Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje junij - julij 2005 letnik 4 πt.18 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov.

Transcript

1 e - Fotografija Prah, strah in trepet fotografa Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje junij - julij 2005 letnik 4 πt.18 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov Zgreπena je miselnost, da nam bo digitalna kamera za veë denarja kar sama od sebe doprinesla k boljπi kakovosti slike. V veëini primerov so tisti kupci, ki iz kompaktnih digitalnih kamer prestopijo v DSLR svet s kakovostjo slike moëno razoëarani. Ne vedo, da jim kompaktna kamera æe na zaëetku nudi zelo vπeëen posnetek za naπe oko. V primerjavi z DSLR se marsikomu zdijo slike iz kompaktov bolj ostre, bolj zasiëenih barv, z manj potrebe po korekturi slike itd. In verjemite, πe prav imajo! Samsung PRO 815 Prihaja teleskop med foto kamerami Kompakt proti DSLR I.del Ekstremno πirokokotni zoom objektivi VeËina danaπnjih DSLR kamer ima tipalo manjπe velikosti, kot je LEICA format filma, 24x36mm. Naπ 20mm objektiv, ki nam je na filmskih kamerah odliëno sluæil pri fotografiranju v prostorih, nam kar na enkrat zajame veliko manj. Zrcalno refleksne kamere (SLR) Ste popolnoma prepriëani, da æelite vstopiti v njihov svet? Preizkusili smo e-videografija Video kamera Sony DCR-DVD403 ima kopico sladkorëkov: monitor ima toëk in preko njega upravljamo z dotiki vse funkcije menija. Vsekakor pa je sony DVD 403 ta hip edina reπitev za zahtevne ljubitelje (prostorskega 5.1) zvoka! Novice - Testi -»lanki - Forum - Foto Galerija Digitalna ostrina MISLITE DIGITALNO! RaËunalnik nam omogoëa, da naredimo veë enakih posnetkov, kjer je vsak izostren na razliëno razdaljo, in jih potem zlepimo skupaj. Osnove in tehnike fotografiranja VIII. del Æelite zvedeti veë o vaπi foto opremi? Pravi odgovori so na forumu

2 Digitalni avtoportret z digitalno kompaktno kamero Fujifilm F-10. Spletne strani e-fotografija.com Vsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πe veë, obiπëite spletne strani. Na njih deluje æe tudi forum, na katerem lahko sodelujete tako z vpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme. Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahko ogledate ali ponudite foto opremo. Vabljeni na internetne strani: Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh: e-fotografija.com fotostik.com rolan.si mixi.tv infoto.si fotomarket.net infot.si meditrade.si fzs-zveza.si fotofantasy.si Datoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti program AdobeAcrobarReader.»e ga πe nimate, ga lahko brezplaëno dobite na straneh proizvajalca Adobe. Datoteko e-fotografija se da tudi iztiskati. Naπ elektronski poπtni naslov: info@e-fotografija.com e-fotografija tudi po poπti! Vse veë vaπih telefonskih klicev in elektronske poπte prihaja s sporoëilom, da revije ni moæno dobiti v vaπem kraju. Oziroma, radi bi jo dobivali po poπti na domaëi naslov. Na spletnem naslovu digifot.com si lahko zagotovite izvod fotografije po poπti (plaëa se poπtnina). e-fotografija je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. Nova spoznanja. Prihaja DSLR! Digitalna foto kamera je danes postala trend. Toliko se piπe in govori o njih, predvsem pa se jih reklamira, da jo enostavno moraπ imeti. Kakπno? Minili so Ëasi kot smo jih poznali v analogni tehniki. Vedelo se je kakπno kamero uporablja druæinski, popotniπki, hobi in profesionalni fotograf. Danes je vse drugaëe, dobesedno obrnjeno na glavo. Lahko vidite profesionalnega fotografa, ki pri povsem resnem delu uporablja kompaktno kamero, ali pa si kupi najdraæjo DSLR opremo kupec, ki do sedaj lastne foto kamere πe imel ni.»e se je do letoπnjega leta kupovalo predvsem kompaktne kamere, je v letoπnjem letu pravi prodajni hit digitalna zrcalno refleksna kamera. V veliki meri k temu pripomore digitalni trend, oziroma æe krepko niæja cena DSLR kamer. Njihova cena se je æe spustila pod SIT in πe pred letom dni æelene hibridne kamere so zaëele krepko izgubljati na veljavi. (Da se bo to zgodilo ste æe lahko prebrali v 10 πt.revije). In prihaja Ëas, ko fotograf razmiπlja, da bo s DSLR kamero postal boljπi fotograf. Te kamere le uporabljajo profesionalci in napredni fotografi. Toda za mnoge kmalu pride streznitev. Ni malo kupcev DSLR kamer, ki se razoëarani vrnejo v trgovino s trditvijo, da njihova DSLR kamera ne deluje tako kot bi morala. Ni ostrine, ni zasiëenih barv, ni vπeënosti slike kot so jo bili vajeni iz njihove mnogo cenejπe