompakt ni bil zaradi kvalitete, temveë priroënosti. RoËne spretnosti iz analogne dobe sem πe kako potreboval v mnogih izredno zahtevnih svetlobnih pogojih letoπnjega poletja. Mnogo posnetkov je nastalo delno ali popolnoma roëno, saj je avtomatika æalostno zajeëala vsled hudobne svetlobe. Velikokrat sem se spopadal z rumenim okvirjem smrti. Takrat je bil Ëas za roëno ostrenje. Na G2 je to izvedeno precej partizansko, a Ëe imaπ oko za razdalje, gre brez teæav, saj zmazek na zaslonu ne sluæi niëemer. Seveda so bili v tem vroëem in suhem poletju celo v Julijcih lepi in Ëisti dnevi. Takrat so bili resniëno lepi svetlobni pogoji. Posebno zgodaj dopoldne in v poznem popoldnevu je bilo res fantastiëno. Naredil sem kar Ëedno πtevilo lepih slik, o Ëemer priëa do konca poln album za 200 fotografij, a smo komaj Kavke so nastale ob precej teækih pogojih. Av = 8.0, Tv = 1/500 s, a kompenzacija osvetlitve +1/3, s Ëemer sem dobil ustrezno osvetlitev Ërnih teles simpatiënih ptiëev na svetli podlagi. septembra. Kljub prednosti digitalnega mi πe vedno najveë pomeni kot æemljica sveæe razvit proizvod priljubljenega fotolaboratorija. Seveda sem se moral ukloniti omejitvam, katere predstavlja kompaktna optika, o Ëemer bomo tudi kakπno rekli. Nastavljanje tehnike Moj digitalni kompakt je bil, kot sem vam æe razodel, ves Ëas pri roki v torbici okoli pasu. NajveËkrat sem na zaëetku ture in na poëivaliπëih opravljal telovadbo za vse glavne nastavitve (pred- ali pod- osvetlitev, odprtost zaslonke, naëin merjenja svetlobe, naëin ostrenja in nastavitev beline), a veëinoma sem uporabljal prioriteto zaslonke, odprto glede na svetlobne pogoje med 5 in 8.0. Te vrednosti so se pokazale kot najprimernejπe za moje potrebe. Motivi v gorah so vëasih silno minljivi in Ëe nisi resniëno hiter kot blisk, nimaπ nië. (Pre)dolgi Ëas prebujanja iz dremeæa v aktivnost sem prebrodil tako, da sem ga imel vëasih kar vklopljenega z izklopljenim zaslonom, ki je najveëji energijski poæeruh. Za hitro prebavo bitkov in bajtkov tipala sem imel za akcijske posnetke loëljivost nastavljeno na 2MP s srednjo kakovostjo stiskanja. To je ugoden kompromis med kvaliteto in hitrostjo. Samo tam, kjer nisem priëakoval akcije, sem delal z 4 MP, katere potrebujem za kakπno poveëavo A4 ali celo A3 (izjemoma). Videl sem motiv, recimo gamsa ali kavko na skali. Mislite, da sta ti dve æverci dolgo na mestu? O ne, hitro gresta svojo pot. Preden bi svoj aparat pognal v tek, bi se æe motiv recikliral med Ëakanjem na moj klik. VeËkrat si zaæelim panoramo. Takrat obiëajno pripiram zaslonko, kolikor mi dopuπëajo razmere. Vedno ocenim svetlobne pogoje in mislim na nadaljnjo obdelavo. e tako lep panoramski motiv nima pomena, ako ga ni moë primerno zajeti. Vedno pazim, da so spojne toëke dovolj izrazite, saj noben program za tovrstno meπetarjenje ne zna brati misli. Rad imam gorsko cvetje. Digitalneæ, katerega ima skoraj vedno pri sebi, ima lepo lastnost vrtljivega zaslona. Kaj to pomeni? Lahko ga porinem pod 10 cm visok cvet, obrnem zaslon in natanëno vidim, kaj bom dobil. Ker je stroπek slikanja 0 sit, lahko naredim recimo 10 ali 20 zaporednih posnetkov z razliënimi nastavitvami. Eden bo gotovo uspel. Te posnetke po potebi slikam z roënim ostrenjem, zaslonko pa odpiram ali zapiram glede na æeleno globinsko ostrino. V slabih svetlobnih pogojih je sicer teæko, a mi je kljub temu uspelo nekaj lepih posnetkov. Ponovno priroënost veëkrat odtehta optiëne omejitve kompakta. Cvetja sicer ne morem slikati v studiju, saj ne morem biti konkurenëen refleksom z vrhunsko optiko, a v naravi, posebno na kakπnem teæko dostopnem kraju, se situacija obrne. Z velikansko kiπto, teæko ohoho kilogramov in optiko za vola ubit se paë ne moreπ zavleëi na kakπno izpostavljeno polico in se tam iti doktoriranje iz nastavitev. A glej ga πmenta, ravno tja se rad razcveti lep cvetni venëek. Zatorej imam precejπnjo prednost zaradi kompaktnosti tehnike, s katero pridem praktiëno povsod. Pod- ali nadosvetlitev uporabljam samo po potrebi, prav tako bliskavico. e najlaæje je delati gasilske posnetke. Glede na razmere pripiram ali odpiram zaslonko, postavim stojalce in namontiram aparat. Ljudeke razpostavim glede na kot zajema. Z daljincem sproæim in voila! Æe najcenejπi kompakt bi enako dobro opravil delo. Pri teh posnetkih se paë nihëe ne spraπuje za tonske vrednosti in podobno. Ne morete si misliti, kako so ljudeki vzhiëeni, ko se uzrejo na majhnem zaslonëku takoj po slikanju. Komu mar za kvaliteto, ako se tvoj fris bleπëi na (zanikrno drobnem) zaslonu? Seveda je ta ogled koristen, saj se takoj moram prepriëati, Ëe sluëajno nisem opravil kakπen nenaërtovan kirurπki poseg (ni lepo, Ëe πele pri fotolaborantu opaziπ, da si ljudekom porezal glave in / ali noge. V analogni dobi to ni izkljuëeno). Ako se kaj takπnega zgodi, lahko takoj ponovimo vajo, a slab posnetek odstranim. Stroπek? 0 sit! Nauk? V gorski fotografiji je digitalni kompakt silno uporaben, Ëe se zavedaπ omejitev kompaktne optike. Za posnetke ljudi, æivali in drugih hitro minljivih motivov je primernejπi od refleksa. Slabost kompaktne optike odtehta hitrost in priroënost. Saj vem, da ima refleks hitrejπi zaklopni Ëas, a kaj ti to pomaga, ako ga imaπ v nahrbtniku? V divjih skalah paë nekaj kilska refleksna kiπta ne sodi oveπena okoli vratu. Ponovimo skupaj: Slika, katero nimamo, je najslabπa. Za posnetke, pri katerih ni potrebe za priroënost, pa je digitalni refleks ustreznejπi. Dasiravno se πe vedno pojavlja vpraπanje prenosljivosti in volje za tovorjenje toliko in toliko kilogramov optiëne krame, se pri πirokih pokrajinskih posnetkih pokaæe prednost kvalitetne optike.»eprav oko nepoznavalca ne opazi razlik, pa jih boleëe razgali pogled na histogram ali tonski obseg v priljubljenem grafiënem programu. Nekaj se da kompenzirati z raëunalniπkim programom, a Ëe neëesa ni, tega πe tako popoln program ne more priëarati. Programska oprema lahko samo malce goljufa, a iz nië ne more ustvariti nekaj. To si morate vsi raëunalniëarji, ki ste vëeraj postali mojstri fotografije, zapomniti. Teste fotoaparatov v raëunalniπkih revijah bi z zakonom prepovedal, a ne da foto-telebajski pametujejo o kvaliteti testnih slik. ZadnjiË sem se prav krohotal ob testu Canonovega PowerShota G3. Samo totalnega bedaka zanima, kaj se vidi skozi rahitiëno iskalo, ako imaπ poleg popolnoma vrtljiv LCD zaslon. Nekje drugje sem videl, kako pojejo hvalo doloëeni znamki s takπno oëitnostjo, da te mine volja do smeha, saj takπno navijaπtvo ni niti smeπno. Toliko o tem. Velja pravilo, ako neëesa ni, tega πe vojska in cerkev ne moreta odnesti, a noben Ëarovnik priëarati. Kljub vsemu sem s svojim digitalnim kompaktom zadovoljen. Po kvaliteti prekaπa analognega predhodnika, a po priroënosti celotno analogno ælahto (tudi refleksno, a ne me za te besede pribijati na kriæ). Lahko mi nekdo filozofira o superiornosti analogne krame, skupaj vredne za tri moje kompakte, a se ta optiëna kvaliteta razblini ob Ëereh priroënosti. Rad bi videl analognega fotografa, kako tovori svojo analogno kramo iz doline Vrat na 6 brezvodnih in vroëih ur oddaljeno 2740 m visoko krlatico. V dolini so paë vsi pametni gorski fotografi. Zaenkrat πe nisem videl nikogar, ki bi na tako visokem vrhu odprl fotostudijo in razstavil nekaj kilogramov foto krame. To omenjam, ker sem imel silno muëne pogovore z analognimi fotoamaterji, ki so mi filozofirali o popolnosti analognih refleksov. Æal mi nihëe ni pokazal praktiënih rezultatov, s katerimi bi podprl svoje gobcanje. Lepo je o tem filozofirati v gostilni, a pri gorskem izletu, ki traja 12 ali veë ur in kjer premagaπ 2000 ali veë metrov vzpona, od tega 500 m zelo zahtevne plezalne poti, ima pesem Ëisto drugo intonacijo. Na analogni refleks najbræ ne bom nikoli veë πel. Ko bom potreboval vrhunsko optiëno kvaliteto, sem zapisan kateremu od prihajajoëih dostopnejπih refleksov. Mislim, da ima kvalitetna amaterska fotografija prihodnost v bitih in ne kemiji. Tehnologija ima πe toliko rezerve Najpomembnejπa prednost digitalnega zajema je prenos od zajema do spletne strani brez zunanjih posrednikov. Kot urednik spletnega mesta naπega planinskega druπtva ( moram misliti na uëinkovito dokumentiranje naπih izletov. Aparat mora biti pri roki in ne nekje v globoëinah nahrbtnika. Koliko mi uspeva, lahko sami precenite. Primeri v praksi Vsa filozofija in moje nakladanje nimajo nobenega pomena, ako ne vidite fotografij, nastalih v realnih pogojih. Vse so nastale med 4. majem in 17. majem letoπnjega leta. Primer gibljivega motiva. Kavke so nastale ob precej teækih pogojih. Av = 8.0, Tv = 1/500 s, a kompenzacija osvetlitve +1/3, s Ëemer sem dobil ustrezno osvetlitev Ërnih teles simpatiënih ptiëev na svetli podlagi. Ne morete verjeti, kako so ti ptiëi æivahni in niso nikoli pri miru. Dane nastavitve so kompromis med globinsko ostrino in kratkim Ëasom osvetlitve. Dan je bil eno samo menjavanje sonca, megle, oblakov in kakπne kaplje deæja. Kot kompromis sem uporabil nastavitev beline na oblaëno. Najlepπe pogoje sem imel takoj po poletni nevihti. Takrat so pogoji resniëno sanjski, ako se æeliπ dokopati do odliënih pokrajinskih posnetkov. Zrak je spran in ga ne kazi obiëajna megliëavost. e najslastnejπe pogoje sem doæivel zveëer po hudi nevihti pri Bivaku II 27. junija tega leta. Ta dan je bil Ëedna zbirka razliënih pogojev. 