kompaktne kamere. In na ta naëin novodobni fotograf spozna, da ni vse v kameri sami, ampak, da mora z DSLR kamero v veliko veëji meri sam poskrbeti za kakovostnejπi posnetek. Procesi obdelave slike v kompaktni kameri za vπeënost poskrbijo sami. Vendar samo za vπeënost slike, ne pa za visoko kakovost zapisa. In tu hitro spoznamo, da nekateri na svoji fotografiji iπëejo samo vπeënost. To je ostrino slike, kontrast, zasiëenost barv. Kompaktna kamera nam to opravi æe v fazi procesiranja podatkov, πe preden se le ti zapiπejo na pomnilno kartico. Z DSLR pa je pot do kakovosti, vπeënosti daljπa. V programu za obdelavo fotografij je treba vπeënost iz mnogo veëje koliëine podatkov πe ustvariti. In tako ugotovimo, da nam DSLR nudi predvsem verno reprodukcijo in mnoæico podatkov zapisanih na pomnilni enoti, ki pa so πe v surovem, ne dokonëno obdelanem stanju. Treba jih je πe kakovostno razviti. In ko jih, potem je fotografija iz DSLR pokazana v njeni polni vrednosti, t.j. kakovosti in vπeënosti. In πele Ëez leto, dve, bo nakup foto kamer preπel v stare tirnice, kot jih poznamo iz æe zgoraj zapisanega analognega sveta. Fotograf bo vedel, kakπno kamero za druæinsko, popotniπko, hobi in profesionalno fotografijo. Ni vse za vse, velja skoraj povsod. Predvsem pa vsaka tehniëna naprava ima svoj namen uporabe. Spoznajte ga πe preden si kupite ali menjate svojo digitalno kamero. Ne kupujte po naëelu modnega trenda in glede na globino vaπega æepe. Kupite si tisto kar potrebujete, spoznajte vaπo kamero, izdelajte si fotografije in mnogo bolj boste zadovoljni z vaπimi fotografijami, kot pa da ste kupili kamero po napaënem trendovskem nakupu. In da bo nakup, kot sama uporaba kamere in na kuncu tudi vaπa fotografija na viπjem nivoju, smo ustanovili Digitalno Akademijo, ki vam z razliënimi teëaji lahko pri teh teæavah zelo pomaga. Lahko se spoznate s samo tehniko pred in po nakupu ter kako jo uporabiti. Nato pa na foto delavnicah spoznati kako fotografirati doloëene motive in jih tudi popraviti s programi za konëno obdelavo fotografij. Upam, da bomo s skupnimi moëmi hitro spoznali, kaj vsak fotograf od tehnike potrebuje, kako jo za boljπo fotografijo uporabiti, predvsem pa samo fotografijo dvigniti na viπji nivo. Verjemite, da se ni veliko spremenilo, oziroma povedano drugaëe. Vrnili smo se 30 let nazaj v dobo foto amaterstva. Novi fotografi iπëejo nova fotografska znanja, prav tako kot smo jih mnogi iskali na raznih fotografskih teëajih pred 30 leti. Takrat so tudi pri nas med foto amaterje priπle prve prave zrcalno refleksne kamere! In mnogi so spoznali, da ni pomembna kamera, ampak tisti ki za njo stoji. Misli digitalno! Beseda urednika 2 e-fotografija - junij, julij 2005

3

4 Spoznajmo kamere / Kompakt proti DSLR Junij je mesec, ko si mnogi priloænostni fotografi zaæelijo pripraviti svoje foto kamere na prihajajoëe poëitnice. Je le treba posneti nekaj posnetkov na dogodek, ko gremo nekaj 100km od doma. Toda ali bo tudi letos tako? Za æe kar nekaj 10 tisoë uporabnikov sigurno ne. Posneli bodo na desetine veë fotografij, saj æe uporabljajo digitalno foto kamero. Prav z mesecem julijem pa se vsako leto digitalnim fotografom pridruæi nekaj tisoë novih. V letoπnjem letu je πe toliko veëja prelomnica. Smo æe v Ëasu mnoæiënega menjanja analogne tehnike za digitalno. Tako se v digitalni svet fotografije seli vse veë dosedanjih uporabnikov filma. Ti poznajo moænosti filma in kakovost fotografij iz njega. Toda ne poznajo πe vseh digitalnih pasti, ki so bile v prejπnjih revijah æe veëkrat zapisane. Digitalno prinaπa nove moænosti, to je veselje do fotografiranja in fotografij zajetih trenutkov. Toda po drugi plati nam digitalno prinaπa nova in nova vpraπanja. Kako, kaj, zakaj? Med njimi je prva teæava ta, da novi uporabniki ne preberejo navodil in se s tem ne seznanijo z zmoænostjo kamere in vseh njenih moænih nastavitev. Vse skupaj ni tako enostavno kot s kompaktnimi kamerami na film. Vstavili smo film in priëeli s fotografiranjem. Ena programska avtomatika in nato fotolaborant sta poskrbela za dobre fotografije. Digitalne kamere pa nudijo mnoæico nastavitev. Torej kako nastaviti kamero, da bom dobil odliëen posnetek.»e se ne prebere navodil, je treba vse spoznati v praksi. Toda na ta naëin bodo naπe poëitnice æe minile in doma se bomo jezili nad slabo kakovostjo fotografij. Mnogi poznavalci filma niti ne vedo, da digitalno ni enako analognemu. Kar pomeni, da slika iz digitalne kamere ni podobna tisti iz filma. Toda tehnika gre naprej, industrija nas tudi s pomoëjo reklam prepriëa v nove tehnologije in z njenim nepoznavanjem so teæave lahko hitro tu. V drugi πtevilki revije sem tudi zapisal kje je najveëja past digitalnih foto kamer. Ni fotografij! In ta slabost se v letoπnjem letu æe kaæe. V foto trgovino pride pripadnica lepπega spola in spraπuje po kompaktni foto kameri na film. Seveda imajo doma digitalno foto kamero. Toda odkar glava druæine fotografira digitalno, ni v foto albumu nobene nove fotografije veë. Ve, da se to njej, ker bo fotografirala na film ne more Ob nakupu digitalne foto kamere je veselje popolno. Toda kmalu se lahko pokaæejo prve teæave. Iz druæinskih dogodkov, potovanj in podobnih trenutkov nimamo fotografij v naπih foto albumih. Izdelajte si najboljπe fotografije! zgoditi. Naslednja slabost je miselnost, da nam bo digitalna kamera za veë denarja doprinesla k boljπi kakovosti slike. V veëini primerov so tisti kupci, ki iz kompaktnih digitalnih kamer prestopijo v DSLR svet s kakovostjo slike moëno razoëarani. Ne vedo, da jim kompaktna kamera za naπe oko æe na zaëetku nudi zelo vπeëen posnetek. V primerjavi z DSLR se marsikomu zdijo slike iz kompaktov bolj ostre, bolj zasiëenih barv, z manj potrebe po korekturi slike itd. In verjemite, πe prav imajo. Zato spoznajmo nekaj prednosti in slabosti kamer ter predvsem njihovo uporabniπko vrednost. Vemo pa æe. Za vse najboljπe kamere ni in je nikoli tudi ne bo. Obstajajo pa najboljπe za toëno doloëen krog uporabnikov, za doloëen namen in doloëeno ceno. PriporoËam pa, da si za enostavno fotografiranje vaπih izletov, potovanj, druæinskih dogodkov in predvsem za vaπe oko kakovosten vπeëen posnetek v druæinskem foto albumu izberite, kompaktno kamero. Katera izmed zgornjih fotografij vam je vπeënejπa? Za druæinsko fotografijo vam bo kompaktna kamera mnogo bolje sluæila kot zrcalno refleksna. Ne verjamete! Desno fotografijo je posnela kompaktna kamera! Digimax Pro Efektivno 8.0 mega toëk - 15X optiëni zoom mm Schneider- KREUZNACH -3,5 TFT LCD zaslon s 16,7 mio. barvami - Zakasnitev proæenja samo 0.05sek. - ISO 800-2,5 posnetka v sekundi - srgb/adobe RGB - Povezava z raëunalnikom USB 2.o Digimax i5 NOVO SIT cena je z DDV -Efektivno 5.0 mega toëk -Schneider Kreuznach 3x optiëni zoom -2.5 TFT LCD zaslon z toëkami -Zajem videa v MPEG-4 zapisu -5x digitalni zoom -50MB notranjega spomina Uradni zastopnik in uvoznik: 4 e-fotografija - junij, julij 2005 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

5 Kompaktne kamere - namen O razredih, skupinah, njihovi kakovosti in sami uporabniπki vrednosti doloëenih razredov je bilo v reviji æe veëkrat zapisano. Tokrat podajam mnenje o digitalnih kompaktnih kamerah na drugaëen naëin. Za veëino uporabnikov je vse pomembneje, da nam kompaktna digitalna kamera nudi predvsem enostavnost uporabe. Ni pomembno ali nam kamera nudi na desetine funkcij. Druæinski fotograf potrebuje samo pogled na motiv, zoom objektiv, programsko avtomatiko in na koncu proæilec. Za vse ostalo naj pri zajemu motiva poskrbi kamera sama. Æe samo ime nam pove, da je ta razred kamer majhen po dimenzijah, z majhno teæo in z vsemi potrebnimi nastavitvami ter zmoænostmi za dobro vπeëno fotografijo. Nekatere so se cenovno æe zaëele bliæati analognim. Prav vse pa imajo æe povsem zadovoljivo loëljivost za poveëave 13 x 18cm in dober tonski zapis (barve). e najveëja razlika med kompaktnimi kamerami je v KlasiËna kompaktna kamera V tem razredu imamo najveëjo ponudbo. Od razliënega razpona med goriπënicami 2X - 8x in zaëetnih goriπënic 32mm naprej, razliënih loëljivosti od 3M toëk, do 6M toëk. Seveda pa je v tem razredu zanimiv cenovni razpon od SIT do SIT. razliënosti goriπënih razdalj in sami kakovosti objektiva. To se pozna predvsem v slabi ostrini na robovih in kromatski aberaciji. Kompaktne kamere pa pridobivajo na uporabniπki vrednosti. Oziroma konëno se æe vraëajo tja kjer jim je mesto. To je, k uporabniku, ki potrebuje v njej samo najosnovnejπe nastavitve. S tem kompaktna kamera pridobi na uporabniπki vrednosti za vse tiste fotografe, ki so vajeni klasiënih kompaktnih filmskih kamer. Torej vklopi, nameri in sproæi! Za vse ostalo pa poskrbi kamera in nato fotolaborant, Ëe si fotografije izpiπemo po klasiënem postopku. e πest let nazaj sem pri preizkusu in opisu kompaktnih analognih kamer napisal naslov Butli, trotli!. In tako kompaktno kamero potrebujemo tudi danes med digitalnimi. VeË kot gumba za vklop/izklop, proæilec in zaslon/iskalo ne potrebuje veëina druæinskih fotografov. Vse ostalo je samo programski balast, ki mnogim oteæuje fotografiranje. VeËina kamer nudi obilico programov in naëinov zajema motiva (πport, portret, noëna fotografija, narava, panorama itd.). Tudi v tem razredu pa se æe kaæe razlikovanje na kamere s samo 2 do 3X-nim zoom-om in tistimi od 4 do 8X-nim Kakovost slike je v veëini primerov zadovoljiva za druæinsko, popotniπko fotografijo. Uvoz in distribucija: Comtron d.o.o., Træaπka cesta 21, 2000 Maribor Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - junij, julij