1. primer: Prejπnji dan je bila zveëer nevihta, a ta dan se je pripravljala πe ena. Sopara se je kuhala do viπine 2000 m, a sam sem bil tik nad peklenskim parnim kotlom. Motiv je zabeleæen nekaj ur pred nevihto. Za primer prilagam sliko Triglava (slika zgoraj), posneto nad pasom meglic nekaj ur pred hudim neurjem. Slikano je bilo s sledeëimi nastavitvami: Av: 8.0 Tv: 1/640 s, prioriteta zaslonke, kompenzacija osvetlitve=0, spot AE in evalutivno merjenje svetlobe, belina je bila nastavljena na sonëno, objektiv na najπirπi kot, ki je pri G2 7 mm/ f=2.0 (ekv. film: 34 mm). Ostrenje sem imel nastavljeno na centralno, saj me je zanimal objekt v sredini. Tipalo sem postavil na 1600x1200 s srednjo kakovostjo JPEG. Rezultat? Zanimiva slika, do kakrπnih je precej teæko priti vsled muhavosti narave. Sledilo je neurje s toëo in nalivom. Po neurju sem seveda z aparatom stekel na plano, saj so se razodeli res dobri pogoji. Igra svetlobe in senc je bila vsaj za moj okus res lepa in v slabe pol ure sem poπkljocal vsaj za 1 film posnetkov. 2. primer: Slikano kakπne pol ure po neurju, ki je temeljito opralo ozraëje. (slika levo spodaj) Zaradi kompromisa med globinsko ostrino in kratkem Ëasu zaklopa sem imel zaslonko priprto na 5.0, a avtomatika je zaklop ob ISO 50 (to nastavitev imam v 99 % slikanja) nastavila na 1/500 s. Belina je bila nastavljena na sonëno, objekt sem malce pribliæal (18,1 mm, ekvivalent na film nekaj pod 90 mm). Nisem uporabil nobene korekcije osvetlitve, vse ostalo je bilo enako, kot pri predhodni sliki. Rezultat? mir izgleda res fantastiëno. Igra svetlobe in senc z ozadjem odhajajoëe nevihte daje malce dramatiëni pridih. Planika v zahtevnejπih svetlobnih pogojih. Sedaj sem predstavil dva motiva, ki sta nastala v malce skrajnejπih pogojih, ki so kar sami od sebe ponudili lep posnetek (ob predpostavki, da is ob pravem trenutku na pravem mestu - beri: bogu za hrbtom) Kaj pa obiëajni dan v planinah? Pomudimo se pri simbolu planinskega cvetja, planiki. Posnetek planike je nastal v meglenem dnevu nekje v Spodnje Bohinjskih gorah. V tej gorski skupini, kjer se meπata topel primorski in hladen gorenjski zrak, je veëkrat obilo kopaste oblaënosti, lokalnih kratkotrajnih ploh in precej goste megle. Svetlobni pogoji v takπnih razmerah so bolj hladni, torej pride do izraza nastavitev beline na oblaëno. Kako je nastal omenjen posnetek? Av=3.2, Tv=1/400 s, kompenzacija osvetlitve -2/3, a belina je bila nastavljena na oblaëno. Vse ostalo sem imel nastavljeno, kot obiëajno. Pri slikanju planik sem preizkuπal razliëne nastavitve. Brez kompenzacije osvetlitve so cvetovi najveëkrat presvetljeni, kar ni dobro za podrobnosti na cvetu. Za poveëavo sem naredil izrez, kar ni nobena teæava v digitalni temnici. Za primerjavo sem cel motiv in izrezanega brata postavil na eno sliko za laæjo primerjavo. Dopoldanski precej oddaljen motiv. Slika, katera je nastala na Kredarici zgodaj dopoldne, je pouëna. Slikana je sosednja gorska skupina krlatice. Razdalja do motiva je bila precejπnja. Ravno ta posnetek, dasiravno ni slab, mi je razgalil slabost kompaktnega aparata. Njegova optika enostavno ni sposobna dovolj verne reprodukcije, saj je tonski obseg silno uboæen. Med mano in motivom so bile meglice s precej kilometri zraëne linije (konkretno dobrih 6 km). OptiËna slabost objektiva je priπla boleëe do izraza. Z digitalnim refleksom in moënim zoom objektivom bi nastal bistveno lepπi posnetek, a gotovo je boljπi takπen posnetek, kakrπnega sem naredil, kot da posnetka sploh ne bi bilo. Slikal sem z maksimalno pribliæavo s telekonverterjem faktorja 1,6, tako da sem spackal skupaj 160 mm, prevedeno v klasiëni format. Ostali pogoji so bili sledeëi: Av = 6.3, Tv= 1/500 s, a korekcijo beline sem imel na oblaëno. Zakaj sem nastavil na oblaëno, dasiravno je sijalo sonce? Iz preprostega razloga - dobil sem toplejπe barve. Sicer pa lahko sami ocenite, koliko mi je uspelo. KlasiËni pokrajinski motiv z grebena krlatice proti Rakovi πpici in Rogljici. Naslednji posnetek je precej klasiëni pokrajinski posnetek, kakrπnega sem ujel v objektiv med svojim potepanjem v kraljestvu krlatice. Dan je bil izredno ugoden za lepe fotografije, zato sem do konca napolnil pomnilno kartico (beri: preko 100 posnetkov). Slikal sem zgodaj popoldne s sledeëimi nastavitvami: Av=6.3, Tv=1/800 s, korekcija beline je bila nastavljena na sonëno (ura je bila dva popoldne), zooma je bilo za okoli 60 mm, prevedeno v klasiëni format. Sliko sem dal poveëati na A4 in je odliëne kvalitete. Panoramske lepljenke Najlepπi posladek so vsekakor panorame. V 36 e-fotografija - oktober, november 2003 e-fotografija - oktober, november

20 gorski fotografiji so pomembni, saj omogoëajo enostavni prikaz razgleda in spoznavanje z gorsko pokrajino. Brez digitalnega risanja so bili takπni posnetki svoje Ëase hudo zapleteni. Z analognim kompaktom jih skoraj ni bilo moë narediti (samo enkrat mi je to uspelo, pa πe to zaradi sreëne roke in manj tehnike), a najbræ so tudi analogni refleksi za kaj takega zelo slaba opcija. Zakaj? Najprej je treba priti na nek vrh, od koder je lep razgled, vreden panoramskega posnetka. Na ta vrh je treba pritovoriti refleksno kiπto s stojalom, kar ni ravno lahko opravilo. Zatem morajo biti na vrhu ugodni vremenski in svetlobni pogoji. Vse to mora iti skupaj. Ako je sreëa mila, se naπkljoca tisto skupino posnetkov, kolikor jih bomo kasneje zloæili v panoramo. Film je treba zatem razviti in skenirati, da slika dobi okus, vπeëen raëunalniπkim programom za obdelavo. Na koncu le spackaπ panoramo, jo shraniπ, zapeëeπ na CD in odneseπ do svojega fotolaboranta, da ti jo spravi na papir. Koliko te je to stalo? Tukaj je stroπek filma, razvijanja le tega in prenosa njegove vsebine na CD. Imaπ dvojno pretakanje vina in tri stroπkovne postavke, pa slika πe niti ni priπla v kremplje ustrezne programske opreme, a tudi kvaliteta ni ravno vrhunska (pretvorba diasa preko vrhunskega skenerja je gotovo dobra, a precej draga reπitev). Z digitalcem je vse laæje. Prvi posnetek zaobjema mogoëno postavo Rjavine, a drugi klasiëni motiv Triglava in Triglavske koëe na Kredarici. Oba motiva sta toliko obseæna, da s klasiënim formatom ni moë priëarati obëutka πirine. Saj gre z rezanjem, a to ni to. Epilog Leto je za mano. Poudarek sem dal na poletno druæenje z mojim aparatom. Dobro sem spoznal njegove prednosti in slabosti. MogoËe je izredno pomembno, da sem se sooëil s slabostmi kompaktne optike. Ni dovolj poznavanje zgolj prednosti neke tehnike, najbistvenejπe je verjetno poznavanje slabosti in premagovanje slabosti do mej mogoëega. Digitalna tehnika je tehnika mogoëega. Razprave digitalno ali analogno so leto kasneje popolnoma brezpredmetno nakladanje. Vpraπanje je samo, kako digitalno. Svoje dni smo se poslovili od vilink, sedaj se bomo poslovili od filma. Saj ne, da je film slabπi, kot tudi vilinka ni slabπa od tlaëenke. O tem ne govorimo. Film in z njim povezana tehnologija enostavno ni uporabnejπa in praktiënejπa od tipala. Med svetlobo in konënim izdelkom je pri filmu v Ëasu digitalnih medijev enostavno preveë posrednikov, ki vsak zase nekaj