6 Mini kompaktne kamere So zelo majhnih dimenzij, v veëini primerov imajo ohiπje iz aluminija in 2-4X-ni zoom. Namenjene so tistim, ki si æelijo mini kamero za v srajëni æep in jo vedno nositi s seboj ter tudi z njo fotografirati. Nekateri modeli so bolj modno oblikovani, spet drugi bolj uporabniπko. NajveËkrat se uporabljajo te kamere v druæinski, popotniπki in poslovni fotografiji. Tudi marsikateri napredni ali profesionalni fotograf si jo vzame za svojo rezervno kamero. Te kamere majo moænost hitrega delovanja in solidno kakovost fotografije. Cenovno pa so krepko viπje od klasiënih kompaktnih kamer, od SIT naprej. Kreativne kompaktne kamere Kamere tega razreda nam nudijo veliko uporabniπko vrednost preko mnoæice moænosti korigiranja nastavitev. Nudijo nam tudi veëjo svetlobno moë objektiva in kontrolo nad nastavitvami. e vedno so kompaktne, vendar neprimerne za noπenje v æepih. GoriπËnice so od 24mm (ekv.35mm). Razpon med goriπënicami se giblje od 3X do 7X. Vse kamere imajo prikljuëek za dodatno bliskavico, moænost uporabe razliënih konverterjev za dodatne spremembe goriπënic, daljinski proæilec itd. Odlikuje jih tudi zelo visoka kakovost posnetkov. Ultra zoom kompaktne kamere Njihova velika vrednost je objektiv z izrednim razponom med goriπënicami, od 10 do 14X. Njihove najdaljπe goriπënice gredo tudi do 420mm (ekv.35mm). Vse veë teh kamer ima æe tudi 5M toëk, sistem proti stresenosti sliki in poleg mnoæice programskih nastavitev tudi roëne moænosti nastavitev osvetlitve. Kamere uporabljajo razliëne moænosti kontaktov, uporabe zunanje bliskavice, baterij, pomnilnih kartic itd. Vse pa uporabljajo EVF (elektronsko) iskalo. Zelo so uporabne v popotniπki ali pohodni fotografiji, saj nam omogoëajo pribliæati zelo oddaljene motive. Kakovost fotografij je zadovoljiva za druæinski album. Zaradi majhnosti tipal, pa je pri visokih ISO moænost nekaj bolj izraæenega πuma. Hibridne kompaktne kamere za zahtevne So zelo zmogljive kamere, ki nam ne nudijo edino moænosti menjave objektiva. Ponujajo pa nam vse kar lahko nudi kompaktna kamera. V tem razredu so vse z 8M toëkami, 8X-nim zoom-om in v veëini primerov z zaëetnimi 28mm (ekv.35mm). Razlika do kreativnih kamer je predvsem v razponu goriπënic in v tem, da imajo veëino naprednih nastavitev kontroliranih preko gumbov na kameri. So hitrejπe v odzivnosti in ostritvi, zmorejo veë posnetkov v sekundi itd. Kakovost fotografije je izvrstna. Malo slabπa pri ISO 400 in naprej in do πe veëje uporabnosti jim manjka tisto kar nam nudijo zrcalno refleksne kamere. To je kontroliranje motiva. PoËasi pa æe izgubljajo veljavo. Zamenjujejo jih DSLR kamere iz najniæjega cenovnega razreda. DiMAGE X60 - Efektivno 5.0 mega toëk - 3 X optiëni zoom, 4X digitalni -»as vklopa samo 0,5 sek. - Avtomatske osvetlitve - Avtomatski Macro/Super Macro, Dimage E500 - Aluminijasto ohiπje - Efektivno 5.0 mega toëk - 3 X optiëni zoom TFT LCD zaslon - 5 scenskih programskih nastavitev - Enostavnost uporabe - 12MB notranjega spomina - AA baterije NOVO Uradni zastopnik in uvoznik: SIT cena je z DDV (samo ohiπje) SIT cena je z DDV (samo ohiπje) 6 e-fotografija - junij, julij 2005

7 Zrcalno refleksne kamere (DSLR) Za vse tiste, ki pa fotografirate veë in æelite posnetek kontrolirati, oziroma se vam zdijo kompaktne kamere igraëa, si oglejte v tem Ëlanku nekaj predstavnic zrcalnih kamer. Tako sem leta 1997 zapisal v reviji MOJ HOBI o filmskih SLR kamerah. Niti ni bilo potrebno povedati veë. Med uporabnike SLR kamer so takrat odπli samo zahtevnejπi fotografi, ki so se zavedali, da bodo z moænostjo dodatnih nastavitev in predvsem kontroliranjem kamere in motiva lahko posneli kakovostnejπe posnetke. Pa ne v smislu ostrine in barv. Najkakovostnejπe kompaktne kamere (Leica MINILUX, Contax T2, Contax G2, Minolta TC in Nikon 35T) so imele vrhunsko optiko, ki je risala kot najboljπi SLR objektivi. Razlika je izkljuëno samo glede kontroliranja fotografije. O pomembnosti goriπënih razdalj, Ëasov osvetlitve in zaslonke pa so se uporabniki SLR kamer pouëili na fotografskih teëajih ali v foto klubih.»e pa æelijo imeti visoko kakovost slike, pa so v praksi kmalu spoznali, da je poleg fotografa najpomembnejπi dober objektiv. In tako smo dolga leta imeli loënico med kompaktnimi in zrcalnimi kamerami in s tem veliko mnoæico druæinskih fotografov, ki je uporabljala kompaktne kamere in manjπino fotografov, ki so vedeli in predvsem znali uporabljati SLR kamero. Z digitalnim zapisom in predvsem novimi Ëasi pa je priπlo drugaëno miπljenje. Kot prvo, digitalno je danes moda in trend. O digitalni foto tehniki se veliko govori in lepo se sliπi, Ëe se lahko pohvaliπ, da imaπ DSLR kamero, pa Ëeprav tisto iz najniæje stopnice in moëno povpreëen kit objektiv. VeËina se jih niti ne zaveda, da jim zna DSLR kamera zagreniti veselje do fotografiranja, Ëe ne bodo spoznali, za kaj, kje in kako je zrcalna kamera sploh uporabna. Tako pa mnoæica fotografov, ki so se fotografije uëili na digitalnih kompaktnih kamerah v letoπnjem letu prehaja med uporabnike DSLR kamer misleë, da jim bodo kar same nudile viπjo kakovost fotografij tako v tehniënem kot izraznem smislu. RazoËaranje pa za mnoge sledi æe kmalu po nakupu. NajveËkrat æe kar po prvih posnetkih. In zaëenja se, oziroma trgovci æe povedo sledeëe jezne besede kupcev. Prodali ste mi pokvarjeno kamero! NajveËkrat je jeza na raëun ostrine slike in barvnih tonov. Tako hitro pridemo do naslednjega mnenja razoëaranega kupca. Moja digitalna kompaktna kamera mi je naredila boljπe fotografije, kot mnogo draæja DSLR! Moj odgovor je, PRAV IMATE! V analogni dobi, se je fotograf razvijal poëasi. Zelo redki so πli v prvi nakup z æeljo po SLR kameri.»e pa æe, jih je fotografija tako zasvojila, da so se bili pripravljeni nauëiti pravilno uporabiti SLR kamero. In takrat je fotograf postal amaterski fotograf ali hobi fotograf. Spoznal je prednosti SLR kamere. Te pa so izkljuëno moænost uporabe sistema, zato tem kameram reëemo tudi sistemske kamere in predvsem v kontroliranju posnetka, to je motiva. In na koncu fotograf spozna, da je za kakovostno fotografijo najpomembnejπi tisti, ki za njo stoji, jo zna pravilno nastaviti, uporabiti pravi objektiv, predvsem pa svetlobo in danes v digitalni dobi tudi pravilno obdelati posnetek v digitalni temnici. Fotograf, ki pa z DSLR kamero deluje tako kot s kompaktno, da kameri prepuπëa vse nastavitve, pa zelo hitro spozna, da so fotografije iz kompaktne kamere boljπe. ZaËne jih motiti, da fotografije iz teh profesionalnih kamer nimajo take vπeënosti kot one, ki jih je naredil do sedaj z mnogo cenejπo. Ni ostrine, globinske ostrine, kontrasta in vπeënih zasiëenih barvnih tonov. Vedite, v datoteki iz zrcalne kamere je vsega v izobilju, samo izkoristiti je treba ta kakovostnejπi zapis do te mere, da fotografija pokaæe tako viπjo kakovost kot tudi vπeënost. PriporoËam, da se πe preden preidete iz kompaktnih kamer v svet sistemskih kamer, seznanite z njihovo uporabnostjo, kakovostjo in vπeënostjo same slike. Obstaja æe kar nekaj teëajev fotografiranja, uporabe digitalne tehnike kot obdelave digitalnih datotek. Le na tak naëin boste hitro in brez jeze spoznali, da DSLR kamera lahko naredi vπeënejπo in kakovostnejπo fotografijo kot kompakt! e-fotografija - junij, julij

8 Delovanje zrcalno refleksnih kamer Pri teh kamerah se slika skozi objektiv prenese na zrcalo, od katerega se svetloba odbija v zgornji del kamere, kjer je prizma (v cenejπih kamerah so samo zrcala). Od tu se svetloba odbija do zadnjega dela, iskala. Kar vidimo v iskalu, bo tudi posneto na filmu. Do sedaj ima samo Olympus E-300 spremenjeno pot svetlobe do iskala in za prenos slike uporablja sistem zrcal namesto klasiëne prizme. Ta sistem omogoëa enostavno zamenjavo objektivov, enostavno kontrolo ostrine posnetka in izbire kompozicije. V digitalne zrcalne kamere so vgradili veliko elektronike za pravilno osvetlitev, nastavitev zaslonke in Ëasa, avtomatsko ostritev in delo zaklopa iz analognih SLR kamer. Obstaja πe kar nekaj æe poznane in uporabljane tehnologije, katere pa v digitalni SLR svet πe niso prenesli. Med poznanimi proizvajalci samo πe LEICA, ostajajo pri roëni nastavitvi ostrine, drugi pa æe vsi dolgo let ponujajo avtomatsko ostritev. LEICA ima teæavo v tem, da so skoraj vsi njeni objektivi najboljπi v svojem razredu in Ëe bi hoteli narediti avtomatsko ostritev po vzoru drugih proizvajalcev, kjer se z motorëki premikajo leëe v objektivu, bi morali vse