odvzamejo. Pri tipalu ni teh teæav. Sedaj gre samo za to, da digitalno za sprejemljivo ceno zasede πe preostale træne niπe. V kompaktnem in profesionalnem razredu je digitalno popolnoma prevladalo. Kvalitetni kompakt se dobi za 50 jurjev, a profesionalni razred æe popolnoma zadovoljuje svoje odjemalce, Ëe le imajo dovolj soldov, da se otresejo za nekaj milionov tolarjev, kolikor tak hec stane. No profesionalci æe vedo, kaj se izpplaëa, saj mora biti v æepu vedno dobiëek. Sedaj so na sporedu osvojitve πe fotoamaterji, ki imajo doma celega boga dodatne opreme, za katero so si trgali od ust za Ëasa vladavine filma. Tudi sam bi poleg priroënega kompakta imel digitalni refleks. A zaenkrat listek s ceno vsebuje πe preveliko πtevilko. Osebno sicer nisem navezan na kakπno znamko, saj nimam doma nobene dodatne opreme. Kaj bo pokazalo leto 2004? Olympus prihaja s formatom in dimenzijami, ki so idealne za gorskega fotografa, ki je razpet med otipljive slike, internet in tiskovino. Vsak kilogram se pozna in refleks spodobnih (kilogramskih) lastnosti paë pritegne mojo pozornost. Potrebujem samo podatke o kvaliteti, listke s cenami potrebne opreme in tudi popularnost. Kaj mi pomaga tehnika, Ëe jo po pol leta nehajo izdelovati in njenega standarda nihëe ne upoπteva? Nadalje mi nië ne pomeni, Ëe so cene postavljene previsoko ali kvaliteta ne odtehta vloæka.»akam seveda odgovor Canona. Imel sem njihov kompakt 105 in sem bil zadovoljen. Imam njihov digitalni kompakt in sem ponovno zadovoljen. Tudi kakπno kilo veë bom nosil, Ëe bo kvaliteta prava, a na listku s ceno ne bo prevelike πtevilke. Tukaj so πe drugi igralci, a dokler niso karte na mizi, ne morem πpekulirati. Za svoj namen potrebujem kiπto, ki omogoëa predvsem kvalitetno optiko in ne klecne ob ekstremnejπih temperaturnih pogojih. tevilo nastavitev mi niti ne igra tako pomembne vloge. Sicer bom pa videl drugo leto, ko bo nastopil Ëas odloëitve. Letos je πe vedno premalo izbire in listki s ceno so πe malce previsoki za moj transakcijski raëun. Kompakt bo moral odgarati πe eno sezono kot deklica za vse. Imejte se lepo, vsi ljubitelji fotografije! Bojan Ekselenski atumraasar@hotmail.com Canon in Olympus razglednici iz prijetnih izletov za e-fotografijo in njene bralce. Olympus se je letos svojim zvestim poslovnim partnerjem za uspeπno delo zahvalil s Canon poletna akcija Ujemi æogo se je zakljuëila s tradicionalnim izletom. Najbolj uspeπne kriæarjenjem od Rijeke do Zadra. Na kriæarjenju smo bili tako slovenski kot tudi hrvaπki prodajalce, ki so sodelovali v akciji so letos odpeljali na izlet v Budimpeπto. poslovni partnerji in kolegi iz Olympusa iz Zagreba. Tako predstavnika podjetij Canon kot Olympus nista pozabila posneti eno gasilko za Potovanje smo poimenovali Ujemi vsak trenutek in se kot pravi gusarji podali na pot... e-fotografijo. Z digitalno kamero seveda. Da ne bi kdo pomislil na film! 38 e-fotografija - oktober, november 2003

21 Teæave novega fotografskega kralja - DIGITALNEGA FOTOAPARATA Sem in bom ostal privræenec digitalne fotografije. Nesmiselno je naπtevati njene prednosti pred analogno. Digitalna fotografija se je vrinila v vse pore naπega vsakdana in vedno bolj postaja edina oblika fotografije tako med profesionalci, kot amaterji. Po dveletni uporabi digitalnega kompakta se sem se odloëil in v tem tekstu zapisal, kaj me pri njem tako moti, da bom odprl moπnjiëek za boljπo kamero. Ker se veëina ljudi pred veëjimi nakupi posvetuje in zbira mnenja drugih uporabnikov, mogoëe moje mnenje ne bo πkodovalo, ne? TFT displejëek Displej je odliëna zadeva za izbiro nastavitev in za hitri ogled posnetka. Ima pa slabosti. Med drugim: - zahteva dober vid na blizu ali oëala. Iskanje in natikanje oëal vsakië, ko æeliπ πkljocniti lahko sëasoma postane tako zoprno, da raje pustiπ avtomatiki naj opravi vse delo. Kaj torej pomagajo vse tiste silne nastavitve in zmogljivosti iz prospekta? - ni mogoëe opazovati detajlov. Verjetno se vsak fotograf strinja, da je dobro dogajanje spremljati skozi iskalo kamere. Le tako ne zamuduπ tistega pravega momenta, ko je potrebno pritisniti na sproæilec. Medtem ko zrcalnorefleksne kamere nudijo fotografu dovolj informacij o tem kaj se pred objektivom dogaja, jih TFT zaslon ne! Kdo od uporabnikov bo nasprotoval, Ëeπ saj se dovolj vidi in da tako ali tako potem na raëunalniku opazujeπ podrobnosti. Ampak ni res! Poskusi pogledati film na displeju v velikosti malo veëje poπtne znamke! - v moëni svetlobi je skoraj neuporaben. V sonënem poletnem dnevu, po moænosti s soncem v hrbet, si sreëen Ëe sploh vidiπ kaj je na posnetku. Pozabi na razne nastavitve in premikanje po menijih.za kaj takega moraπ zaslonëek zasenëiti. - teæko je prek displeja oceniti kakπne so pravilne nastavitve, saj se æe s spremembo kota gledanja na zaslon spremninja svetlost detajlov na njem. - slikanje v temnih prostorih povzroëi, da je fotograf zaradi svetlosti displeja osvetljen kot kakπen zombi! OK, saj so nastavitve osvetljenosti, vendar... - ni diskreten. Dejstvo je, da displej v skupini ljudi okoli fotografa pritegne pogled. Kdo pa ne bo pogledal kaj ima tipëek pred njim na zaslonu? Ne vem, koliko ljudi to moti, vendar vsak nima rad, da trije tipi ki mu bulijo Ëez ramo vidijo, kako je nameril svoj zoom na oprsje gospodiëne na drugi strani dvorane.. Kadar imam priliko opazovati profesionalce pri delu z zrcalnorefleksno digitalno kamero mi je æe veëkrat padlo na misel: Le zakaj tip z aparatom vrednim prek milijon tolarjev ne gleda pri slikanju na TFT zaslon, ampak si kameto tiπëi k obrazu kot njegovi analogni kolegi? Odgovor sem dobil πele pred kratkim, ko sem zaëuden izvedel, da displej pri digitalnih SLR kamere sploh ne sluæi kot iskalo. Torej æe ne more biti tako hudo uporabna zadeva. Kot novopeëeni uporabnik Canona 300D pa displej æe pogreπam! Kdo ve, Ëe bom πe kdaj Ëisto od blizu fotografiral marjetico v jutranji rosi... Zakasnitev proæenja zaklopa Je æe kdo s trotelco poskusil ujeti otroka v skrajni zgornji toëki gugalnice, nogometaπa v trenutku, ko izstreli prosti strel, rally avto na skoku Ëez grbino, ali pa Ëe hoëete bolj romantiëno: hiter poljub æenina in neveste? Pa vam je uspelo? Verjetno ne. Otrok je z gugalnico nekje v sredini, nogometaπa ste ulovili ko je imel samo πe dvignjeno nogo od brce, rally avta pa verjetno sploh ni bilo veë na sliki. Zakasnitev proæenja je tudi v primeru, ko do polovice pritisnemo sproæilec in tako povemo kameri naj nastavi Ëas in fokus.»lovek bi pomislil, da bo sedaj kamera ob pritisku sproæilca tisti trenutek zajela sliko, vendar si kdo ve zakaj, πe vzame malo Ëasa. Resda imajo tudi skoraj vse trotlce isto hibo, vendar zato πe ne moremo reëi, da je OK. Vsak resen fotograf tega svojemu aparatu ne bo odpustil in se bo od njega kmalu poslovil.»eprav nekatere novejπe kamere omenjene zakasnitve nimajo, me preseneëa da nekatere revije, ki objavljajo ocene 40 e-fotografija - oktober, november 2003 digitalnih kamer temu ne posvetijo praktiëno nobene pozornosti! Kot da bi vsi uporabljali svoje aparate le na naëin izpred 50 in veë let: Mirujte!!...Lejte tiëka!... kljoc! Zakasnitev ob vklopu. Predstavljajte si dva fotografa. Enemu okoli vratu visi analogna refleksna kamera, drugemu najnovejπa kompaktna digitalna. Recimo, da sta v predavalnici in spremljata govornika. Govornik nenadoma prime in pokaæe obëinstvu predmet o katerem govori. Prvi fotograf bliskovito dvigne aparat k oëem, zasliπi se bzzz...