objektive na novo skonstruirati. To pa gotovo ni ekonomiëna reπitev za podjetje LEITZ, ki te objektive izdeluje. Problem bi mogoëe lahko reπili na podoben naëin kot CONTAX (pred meseci so prenehali izdelovati kamere), ki je tudi uporabljal vrhunske MF objektive ZEISS. Pri Contax analognih SLR kamerah so sistem avtomatske ostritve ravno zaradi starejπih objektivov naredili na drugaëen naëin kot japonski konkurenti. Pri njihovem sistemu se premika namesto leëe v objektivu notranji del kamere, kjer je bil film. Tako so ohranili vse stare objektive, sam sistem avtomatske ostritve pa je za malenkost poëasnejπi kot pri drugih kamerah. Pa njihovi uporabniki tako ali tako niso bili fotoreporterji. In Leica bi sedaj po propadu Contax-a mogoëe lahko priπla do poceni reπitve AF ostrenja. Digitalne refleksne kamere imajo med seboj veliko podobnih si funkcij, ki se razlikujejo le v drobnih malenkostih. MERJENJE SVETLOBE Minili so Ëasi, ko je bilo pravo fotografiranje samo takrat, ko si tudi sam nastavil Ëas osvetlitve in zaslonko brez pomoëi svetlomera. Z mnoæiënim fotografiranjem na barvni film je postala pravilna osvetlitev filma bistvenega pomena, predvsem pri fotografiranju na diapozitivni film. Tudi danes v digitalni dobi v prodaji ni veë zrcalne kamere brez svetlomera, ki nam æe tudi pri roëni M nastavitvi pomaga k Ëim bolj pravilni osvetlitvi tipala. Prve analogne kamere in roëni svetlomeri so uporabljali celice iz selena, ki pa z leti zgubijo na moëi in niso veë primerni za doloëitev pravilne osvetlitve. Selenske so zamenjale celice iz kadmija, ki z leti niso izgubljale na toënosti, imele pa so majhno napako.»e je pri merjenju padel na celico moëan izvor svetlobe (æarnica, sonce), je celica oslepela in nekaj minut ni pravilno Leica æe nudi digitalni hrbet za svojo R serijo kamer. AF sistema ostritve pa na æalost πe nimajo. ocenjevala jakosti svetlobe. Zato so jih zamenjali z galij-arzen-fosforjevimi (PENTAX) in silicijevimi celicami, ki so vgrajene v veëino zdajπnjih kamer. Kamere imajo celice vgrajene v prizmo ali v spodnji del pod zrcalom. Merjenj svetlobe, ki pade skozi objektiv na svetlobno obëutljivo celico, je veë. Najbolj enostavno merjenje, ki je v uporabi æe od vsega zaëetka svetlomera v kameri in tudi danes je merjenje po celotni povrπini s poudarkom sredine. NajveË fotografov je vëasih kot danes fotografirala zunaj v naravi. In nebo je skoraj na vsaki sliki. Ker pa je nebo v veëini primerov najbolj svetlo, oziroma celo moëno izstopa v svetlosti je bilo tako omejeno merjenje svetlobe kakovostnejπe od merjenja brez omejitve po celotni povrπini. Toda odkar poznamo merjenje svetlobe po celotni povrπini razdeljeno po segmentih, je ta naëin vse bolj v ozadju. Merjenje svetlobe po celotni povrπini razdeljeno po segmentih (Matrix) Ta naëin merjenja je najbolj v uporabi. Kamera izbere osvetlitev iz veëih delov posnetka in preraëuna vmesno vrednost. Deluje tako, da po poloviënem pritisku na proæilec kamera izmeri vrednost v vseh delih loëeno in πele ko pritisnemo proæilec do konca, se pred odprtjem zaklopa izraëuna iz vseh segmentov vmesna vrednost. Kamera NIKON F5 je æe uporablja RGB CCD tipalo z 1008 toëkami, ki vsaka zase zaznava moë svetlobe. Centralno merjenje svetlobe (7-12%) Je zelo primerno za fotografiranje portretov v MINOLTA je prva uporabila sistem AF v refleksnih kamerah. Vendar je imela motorëek za premikanje leë v kameri, kamera in objektiv pa sta bila preko mehanskega dela povezana. Tak sistem so uvedli tudi ostali proizvajalci razen CANON-a. CANON je leto kasneje uvedel AF v svoje kamere, vendar je prvi model EOS 620 æe imel revolucionarne spremembe. Motor za premikanje leë so zmanjπali do take mere, da so ga lahko vgradili v objektiv. S tem so dosegli veliko natanënejπo nastavitev ostrine in hitrost nastavitve. Tudi ostali proizvajalci so nato sledili temu sistemu. CONTAX je ubral drugaëen naëin (skica zgoraj) avtomatskega ostrenja. Da ni bilo treba narediti popolnoma nove serije vrhunskih ZEISS objektivov, so naredili nov sistem AF, ki je sicer malo poëasnejπi, vendar je kamera ohranila celotno paleto izredno kvalitetnih in dragih objektivov. Pri CONTAX-u se premika notranji del kamere, kakor lahko vidite na zgornji skici. protisvetlobo, da nas pri pravilni osvetlitvi ne moti svetloba ozadja. Tako dobimo kontrolirano odliëno osvetlitev portreta, neodvisno od svetlobe ozadja. ToËkovno merjenje (spot) Uporabljamo ga takrat, kadar æelimo izmeriti svetlobo samo v doloëeni toëki in to nastavitev ekspozicije uporabiti za posnetek. Vendar pa je merjenje svetlobe za pravega fotografa vedno izziv in glede na razmere izbira med centralnim, spot, merjenjem po segmentih ali po celotni povrπini posnetka. Seveda pa je treba za spremembe dobro poznati svojo kamero. AVTOMATSKA OSVETLITEV in PROGRAMSKE AVTOMATIKE Nekatere kamere uporabljajo svoje elemente ekspozicije.»e nastavite Ëas ekspozicije, vam kamera sama nastavi zaslonko. Ta naëin je dober za akcijske posnetke. V primeru, da nastavite zaslonko in s tem sami kontrolirate globinsko ostrino, vam kamera nastavi Ëas osvetlitve, kar je primerno za portretno fotografijo in fotografiranje narave. Za klasiëne posnetke (turizem, druæina) pa najveëkrat uporabljamo programsko avtomatiko, pri kateri kamera sama naravna Ëas osvetlitve in zaslonko v odvisnosti od jakosti svetlobe in glede na goriπëno razdaljo objektiva. VeËina sodobnih kamer pa ima moænost programske slikovne avtomatike, ki so æe prilagojene za razliëne naëine Do sedaj ima samo Olympus E-300 spremenjeno pot svetlobe do iskala in za prenos slike uporablja sistem zrcal namesto klasiëne prizme. 8 e-fotografija - junij, julij 2005

9 Ni pomembno kakπno kamero imate! S kamero se dodobra spoznanjte, uporabljajte vse njene moænosti in vaπe fotografije bodo uspele. Postanita s kamero prava prijatelja in za uspeπno fotko se ni bati. fotografiranja (portret, πport, narava, makro). Vendar vedite, da v teh naëinih izbire pravilnih nastavitev, kamera programsko kontrolira tako kamero kot motiv. V veliki veëini primerov fotograf ne more vplivati na ostritvene toëke, ISO, WB, korekture osvetlitve, naëin delovanja AF kot naëina merjenja svetlobe. Kaj hitro mora fotograf spoznati, da pri DSLR kamerah ti naëini delovanja niso uporabni. Zdajπnje kamere vam omogoëajo popolno kontrolo posnetka in tako se lahko popolnoma osredotoëite na motiv. Avtomatska ostrina, programske avtomatike, veë posnetkov v sekundi, zoom objektivi, moëne bliskavice z avtomatsko nastavitvijo vseh parametrov in πe in πe. AVTOMATSKA OSTRITEV (AF) Ta sistem je bil med starejπimi fotografi in foto reporterji πe deset let nazaj osovraæen, kljub njegovim nespornim prednostim. Za vse hobi fotografe je AF sistem pravo olajπanje. Podobno kot v dobi prihoda kadmijeve celice, ki je pravilno merila svetlobo, so mnogi πe dolgo vztrajali pri roënih nastavitvah ekspozicije. AF sistem odpove, Ëe ni nobenega kontrasta v toëki merjenja (recimo bela stena), vendar pa tudi na takem motivu najdemo tonsko liso ali manjπo izboklino. Kadar pa æelimo fotografirati objekt, ki se premika, nam le AF sistem omogoëi ostrino posnetkov v vseh njegovih fazah. Novejπe kamere imajo veë senzorjev (3 do 45), razporejenih v iskalu, katere lahko sami roëno doloëamo. Kamere CANON EOS 5, EOS 50E in EOS 3, so nam æe omogoëale ostritev v veëih poljih s senzorji, ki zaznajo pogled vaπega oëesa. Tisti senzor, v katerega je uprto vaπe oko, ostri posnetek.»e pa pogledate v senzor, ki je v kotu iskala, vam kamera zapre zaslonko na vrednost, ki je nastavljena, in vidite globinsko ostrino posnetka. Sistem neverjetno dobro deluje. Upam, da nam ga bodo kmalu vrnili tudi v novejπe DSLR kamere. BLISKAVICE VeËina kamer æe ima vgrajene bliskavice in nosilec za dodatno moënejπo bliskavico. Vgrajene bliskavice imajo zadovoljivo moë za posnetke na razdalji pet do osem metrov pri 100 ISO obëutljivosti. Kontrola ekspozicije je pri sodobnih kamerah TTL, torej merjena skozi objektiv, boljπe pa uporabljajo (E) (I)-TTL merjenje, ki zaznava spreminjanje svetlobe in kontrasta ter upoπtevajo oddaljenost motiva. Najnovejπi naëin fotografiranja z bliskavico pa je s podaljπanim Ëasom delovanja, ki nam omogoëa fotografiranje tudi s kratkimi Ëasi (1/ 8000 sekunde) in nismo veë omejeni na vëasih predolg sinhronizacijski Ëas med bliskavico in zaklepom. Vendar pa je ta naëin fotografiranja moæen samo s kompatibilnimi bliskavicami za doloëeno kamero. e-fotografija - junij, julij