πkljoc Opravljeno! Niti fleπa ni potreboval, saj je dovolj svetlobe. IstoËasno kot prvi fotograf, je tudi drugi dvignil aparat. Zasliπi se: ziik, ziik, ziik, ziik...bzzzzzzzz,...ziiik...pip, pip! Tako, objektiv je na poloæaju, aparat je pripravljen. Zakaj ne sproæi? Seveda, govornik je tisti predmet æe odloæil! Ok, si je mislil drugi fotograf, bom paë imel kamero stalno vklopljeno, pa bo! NesreËnik, pozabil je na Power saving! Lastnost, ki aparat po nekaj minutah neuporabe samodejno izklopi zavoljo varëevanja z baterijami. Spet je tu Ëas za akcijo, prvi fotograf je prizor poslikal, drugi je spet zamudil. Saj se strinjate, da je ta sicer izmiπljen scenarij Ëisto realen? Naj ga nadaljujem, tako samo za zaëimbo: Obe opisani izkuπnji sta naπega fotografa izuëili. Zdaj je pridno vsake par minut pritiskal nakljuëne gumbe, da bi bil aparat pripravljen v trenutku, vendar podobne priloænosti ni imel veë. Na koncu, med aplavzom je govorniku neka deklica prinesla πopek. Hiter stisk roke, poljubëek na lice- πkljoc! je ravno v tistem trenutku zapel aparat prvega fotografa, hkrati je pritisnil tudi naπ nesreëni drugi fotograf! Zakaj nesreëni? Zato, ker je na svojem TFT displeju, ki ga tudi najdraæji analogni aparati ne premorejo, videl da je zaradi zakasnitve zaklopa ujel samo πe hrbet odhajajoëe deklice. In za nameëek: scenarij vendarle ni Ëisto izmiπljen! Beri dalje. Prvi digitalni aparat mi je priπel v roke pred kakimi πestimi leti. Med drugim sem imel za nalogo napisati poroëilo z nekega seminarja, zato sem potreboval slike dogajanja. Po vklopu je potreboval za sliko toëno 17 sekund. Pri tem so razni servo motorëki in elektronika povzroëali tak hrup, da so se ljudje v neposredni bliæini zaëeli zaëudeno ozirati vame in mi je bilo skoraj nerodno. Danes so aparati neprimerno hitrejπi vendar πe vedno potrebujejo doloëen Ëas od vklopa do slike. Zakaj ugledne slovenske revije, ki piπejo o testih digitalnih aparatov zanemarjajo tudi ta tako pomemben podatek lahko samo ugibam.»ast izjemam. Mislim pa, da je navadno zavajanje bralca kadar kdo piπe o tem, da je aparat primeren za v vsak æep in tako hitro dosegljiv, da bo z njim lahko posnel vse dogodke. Seveda pa pozabiπ omeniti bralcu, da mu nië ne pomaga, Ëe kamero potegne iz æepa v sekundi, ker se potem v rokah ogreva 15 sekund in bo prizor verjetno zamudil. Baterije Ko πe nisem premogel svojega digitalca, sem si od kolega sposodil digital ixusa za nekaj dni. Mala, prisrëna, æepna igraëka. In sem slikal. Najprej seveda doma, πel sem skozi navodila, potem okoli hiπe. Sledil je prvi resnejπi preizkus. S polnim akumulatorëkom in z druæino smo se odpravili na izlet. Ne daleë, samo na bliænji hrib. Seveda sem slikal vse kar leze in gre, razliëne motive iz razliënih zotnih kotov. Zakaj pa ne, saj je vendar zastonj, ne? PosreËene posnetke sem pokazal tudi ostalim. No, malo pod vrhom - temen zaslonëek, gluhe tipke! Ja kaj pa je zdaj to, pa se ja ni pokvarila? Ne, le akumulatorëek se je spraznil. Morebiti sem pretiraval, si mislim. Mine par tednov in spet sem si sposodil isto kamero. TaËas je sicer zapuπëen leæal v predalu, vendar je kolega zagotovil da ima poln akumulatorëek. In spet sem ga vzel. Na terenu sem naredil natanëno tri posnetke, ko je aparat spet mrknil! Kaj je spet za en zlodej? Doma sem ugotovil, da ni bilo nië resnega, le akumulatorëek je bil prazen. Ja kako? Saj je bil vendar napolnjen, predno so ga dali v predal? In so mi strici povedali, da imajo akumulatorëki eno slabo lastnost, ki se ji reëe samopraznenje oz. samopraznilni tok. Ta izprazni baterijo tudi Ëe leæi v predalu. Nikjer nisem zasledil, da bi katera od revij objavila podatek, Ëez koliko Ëasa neuporabe pade kapaciteta akumulatorëka na 50%. Po svoje je to razumljivo. Tisti ljudje ki kamere preizkuπajo in o njih piπejo so najpogosteje fotografski maëki, katerim se ne more zgoditi, da bi jim aparat dva meseca neuporabljen leæal v predalu. Izkuπnja z akumulatorëki me je izuëila, da vsaka digitalna kamera potrebuje rezervno napajanje. Pa πe je vpraπanje, Ëe bo dovolj. Kaj nam je storiti na veëdnevnem izletu, kadar sta tako glavni kot rezervni akumulatorëek prazna, polnilca pa nimamo kam vkljuëiti? Tako je - popolnoma nië. Edino veë dodatnih akumulatorëkov bo pomagalo iz zadrege... Slikajte, saj je zastonj! Ena izmed prednosti digitalne fotografije pred klasiëno je cena! Ni treba kupiti filma, ni treba razviti filma in izdelati fotografij (diasov), da vidiπ Ëe so posnetki uspeli. Zato slikajte! Slikajte in πe enkrat slikajte, saj je zastonj. To trditev ste (so, smo) zagovorniki digitalne tehnike veëkrat povdarjali, zadnje Ëase pa vidim da ne dræi popolnoma! Kaj me je navedlo, da sem spremenil mnenje? Spomnim se Ëasov, ko sem slike lovil s Praktiko. Trikrat sem premislil, predno sem pritisnil na sproæilec. Je motiv v redu? Ostrina, zaslonka? Kompozicja odgovarja? kljoc! No, kar je, je. Rezultat take racionalnosti je bil ta, da je bila redko katera fotografija po tehniëni plati zanië. Skoraj vse so bolj ali manj ratale. Kaj pa danaπnji digitalni fotograf? Rezervne baterije, dodatna spominska kartica, pa hajde na fotosafari. Z izleta, rojstnega dne, poslovilne æurke, ipd pride z nekaj stotinami posnetih fotografij! V tem ni popolnoma nië slabega, da ne bo pomote! Problem je le, da ima namesto posnetkov na diasih ali v fotoalbumu sedaj fotografij na raëunalniku. In zakaj je to problem? Zaradi selekcije!»e je pred leti cena selekcionirala posnetke πe predno so bili posneti, je danes vrsta na fotografu za raëunalnikom. Ok, pa se lotimo tega dela. Prvo briπemo slike, ki so slabe po tehniëni plati: zmazane, neostre, kompozicija slaba, nepravilno osvetljena ipd. Kaj pa storiti s serijo fotografij istega motiva?»e bi uporabljal analogno kamero, ne bi bilo dileme, ker bi imel samo en posnetek. Primer: Imamo pet slik otroka pri igri z morskimi valovi. Na prvi miæi, na drugi je slabπa ostrina, na tretji kompozicija ni najboljπa itd. Katere naj izbriπemo? Na vsaki najdemo nekaj kar ostralim manjka. In se odloëimo, da bomo pustili kar vse! Saj konec koncev vse skupaj zapeëemo na CD, Ëigar cena je æe zanemarljiva. itd... Fotograf ima veliko posnetkov enega motiva. Enega bi ohranil, mogoëe poveëal na kak veëji format, ostale bi zbrisal. Ha, pa se zdaj odloëi... Pa smo s takim razmiπljanjem v resnici reπili problem? Trdim da ne! Trdim celo, da digitalna fotografija slabπa rezultate fotografije. Kjer je prej fotograf posnel en posnetek (in pomislil predno je pritisnil na sproæilec) se danes posname veë posnetkov.»eπ: ena bo æe ratala, saj je zastonj! In tako dobimo namesto ene dobre fotografije, pet povpreënih ali slabih! Tu pa niti raëunalnik veë ne pomaga. No vsaj v e-fotografiji sem zasledil napotek, da digitalno ni za vse in da je za nekatere bolje da πe naprej ostanejo na filmu. Slikaj, saj je zastonj! Posnel sem πtiri fotografije fanta s Fanto. Mar nebi bilo bolje, Ëe bi posnel eno, vendar bi prej prosil gospo, naj umakne noæice iz kadra? Brez njih bi bila slika πe kar dobra, mar ne? Ob prihodu VHS videokamer na trg pred kakimi 15 leti, je nek moj prijatej prbliæno tako komentiral to novo Ëudo tehnike: Sosed je kupil videokamero in me z druæino povabil, naj si pridemo ogledat njegove posnetke z dopusta. Saj prvo uro gledanja sem πe nekako zdræal, ko pa se je odvrtela æe druga ura videa in ko smo æe petië ali πestië po 5-15 minut opazovali njegova otroka kako se πkropita in kako se maæetjo s kremo za sonëenje, mi je poëil film in smo se z nekim izgovorom na hitro poslovili! Veste, kaj sem hotel povedati? Tudi ta snemalec je imel v mislih: Snemaj, saj je zastonj!»e bi kupil celuloidni film 8mm, bi bilo verjetno gledanje njihovih poëitnic bolj prebavljivo. ZaËetki Dolgo sem æe ljubitelj raëunalniπtva (prvi pc Spectrum ZX leta 83) in fotografije (prvi aparat Praktica LM3 leta 78). Praktika je bila moj stalni in zvesti spremljevalec. Prebiranje knjig o fotografiji in starejπi prijatelj - fotograf, pa so pripomogli k temu, da sem v srednji πoli imel doma temnico, slikal pa sem tudi s Ërnobelimi filmi na metre. Saj veste, tiste ki si jih moral v temnici sam naviti v tulec. Kasneje so se stvari spremenile. Fotoaparat ni bil veë prioritetna prtljaga. Ne vem zakaj, ampak ni se mi veë dalo nepresano prenaπati aparata Ëez rame. Saj vendar nisem reporter, ne? Toda, zanimivi motivi, ki bi jih æelel zajeti na film, so se pojavljali nepriëakovano! Na primer: otrok skaëe po luæi, trga cvetlice, pestuje mlade psiëke, ipd. Enkraten prizor, moj aparat pa v avtu!! Ali pa sem ga pustil doma - le kdo bo na Ëisto vsakdanji sprehod jemal s seboj πe aparat? Saj je æe tako preveë krame ( stekleniëke dudke, voziëek... - Ëe imaπ otroke, veπ o Ëem govorim, ne?) Torej sem zvesto Praktiko, objektive, filtre... zamenjal za malo trotlco. Krasno! Bolje trotlca v roki, kot Praktika v avtu, ne? Trotlca je imela stalno mesto v moji torbici poleg denarnice, kljuëev - skratka ABC oprema. In od takrat naprej sem zabeleæil dosti veë zanimivih dogodkov. Kot vsaka medalja, ima tudi ta dve plati.»e si dolga leta vajen dela z zrcalnorefleksno kamero, potem tudi vsa avtomatika za ostrenje, in nastavitve svetlobe, razni zoomi itd, pri trotlici ne izrinejo obëutka, da nekaj manjka... Kaj? Kot ljubitelj fotografije in raëunalniπtva, sem seveda budno spremljal kaj se godi na podroëju digitalne fotografije. PrepriËan sem bil, da je to tisto ta pravo zame! Nikoli nisem verjel tistim, ki so zatrjevali, da digitalna slika ne more nadomestiti analogne in so svoje trditve krepili z navajanjem πtevilk, πtetjem pikslov, itd. Saj na posebnih podroëjih je to res, toda to so posebna podroëja fotografije, ki jih obvladujejo poklicni fotografi. Vem za nekaj odliënih fotografov, ki πe vedno slikajo na Ërno bel film. Vstop v digitalno ero NapoËil je prelomni dan! Postal sem sreëni lastnik digitalnega fotoaparata! O kakπna radost! Kakπno veselje! Kakπen uæitek! Slikaπ in tisti trenutek pogledaπ, kaj si poslikal. Noro! Slike pogledajo domaëi πe isti veëer na raëunalniku. Retuπa? - Ni problema gospodje, kje ste æe rekli da so rdeëe oëi, mozolji, packe od makaronov na srajci? Fotografija formata 10 x 15 cm se naenkrat zdi kot malo veëja poπtna znamka! Na digitalcu posnet prizor je na raëunalniku popolnoma drugaëen, vsebinsko polnejπi! Na misel mi prihaja primerjava med gledanjem fotoalbuma ter diapozitivov. Zumiranje dotiëne osebe povzroëi komentar: Kriæana gora, glej kako se vidi, da sem brez zgornje dvojke.»akam na mostiëek, veπ. Ponosni imetnik digitalca pravi: No problem, kolega, Odpre program, par minut klika in drsa miπko gor in dol in... Ekola, Ëisto vsi zobki so b.p. Meseci teëejo, slikam vse in povsod. Hkrati z megabajti slik, ki se bohotijo na CDjih, rastejo tudi izkuπnje na digitalcu in oblikuje se tudi kakπno negativno mnenje o digitalcih. Na teh straneh sem skuπal navesti nekatere osebne pripombe in stvari ki me motijo. Naj pa bo Ëisto jasno: Ni moj namen Ërniti digitalne fotografije! Zadeva je definitivno edina pravilna izbira za veliko veëino ljubiteljskih in (s prihodom najnovejπih zrcalno refleksnih) kamer tudi precej izraznih fotografov! Tadej Rupnik e-fotografija - oktober, november

22 Le Grand Bleu Jean Reno, Jean-Marc Barr ter Luc Besson za vedno tako) vendar izredno zanesljivo kar sem kamero so bili sanjska naveza, ki je marsikoga kasneje ugotovil da je pod vodo lahko zelo prepriëala da je takoj po koncu filma zmetal teæavno, hkrati pa izjemnega pomena za uspeπno opremo v avto in se odpeljal na morje. fotografiranje. Ponavljanje posnetka je iz»e æe samo potapljanje primerjamo z mehkimi praktiënih razlogov skoraj nemogoëe, roëno drogami potem sledi enostavno dejstvo: fokusiranje pa ponavadi traja veliko dlje (in podvodna fotografija te zasvoji bolj kot trde medtem ti riba odplava drugam). Brez veëjih teæav droge. je prestal tudi noëni potop kar se je izkazalo za Podobno opozorilo sem prejel æe takoj na zaëetku praktiëno najteæji test. Upam si celo trditi da je moje nove obsesije in po nekaj dneh sem lahko bila veëina nepravilno fokusiranih fotografij samo pritrdil. Opozarjam vas, da ima ta pot lahko posledica moje napake. zelo, zelo negativne vplive na vaπ proraëun, No da mi ne bo kdo oëital da piπem samo pozitivne potencialno πe mnogo veëji kot veëina drugih stvari... motili sta me predvsem dve stvari od fotografskih dejavnosti.»e pustim ob strani katerih je eno enostavno odpraviti, drugo na zanemarljive stroπke za opremo, so skoraj æalost ne. neizogibna πe razna potovanja do vedno bolj Na zaëetku sem se ukvarjal s pomembnejπimi eksotiënih lokacij v iskanju novih motivov. stvarmi kot je nastavljanje pravilne ekspozicije Ob predpostavki da se æe ukvarjate s zato sem ISO pustil na avtomatiki ter vkljuëil potapljanjem in ste pod vodo sproπëeni so zaëetki πportni program. Izkazalo se je da kamera z malo improvizacije zelo enostavni in relativno trmoglavo vztraja pri najniæji ISO vrednosti Ëeprav poceni.. Vse kar potrebujete je kompaktna sem priëakoval da bo ærtvovala nekaj kvalitete za kamera (seveda digitalna, kaj pa drugega) in dosego krajπih Ëasov. Rezultat so bile seveda njeno podvodno ohiπje ter razsvetljava za kar pa zamazane fotografije saj ribe in hobotnice bo na zaëetku popolnoma zadovoljiva navadna veëinoma ne stojijo pri miru kot kipi, pri potapljaπka luë. nepremiëninah pa je bil problem da sem se tudi Æe kar takoj zdaj pa vam povem da rezultati s sam malenkost premikal. Pri treh dimenzijah tovrstno opremo po vsej verjetnosti ne bodo na gibanja je nemogoëe obstati na istem mestu razen nivoju mojstrov kot sta naprimer Borut Furlan in v primeru da se nekam nasloniπ (kar tudi ni Arne HodaliË ter πe veliko drugih. Za kaj takega posebej enostavno). bo potrebna neprimerno veëja finanëna investicija Ampak kot sem rekel je to teæavo enostavno saj kompaktne kamere paë niso vsemogoëne in odpraviti zato sem na naslednih potopih izbral navadna luë enostavno ni vedno dovolj dobra. Pa roëne nastavitve. Toda... tedaj sem ugotovil zakaj saj verjetno sedaj æe veste da to ne velja samo aparat vztraja pri Ëim niæjem ISO. Razlog je seveda pod vodo. πum, ki pri ISO 400 za moj okus preveë izstopa Sam sem imel veliko sreëo da sem za tri dni (nekateri smo æal razvajeni). Priznam da nimam vodnega hedonizma prejel Canon A70 s direktnih izkuπenj z drugimi aparati tega razreda pripadajoëim ohiπjem.»e zanemarim neobetavne tako da lahko samo predvidevam da je pojav v poskuse z raznimi vreëkami na majhnih pa tudi nekih normalnih okvirih. malenkost veëjih globinah je bil to moj prvi Sicer dræi da se najhitreje uëimo na lastnih resnejπi vstop v podvodno fotografijo. Da bi bilo napakah ampak pod vodo se to zelo hitro privajanje na novo dimenzijo fotografije πe bolj spremeni v katastrofo. V najboljπem primeru zabavno je poskrbelo dejstvo da te kamere pred samo finanëno zato si preberite πe nekaj nasvetov: tem πe nikoli nisem prijel v roke. Tako sem veëino 1. pravilo funkcij in lastnosti spoznaval kar med uvodnimi VEDNO preverite Ëe je ohiπje dobro zaprto, prostimi potopi, ko sem med nelagodnim preverite da na tesnilu ni las, peska in drugih preverjanjem za izdajalskimi mehurëki in vodo katastrofalnih miniaturnih delcev zaradi katerih znotraj ohiπja zalezoval vse kar je bilo vsaj bo ohiπje kar naenkrat polno vode. malenkost fotogeniënega v tistem zalivu. 2. pravilo Mimogrede sem za hitrejπe privajanje pred Dobro poskrbite za svojo varnost pod vodo. pravimi potopi za trzinsko osnovno πolo Potapljajte se z izkuπenim predvsem pa dokumentiral nekaj dejavnosti πole v naravi tako neverjetno potrpeæljivim buddyjem, ki vas bo pod vodo kot zunaj nje. Na tem mestu moram Ëakal pet minut za vsaka dva metra poti ter vas priznati da sem bil prijetno preseneëen nad skrbno nadzoroval. Verjemite mi da boste na prvih zmogljivostjo kamere. Avto fokus je deloval sicer potopih tako zatopljeni v fotografiranje da bo malenkost poëasneje kot bi si æelel (pa saj je dogajanje okrog vas postalo nepomembno. Kar naenkrat se lahko zgodi da so ostali odplavali æe daleë naprej, ko vi πe vedno iπëete tisti pravi kot ali osvetlitev. 3. pravilo V roke vzemite tisto spominsko kartico, ki ima najveëjo kapaciteto. Sedaj se odpeljite v trgovino po dvakrat veëjo. Verjetnost da bo tudi ta ne bo dovolj velika je 99%. 4. pravilo Vgrajena bliskavica je neuporabna, takoj jo ugasnite in pozabite nanjo. Zakaj je tako je potrebna malo daljπa razlaga. Problem leæi v odbojih svetlobe od delcev v vodi. V grobem je nekaj podobnega kot pojav rdeëih oëi z eno zelo pomembno razliko... reπimo ga lahko samo tako, da vir osvetlitve postavimo Ëim dlje od osi objektiva.»e nimate druge moænosti potem z eno roko dræite kamero in z drugo potapljaπko luë. Tehnika se preverjeno obnese. e lepπi rezultati so, ko vam asistent(i) dodatno osvetljuje s svojo, samo zmenita se kam kdo sveti da ne bosta oba v isto toëko. Najelegantnejπa reπitev je uporaba specializiranih podvodnih bliskavic, ki pa so cenovno neprimerljiva opcija. 5. pravilo Ohiπja nikoli ne zapirajte na veëjih nadmorskih viπinah. Razlika v zraënem tlaku vam hitro onemogoëi odpiranje kar je lahko zelo nerodno na kakπnem otoku kjer v bliæini ni visokega hriba. 6. pravilo Ne pozabite napolniti baterij pred potopom. 