10 SREDINSKO MERJENJE (7 do 12%) VeËina sodobnejπih kamer omogoëa sredinsko merjenje svetlobe. V primeru, da fotografirate motiv, ki se nahaja v sredini, okoli pa je moëna ali zelo slaba svetloba, morate uporabiti ta naëin merjenja.»e bi za zgornjo sliko uporabil drugaëen naëin merjenja svetlobe, bi bili osebi zagotovo napaëno osvetljeni. MERJENJE PO SEGMENTIH (DELIH) NajveËkrat se za merjenje svetlobe uporablja ta naëin merjenja. Kadar so motivi z moënimi kontrasti, ali Ëe nimate Ëasa ukvarjati se z razliënimi naëini merjenja, je to prava izbira. Na zgornjih dveh posnetkih sem uporabil to merjenje in oba sta pravilno osvetljena. Kamere uporabljajo razliëne naëine razporeditve segmentov. Nekatere naëin, kot je prikazan zgoraj, vendar pa je cilj vseh isti, izmeriti na veëih segmentih svetlobo in nato nastaviti vmesno vrednost. MINOLTA je naredila zanimivo razdelitev, njeni segmentu so razporejeni kot satovje v Ëebelnjaku. TO»KOVNO MERJENJE SVETLOBE Nekatere kamere imajo moænost merjenja svetlobe na zelo majhnem delu iskala (1 do 3%). S takim na- Ëinom merjenja svetlobe nam uspe pravilno izmeriti svetlobo tudi na zelo majhnem delu motiva. Zgornja leva slika je bila merjena z veëtoëkovnim merjenjem.»e bi na isti naëin izmeril svetlobo na zgornji posnetek, bi bila oseba v pisarni skoraj nevidna, saj bi bil ta del posnetka zelo temen. S spot merjenjem pa sem dosegel,da je bila ekspozicija nastavljena na notranji del. V primeru, da nimate spot merjenja, odprite zaslonko v takem primeru za 2 do 3 vrednosti. Predvsem pa morate v takih primerih narediti veë posnetkov. Nekatere kamere omogoëajo, da lahko izmerite veë toëk na motivu in kamera se pred ekspozicijo sama naravna na vmesno vrednost. POPRAVLJANJE OSVETLITVE (RO»NO) (levo) Kadar imamo veliko belo povrπino (sneæeni predeli, bele barke, bele stene), kamera ne bo pravilno nastavila osvetlitve. Svetlomer je umerjen na 18% sive tonske vrednosti. Zato morate v takih primerih odpreti zaslonko (ali podaljπati Ëas osvetlitve) za eno ali dve zaslonki. Najboljπe pa je na kameri nastaviti gumb za popravljanje ekspozicije ( - + ) in kamera bo sama upoπtevala vaπo korekturo Korekturo lahko opravimo tudi v digitalni temnici. e toliko bolj uspeπno, Ëe bomo fotografirali v RAW formatu. Kameri NIKON D2x in D70s uporablja naëin merjenja svetlobe po celotni povrπini CCD tipala (ne tistega za zajem fotografije). Tipalo je razdeljeno na 1008 pikslov (toëk), od katerih vsaka zase zaznava jakost svetlobe. Ker pa kamera uporablja RGB senzor, celice zaznavajo celo barve. Ta naëin se je v praksi æe od modela F5 odliëno potrdil. AVTOMATSKA OSVETLITVENA IZBIRA (BRACKETING) Kadar smo v dvomih in ne vemo, kako doloëen motiv osvetliti, izberite BRACKETING. Ta naëin osvetlitve nam omogoëa osvetlitev motiva v podosvetlitev in nadosvetlitev posnetka. Ko nastavimo faktor osvetlitve v - in +, nam kamera ob ekspoziciji sama naredi tri posnetke in nastavi pri vsakem faktor korekture. Res, da naredimo za en motiv tri posnetke, vendar je to bolje kot napaëno izbrati osvetlitev. 10 e-fotografija - junij, julij 2005

11 AVTOMATSKA OSTRINA - Zaporedno fotografiranje veë posnetkov v sekundi VeËina hobi DSLR kamer nam omogoëa od 3 do 5 posnetkov v sekundi. Profesionalne reporterke do 8. Analogna kamera CANON EOS 1 RS pa omogoëa celo 10 posnetkov na sekundo. Pri njej je zrcalo ki odbija svetlobo v prizmo fiksno. Del svetlobe gre skozi zrcalo. Na ta naëin izgubimo 0,5EV (pol vrednosti zaslonke ali Ëasa). Tudi ta moænost bo kmalu v DSLR kameri. Za vse, ki πe dvomijo, da AF ne zmore pravilno nastaviti ostrine na hitro se premikajoëi objekt. Posnetki so bili narejeni s 400mm objektivom in spremljanjem objekta. Karting je izredno hitra disciplina, na tem delu je hitrost preko 80km/h. Objekt sem vseskozi spremljal in fotografiral s tremi posnetki v sekundi. Z roënim naëinom ostrenja nikakor ne bi mogel ostriti tako hitro se premikajoëi objekt. (Zapis iz leta 1997). Fotoreporterji pravijo, da je AF prepoëasen, zato uporabljajo velikokrat roëno ostrenje (predvsem pri slovenskem nacionalnem πportu, nogometu). Pri roënem ostrenju hitro premikajoëega se objekta, nastavimo ostrino na doloëeno mesto, kjer priëakujemo, da se bo objekt gibal. Lep dokaz kaj AF zmore! V zraku nimamo oporne toëke, niti ne moremo predvidevati, kje se bo ptica gibala. Posnetek je bil narejen z 400mm objektivom, ptico sem med letom spremljal in naredil nekaj posnetkov. Vsi so bili ostri, kar bi bilo za πe tako izkuπenega fotografa z roënim naëinom nemogoëe. Vendar pa na æalost to zmorejo samo kamere viπjega cenovnega razreda. Danes je AF æe za vse zakon! VËasih pa sem se boril za svetlomer v kameri in AF tako, kot dve leti nazaj za priznaje digitala. Vse je tako kot je bilo! Avtomatska ostritev nam je tudi v veliko pomoë, kadar se objekt giblje proti kameri. Zadostuje samo korak iz toëke ostrenja in posnetek bo æe neoster. To velja predvsem pri objektivih z veëjo goriπëno razdaljo. AF kamere imajo tudi to moænost, da same zaznajo, ali se objekt premika ali ne in