7. pravilo»e imate obëutek da ste preblizu motivu se motite, premaknite se πe malo bliæje. Tako polæi ter ostale male æivali ne bodo samo neprepoznavni zmazki in bodo ribe res imele 2 metra med oëmi. 8. pravilo Poskusite poiskati dobro oporo, hkrati pa pazite da ne uniëujete raznih koral in ostalih obëutljivih organizmov ter z manevriranjem pod vodo ne dvignete ogromnih oblakov usedlin, ki niso najbolj zaæeljen element na fotografiji. Vsekakor je aparat potrebno privezati oz. pripeti da vam ne uide. Nekam kjer vas Ëim manj moti pa vendar na tak naëin da ga lahko πe vedno enostavno dvignete pred oëi. Okrog roke se po mojih izkuπnjah ne obnese najbolj saj jih potrebujete πe za kaj drugega. Sam sem se odloëil za enega od d-ringov na kompenzatorju plovnosti. Proti koncu pa πe nekaj besed o samem ohiπju za A70/60. Prva in hkrati tudi edina napaka, ki mi je πla kar precej na æivce je pozitivna plovnost. Tudi na veëjih globinah, ko bi priëakoval da se bo ta efekt izniëil se to ne zgodi. Takoj ko sem aparat spustil iz roke sem ga iskal tam nekje za vratom, po moænosti navitega okrog cevi regulatorja. Definitivno je to nekaj kar za potapljaπko uporabo vpije po domaëi predelavi in bi v tem primeru potreboval le kakπne pol ure dela. Seveda je popolnoma drugaëna zgodba, Ëe imate tako ohiπje za druge vodne πporte kjer je ta lastnost vsekakor koristna pri potapljanju pa na æalost zelo nadleæna. Glede ostalega nimam pripomb. Gumbi so korektni, omogoëajo dostop do vseh funkcij, ki jih premore aparat in se jih dobro Ëuti tudi v rokavicah. Plastika in celotna izdelava ne delujeta ceneno zato se nisem obremenjeval z moænostjo poplave. Hmm...no ja, ko sem jo prvië potopil v vodo in tistih nekaj zaëetnih minut je bilo precej intenzivno doæivetje. Navsezadnje sem v neobiëajno in potencialno uniëujoëe okolje odnesel nekaj kar ni moja lastnina vendar je obëutek hitro minil.»e vam povem da preverjeno zdræi veë kot deklariranih 40m globine je verjetno dovolj dober dokaz da tistega nelagodja kmalu ni bilo veë. Jernej Burkeljca Zakaj je moja slika slabe kakovosti? S kamero ste zadovoljni. Z veseljem pokaæete svoje fotografije tudi prijateljem. Toda nekaj slik je kakovostno veliko slabπih. In Ëe jih vidijo vaπi prijatelji, ki tudi æe uporabljajo digitalne kamere, se hitro zaëne razprava o dobrih in slabih digitalnih kamerah, njihovi elektroniki, objektivih in kakovosti nasploh. Kolega je kupoval kamero. Ogledal si je precej internetnih strani, sodeloval tudi na tujih forumih, obiskal foto trgovce in kljub veëdnevnemu iskanju najboljπe kamere nikakor ni mogel priti do zakljuëka. Po pogovoru sva po najinem mnenju le naπla dobro izbiro. Naslednji dan pa se vrne k meni in mi pokaæe fotografijo iz izbrane digitalne kamere, ki mu jo je pokazal trgovec s fotografsko opremo. Fotografija je bila slabe kakovosti in trgovec mu je priporoëal, naj si raje izbere drugo, saj da je primerjalno mnogo boljπa. Ker sem izbrano kamero poznal, vem, da ne more biti slika tako slaba, Ëe so vsi parametri pravilno nastavljeni. Takoj sem naπel najbolj osnovno napako. Slika iz trgovëeve ta dobre kamere je bila posneta zunaj na soncu, iz izbrane pa v moëni senci. Trgovec se mu je πe pohvalil, da je z obema kamerama ravnal enako. Ista loëljivost, najmanjπe stiskanje podatkov in popolna avtomatika. No, tu pa se pokaæe dobra lastnost in slabost digitalnih kamer, Ëe prepustiπ, da jih v celoti krmili elektronika. V primeru moëne ( Ne ) pripravljenost prodajalcev Æivimo v dinamiënem Ëasu hitrega razvoja tehnike na vseh podroëjih, kar bi lahko rekli tudi za fotografijo. Vse veë ljudi se zaveda pomena hitrosti obdelave podatkov in jih to tudi privlaëi, zato se tudi pri nakupu fotoaparata vse veë ljudi odloëa za nakup digitalnih fotoaparatov. Vsak se na svoj naëin pripravi - pozanima, informira iz raznih virov (revije, internet...) kakπen aparat naj bi mu ustrezal in na koncu ga le kupi. Naj poudarim, da je cena digitalnih aparatov kar nekajkrat viπja kot analognih, zato paë vsak strmi k temu, da zbere ËimveË informacij, kakπen aparat mu ustreza in kaj mu ta aparat nudi. Lahko reëemo, da se s pomoëjo raznih revij, internetnih strani...itd pripravi za nakup. Vpraπati pa bi se morali, ali so prodajalci digitalnih fotoaparatov pripravljeni za prodajo le teh in ali sledijo hitremu spreminjanju cen in razvoju te tehnologije? Na kar nekaj nejasnosti sem naletel pri razliënih trgovcih pri zbiranju informacij glede fotoaparata. Ko sem æe omenil zbiranje podatkov in informacij po internetnih straneh bi rad omenil, da je najbolje sonëne svetlobe je avtomatika obdræala vse moæne nastavitve v najbolj optimalnih pogojih, kolikor jih lahko. Pomembni pa so Ëas osvetlitve, da posnetek ne bo stresen, zaslonka, da bo posnetek oster in z dovolj globinske ostrine in obëutljivost (ISO), s katero lahko kamera vpliva na prej opisani lastnosti. In Ëe v senci ni bilo dovolj svetlobe za primeren Ëas osvetlitve in zaslonko, je program v kameri ocenil, da je treba nastaviti na viπjo obëutljivost. Ker pa viπja obëutljivost ne pomeni, da bo na tipalo v resnici padlo veë svetlobe, ampak da mora elektronika poskrbeti, da bo vplivala na izgraditev ËimveË podatkov, je temu primerno tudi slika slabπa. Pravimo, da ima slika veë πuma. Izgubi se kontrast, tonske vrednosti, ostrina, slika je v celoti slabπa. In samo zaradi napaënega prikaza kakovosti kamere je lahko izbira hitro drugaëna.»e æe æelite preizkuπati kamere, jih preizkusite v enakih pogojih. Pomembno je tudi, da jih preizkusite pod pogoji, pod katerimi jih najveëkrat uporabljate. Prav neverjetno je, koliko so za danaπnje kupce digitalcev pomembne vse mogoëe nastavitve na kompaktnih kamerah. Pa je v prvi vrsti pomembna samo kakovost slike in uporabnost kamere za vaπ naëin fotografiranja. In kar ni in ni konca zapisov in preizkusov kompaktnih kamer z oëmi strokovnjaka, ki bi rad v povpreënem avtomobilu naπel kakovost in V primeru da je svetlobe malo, kompaktne kamere v veëini primerov same prestavijo na viπjo obëutljicost. pregledovati strani proizvajalcev, saj sem pri nekaterih komercialnih internetnih straneh, kjer ponujajo tudi internetno trgovino, zasledil, da opisujejo napaëne podatke in karakteristike kamer, ki jih le ta sploh nima. Mislim, da je to zavajanje kupcev in navsezadnje tudi krπenje zakona o varstvu potroπnikov. Odgovorne za neko internetno stran sem tudi obvestil, in so takoj te podatke popravili in se zahvalili za obvestilo, saj so tudi oni prepisali podatke iz drugih virov. Razvoj tehnologije je kar hiter in konkurenca velika, πe posebno v kompaktnem razredu, zato se tudi cene kompaktnih digitalnih aparatov hitro spreminjajo. Najslabπe za nas potroπnike pa je, da ti v eni trgovini trgovec posreduje za par deset tisoë tolarjev viπjo ceno kot v drugi z izgovorom, da oni imajo tak cenik. Po pogovoru se je odloëil preveriti cene pri uvozniku in seveda viπje cene niso bile prave, saj so v trgovini imeli izpisan star cenik. Zakaj taka slaba obveπëenost med uvoznikom in pooblaπëenimi prodajalci, ko pa je danes na lastnosti mercedesa. Mala kompaktna kamera ima æe sedaj vse preveë nastavitev. Druæinski fotograf, ki uporablja digitalno kompaktno kamero, skoraj nikoli ne poseæe po drugem naëinu fotografiranja kot P (programska nastavitev). Kdor æeli veë, ve, da potrebuje refleksno kamero. Tisti, ki ste v fotografijo vstopili prek digitalcev, boste to πele spoznali. Prav ti fotografi so zaëudeni, zakaj imajo digitalne refleksne kamere tako malo nastavitev naproti kompaktom in, zaboga, niti prek TFT zaslona se ne da spremljati slike. No, za vse tako misleëe so zmogljive hibridne kamere boæji blagoslov. Danaπnje digitalne kompaktne kamere imajo tisoë in eno nastavitev. Pa boste spoznali, saj se fotografija in predvsem tehnika pelje v normalne in æe poznane vode, da potrebujete ravno to zadnjo eno. Koliko fotografov je v analogni tehniki sploh kupovalo kamere z razliënimi programskimi nastavitvami in koliko jih je potem te lastnosti sploh uporabljalo? Tudi pri digitalcih ni nië drugaëe. Kompakti bodo vse bolj okrnjeni s funkcijami, zato tudi vse cenejπi in bliæje druæinski fotografiji. Samo hibridne kamere kot Minolta A-1, Nikon 5700 in Sony 828 bodo obdræali vse na svetu odkrite moænosti. Te kamere so odliëne za fotografa, ki iπëe svoj hobi v fotografiji prek gumbkov in nastavitev. Fotograf, ki si æeli kakovostno sliko v veëini pogojev, pa je razpolago precej hitrih in enostavnih naëinov obveπëanja? Kaj pa izobraæenost in strokovnost prodajalcev? V verigi fotolaboratorijev enega podjetja, ki pokriva doloëen okoliπ, je npr. samo en prodajalec, ki pozna digitalno fotografijo in tehnologijo, tako da ti zna pravilno svetovati. Kaj pa Ëe njega ni ali pa vstopiπ v trgovino na drugi lokaciji? Ne preostane drugega, kot poëakati ali se odpraviti na drugo lokacijo. Mislim, da je premalo prodajalcev usposobljenih za prodajo te dokaj drage opreme. S prodajo mislim tudi svetovanje in prikaz delovanja kamer. V reviji e-fotografija sem veëkrat zasledil, da bi bilo dobro pred nakupom drage kamere le to tudi preizkusiti. Pametno. Res, da nisem tekal po celi Sloveniji, a do sedaj πe nisem zasledil trgovine, ki bi to omogoëila. Nasproti temu sem v pooblaπëeni prodajalni blagovne znamke dobil odgovor:«veste, ta kamera je originalno pakirana z darilom, ki ga dobite zdraven, zato raje nebi odpiral.«pri prodajalcih je zaslediti, da odsvetujejo ali pa priporoëajo doloëene izdelke verjetno samo na podlagi njihovega pregleda tehniënih podatkov kamere. Kako pa v resnici sploh vejo, da doloëena kamera naredi kvalitetne æe zaëel izbirati refleksno kamero. No, vsaj zaëel se je zanimati za njih. Na vseh predavanjih imam sedaj najveë vpraπanj ravno o novih refleksnih kamerah. V naslednjem letu pa priëakujemo pravi dgitalni refleksni boom. V razvitem svetu priëakujejo vsaj 5-kratni dvig prodaje refleksnih kamer. Po mojem mnenju bo 10-kratni, Ëe bodo tudi Minolta, Nikon, Olympus, Pentax predstavili kamere v cenovnem razredu 1000 EUR ali niæjem. To pomeni, da bo prihodnjo pomlad cena DSLR kamere padla pod 700 EUR. Canon ima πe neko rezervo. To je πtevilka Tudi za Nikon se govori o novi D70, kar pomeni, da je lahko niæji cenovni razred D55. V letu 2004 in letu sejma Photokina bo glede predstavitev zelo veselo. Kakovost slike iz digitalne kamere je zelo raztegljiv pojem, prav tako kakovost in uporabnost kamere same. Toda veëina kamer v posameznih razredih je tako dobrih, da kakπnih res otipljivejπih razlik niti ni. Te so seveda v πtevilkah in mnoæici lastnosti. KonËni izdelek, fotografija, pa je lahko ocenjen samo iz vaπega pogleda na sliko samo. Ne pustite se zavajati, ampak sami ocenite kakovost in se v resniënost podatkov tudi prepriëajte. V digitalni tehnologiji izberite kamero za svoj namen. Ni reëeno, da je ena, res ena. Nekateri znajo iz majhnih πtevilk in malo tehniënih lastnosti narediti dobro kamero. Saj poznate æe veëkrat zapisane misli: MISLI DIGITALNO in pa KDOR BOLJE GOLJUFA, BOLJ I JE. Matjaæ Intihar Kadar krademo motiv z veliko goriπënico je posnetek v veëini primerov stresen. Pazite na Ëase osvetlitve! slike ali ne, Ëe je niti preizkusili niso. Pohvalno pa je za fotolaboratorije, saj so veëino kamer (Ëe ne vseh) tudi poizkusili in ti slike lahko celo pokaæejo. S prihodom SLR digitalnih kamer po potroπniku dostopnih cenah bo digitalna fotografija πe toliko bolj zacvetela, saj si pred razvojem le te ne moremo zatiskati oëi. Mislim, da bi morali biti prodajalci digitalnih kamer korak pred potroπniki v poznavanju, tako da nas lahko pouëijo, svetujejo... Mislim, da je to podroëje zelo delikatno, zato se morajo prodajalci πe toliko bolj potruditi zadovoljiti stranko v vseh pogledih. Na koncu pa se mi πe vedno zastavlja vpraπanje, kje dobiti prave nepristranske informacije o kameri, ki jo æelimo kupiti? Vsekakor pri nekom, ki je kamero æe poizkusil in ne samo kamero enega proizvajalca, ampak od veëih, le tako lahko oceni karakteristike posamezne kamere. Mislim, da je revija e-fotografija in njihova aæurna spletna stran kar dober primer, kjer lahko poiπëemo odgovore na marsikatero vpraπanje. V kolikor pa ga ne dobimo, lahko prek elektronske poπte zastavimo vpraπanje in v najkrajπem moænem Ëasu dobimo koristen nasvet, ki nam pomaga pri odloëitvi. Tomaæ Lipicer 42 e-fotografija - oktober, november 2003 e-fotografija - oktober, november

23 VIDEO Prenosniki! Canon MVX3i / In muhe so odπle... Videorekorder ali digitalni fotoaparat? Oboje. Ker smo predvsem fotografska revija in smo Canonovega novinca iz video tehnike dobili zelo na hitro, sem si pogledal le fotografski del. Ta je zanimiv predvsem zaradi tipala, saj to premore 2 milijona pik. Za bolj resen digitalni fotoaparat relativno malo, za video kamero veliko. MVX3i je enako solidna video kamera z 10x optiëno spremenljivo goriaπënico, velikim vrtljivim zaslonom in mnoπtvom funkcij. Ne manjka niti umirjevalnik slike, ki pride prav na obeh koncih, videu in fotografskemu delu. Ta ima na kameri lepo viden kotiëek, saj ima podoben vrtljiv gumb kot kateri od kompaktnih digitalneæev. Pozna kar osem naëinov fotografiranja in uporabnik lahko hitro najde sebi primernega. Fotografiranju je namenjen sproæilec poleg gumba za spreminjanje goriπënice in deluje enako, kot pri fotoaparatih.»e ga pritisnemo na pol, izostri, do konca pritisne fotografijo. MXV3i ima med ostalim vgrajeno bliskavico, ki se avtomatsko sproæi ob premajhni svetlobi.»e hoëemo posnetke shraniti na pomnilniako kartico, je potrebno prestaviti πe preklopnik iz naëina shranjevanja na kaseto. Fotografski del se obnese presenetljivo dobro, glede na to, da je to video kamera. Testi so pokazali primerljivost z dva milijonskimi fotoaparati in to ne s tistimi cenenimi, ampak æe iz viπjega cenovnega razreda. Zapis ostrine in detajlov je zelo dober in veë kot zadovoljiv za fotografije velikosti 15 x 10 cm. Ljubitelji snemanja so s tem dobili enako spodoben fotoaparat z dobrim zoom objektivom. Napredek v primerjavi s podobnimi kamerami je ogromen in nakazuje konëno zlivanje videa in fotografije, ko ne bomo veë vedeli, ali kupujemo digitalni fotoaparat ali video kamero. Edina veëja prepreka je trenutno cena, ki je nad SIT, kjer se za fotografe æe zaënejo resni zrcalno refleksni fotoaparati, digitalni seveda. Aleπ Borlak Bogat in uravnoteæen Skupna ocena: 4 (od 5 moænih) Vrednost za denar: 4 (od 5 moænih) Info: comtron.si Cena: ,oo SIT Na podroëju notesnikov se konkurenënost stopnjuje in tako je tudi mariborski Comtron (z nekaj trgovinami po vsej Sloveniji) svojim kupcem kar tri ravni notesnikov: na eni strani so tuji znamke Asus; cenejπe modele, ki nadomeπëajo stabilne modele ponujajo pod oznako D1, saj nimajo vgrjaenega akumulatorja (ta je na voljo le kot zunanja opcija), modeli tronote z razliënimi oznakami pa nudijo veliko tehnike ob umirjeni ceni. ZnaËilnost druæine Tronote je tudi, da so ob osnovni ceni naprodaj brez operacijskega sistema, tako da si sami lahko izberemo razliëne moænosti: od prehoda na linux do izbire ustreznega MS sistema. Na naπem preizkusu smo imeli model T85-DS, ki sodi v vsej druæini med najbolj bogato opremljene prenosnike: procesor P4 tiktaka s frekvenco 2,4 GHz, pomnilnik je 512 MB DDR, grafiëna kartica je ATI-jeva VGA M9 s 64MB, med standardno opremo pa sodita FD pogon in DVD7/D-RW, trdi disk 40 GB, reæa za PCMCIA II kartice, modem 56K in omreæna kartica, en prikljuëek za IEEE 1394 in trije za USB 2.0. Ves prenosnik je zelo natanëno izdelan, lep na oko, dovolj kompakten, pri nomralni velikosti in teæi srednjega razreda pa ima tudi 15,1 palëni monitor. Procesor je dovolj hiter za delo tudi z veëjimi grafiënimi in fotografskimi datotekami, pa tudi grafiëna kartica predstavlja dober kompormis med zmogljivostmi in ceno. Pri ne preveë intenzivni obremenitvi je naπ Li-ionski akumulator zdræal skoraj 4 ure, pa tudi sicer se je izkzal kot prenosnik vrhunskega razreda, ob ceni ki je precej bolj ugodna od primerljivih modelov svetovnih znamk. Ob skupnem odliënem vtisu pa je motilo slabo delovanje USB 2.0 prikljuëkov, ki ne zmorejo doseëi polne hitrosti prenosa podatkov, kar pa je lahko posledica manjkajoëih gonilnikov ali prehodnih reπitev USB standarda. Zanimivost: Za praktiëno in zabavno popestritev pa je poskrbela vgrajena mini-kamera (v zgornji rob monitorja), ki nam omogoëa tele-konference brez dodatnih kablov in zunanje kamere. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na vse tonske prikljuëke (tudi SPDIF) in Irda oëesa, za infrardeëi prenos podatkov. Ocena: TRONOTE T85-DS je resniëno odliëno opremljen, zelo hiter in kvaliteten notesnik. Preizkusil: Veljko jukië Prestiæen in soliden Skupna ocena: 4,5 (od 5 moænih) Vrednost za denar: 3,5 (od 5 moænih) Info: fmc.si Cena: ,oo SIT Dell slovi kot prestiæni ponudnik na podroëju raëunalniπtva, saj se je v minulem petletnem obdobju edini med starimi velikani obdræal na povrπju. Kot se za veliko in resno podjetje spodobi, pa tisto, kar ponudijo svojim strankam, tudi deluje zelo solidno in zanesljivo. Morda zavestno pri tem ponudijo nekoliko manj zmogljjive, zato pa preizkuπene in usklajene komponente. Dell 8200 Inspirion, ki nam ga je zagotovil na test ljubljanski FMC, sodi v zgornji srednji razred tako po ceni kot po svojim zmogljivostih. Mobilni procesor P4 tiktaka s frekvenco 2,0 GHz, pomnilnik ima 256 MB DDR (prostora je za πtiri module), grafiëna kartica je ATI-jev radeon 9000 s 64MB. Zaslon je s 15 palci premera resniëno briljanten, saj je dokaj dobro berljiv tudi pod ostrim kotom, loëljivost pa znaπa kar 1600x1200 pik! Trdi disk obsega 60 GB, DVD/CD-RW pogon pa je izmenjljiv z FD enoto. Inspirion 8200 ima seveda tudi reæo za PCMCIA II kartice in modem V.92 z kombinirano omreæno kartico. Za prenos digitalni foto in video podatkov skrbi prikljuëek IEEE 1394, naπ testni model pa πe ni podpiral standarda USB 2.0, ki tudi sicer na mnogih napravah πe ne deluje tako kot obljubljajo teoretiëni tehniëni podatki, zato se lahko zanesemo le na zmogljivosti in kompatibilnost IEEE 1394 standarda, ki nima 2-3 razliënih ravni hitrosti prenosa (oznaëenih z delno hitrostjo, polno hitrostjo ipd, vendar so teæave praviloma v gonilnikih). Dell se odlikuje s izredno solidno konstrukcijo (pri tujih revijah je prestal tudi padec z mize, kar pa nismo preizkuπali), izredno dober otip in obëutek v roki. Na æalost sodi med nekoliko teæje prenosnike tega razreda (3,8 kg), trajanje delovanja je povpreëno (do 3 ure). Kljub temu, da procesor ni nominalno med najhitrejπimi, pa je v praktiëni uporabi zelo hiter. Sistem je æe predhodno naloæen, novi MS XP pro pa je dovolj stabilen in zanesljiv tudi pri hkratnem delu z veë programi in πtevilnimi datotekami. Za normalno delo je dovolj zmogljiv in zanesljiv, za delo pod moënimi grafiënimi obremenitvami pa bi mu zelo pomagala dograditev RAM, sicer pa je to prenosnik vrhunskega razreda in ugleda, ob izredno solidni izdelavi in celo dokaj robustni konstrukciji, z bogatimi prikljuëki in opremo, vendar ob nekoliko viπji ceni. Toda Dell æe dolgo veë ne sodi med cenene znamke, svetovni ugled pa prispeva kakπen odstotek tudi k ceni. Zanimivost: Bogata programska oprema: works 7.0, norton antivirus, cd creator 5.0, angleπka tipkovnica. Ocena: Ugleden in zelo soliden notesnik, dovolj hiter in zanesljiv, kljub poëasnejπemu procesorju zelo hiter za ta razred. Preizkusil: Veljko jukië Prima. Fotografija! - zoom objektiv mm f/4,7-9,4 z asferiëno leëo toëkovna samodejna nastavitev ostrine AiAF - prilagajanje moëi bliskavice odvisno od goriπëne razdalje * model QD ( zapisovalec datuma ) ZOOM 80u SIT ZOOM 80u QD* SIT EOS. Fotografija! EOS 300V + EF mm SIT Zrcalno refleksni fotoaparat Canon EOS 300V z objektivom Canon EF mm - 7 toëkovno obmoëje samodejnega ostrenja - 35 izbirnih mest za merjenje osvetljenosti - 10 naëinov osvetljevanja Tudi z video kamero ste lahko fotograf. Kakovostna poveëava 10 X 15 cm, ni veë teæava video kamer z moænostjo foto zapisa. Tronote T85 ima combo optiëno enoto DVD in CD-RW, preko PCMCIA pa lahko namesto zunanje Ëitalca kartic neposredno prikljuëimo tudi spoiminske foto kartice Dell 8200 inspirion je bogato opremljen, Ëeprav nekoliko teæji notesnik, a ima odliëen zaslon z zelo visoko loëljivostjo, kar ga naredi za zelo uporabnega za obdelavo fotografij, pa tudi videa Ponudba velja do razprodaje zalog. Cene vkljëujejo DDV. Predstavljene artikle dobite samo v bolje zaloæenih specializiranih trgovinah. Avtera d.o.o., martinska 130, 1000 Ljubljana 44 e-fotografija - oktober, november 2003

24 PhotoShop delavnica 7.del Vaπe slabe posnetke vrzite v koπ Vaπe slabe posnetke vrzite v koπ. Tako so nas vedno uëili na foto predavanjih stari fotografski maëki in mojstri fotografije. Seveda v Ëasu, ko s slabo posnetim koπëkom filma veëina fotografov res ni imela kaj poëeti. Danes v dobi digitalizacije je drugaëe. Nikoli ne veste, kaj boste kdaj iz katerega πe tako tehniëno slabega posnetka æeleli odvzeti in vstaviti dtugam. Zato pa je tu vsa ta digitalna tehnologija od foto kamere, preko skenerja, raëunalnika, programov itd. Z malo domiπljije se da tudi iz tehniëno slabih posnetkov ali povpreënih motivov marsikaj narediti. Le v vaπi glavi mora preskoëiti iskrica, ki vam odpre nove moænosti v fotografiji. NiË ni prepovedano, nië ni nemogoëe.»e imate idejo, voljo, nekaj znanja in Ëasa lahko naredite marsikaj. Le fotografija mora ostati fotografija. OpraviËilo V sedmi πtevilki revije sem na strani 32. pod Ëlanek DIGITALNO - ZAKAJ PA NE pozabil podpisati avtorja. Avtorju Ëlanka Savπek Pavlu se iskreno opraviëujem. Urednik, Matjaæ Intihar Predvsem fotograf, ki izhajaja iz filma, se vëasih boji poseëi v fotografijo preko raëunalniπkega programa. Zato vedno poudarjam. Goljufali smo æe s filtri na objektivu, pri izbiri razliënih filmov, naëinu razvijanja filma in fotografij. Tudi v foto laboratoriju nam izdelajo korekture. Zakaj si tega ne bi omogoëili na laæji naëin preko digitalne temnice? M.I. Tudi iz povsem povpreëne fotografije se da narediti zanimivejπo. Leva fotografija je izvirnik. Diapozitiv sem skeniral na bobnastem skenerju in zaradi njegove kakovosti sem tudi v temnejπih delih slike zajel vse moëno zasiëene detajle. Brezupno je s film-skenerjem skenirati tako tonsko zasiëen diapozitiv. Sliko sem obdeloval v RGB naëinu. Najprej sem odstranil desni, æe oveneli cvet. V naslednjem koraku sem maskiral rumeni cvet in ga barvno osveæil. Nato sem oznaëil preostali del slike in jo tonsko spremenil v modro barvo meseëine ter dodal πe uëinek vpadne direktne svetlobe. Ne manjka tudi uëinek napake leë v objektivu. Predvsem v Ëisti zasiëenih barvah pa se na zgodi dramatiëna sprememba iz barvne lestvice RGB v CMYK.»ista modra svetloba se v barvnem meπanju CMYK moëno spremeni, ne pomaga nikakrπna korektura, da bi se pribriæali barvi iz barvnega naëina RGB. Takπna razlika je tudi med fotografijami, osvetljenimi na foto papir, in tiskanimi fotografijami. O svetlobi in barvnem meπanju si lahko preberete veë v knjigi e-fotografija. Obe fotografiji sta bili posneti podnevi. Zgornjo fotografijo sem zdruæil iz povsem nezanimive fotografije obzidja in kamnitega okna. Kamnito obzidje sem moëno potemnil, v oknu naredil izrez, vanj dodal drugo fotografijo in jo tonsko spremenil tako, kot da motiv osvetljuje umetna svetloba reflektorja. Temno modro nebo je tudi programsko dodano. Spodnjo fotografijo sem potemnil in v zgornjem delu dodal πe uëinek tonskega prehoda. Potop lune v morje je dodatno narisan, odblesk svetlobe od morja pa rumeno obarvan. BrezplaËni izvod revije e-fotografija dobite pri vseh oglaπevalcih v reviji in tudi pri naslednjih ponudnikih digitalne opreme in izdelave fotografij: FOTO POTO»NIK CKÆ 17a, 8270 KR KO tel.: 07/ e.mail:foto.potocnik@siol.net FOTO GO AJDOV»INA FOTO STUDIO MATKOVI» LAVRI»EV TRG 8 LEVI»NIKOVA ul. 14A, LJ AJDOV»INA tel.: 01/ tel.: 05/ e.mail: foto.matkovic@siol.net 46 e-fotografija - oktober, november 2003 FOTO GRAD, klasiëni in digitalni fotostudio in trgovina - prodajno mesto Nikon MIKLO I»EVA 36 in TRG OF 13, Ljubljana tel.: 01/ , 01/ , 041/ e:mail: foto.grad@siol.net FOTO BRBRE d.o.o. OZKA ULICA 7 SLOVENSKA BISTRICA tel.: 02/ Knjiga je naprodaj na sledeëih prodajnih mestih: 3A, servis, trgovina in svetovanje, Ljubljana Art foto VANI», Izola EUROFOTO, Kranj Foto AMIDA, Ljubljana Foto BONI, Kranj Foto GRAD, Ljubljana Foto FANTASY, Nova Gorica Foto video servis BESENI»AR, Ljubljana Foto ROÆMAN, Breæice Foto FANTASY - Pobega Mirjam s.p., Seæana Foto FOR- MAT, Ljubljana Foto IMONKA, Murska Sobota Foto TABOR, Maribor Foto TEKAUC, Velenje MIXI, Æiri PROMUC, Kranj RoLAN, Maribor Foto ZOOM, Velenje CUMULUS, Kranj Mladinska Knjiga KONZORCIJ, Ljubljana in v vseh njihovih poslovalnih enotah VeË na: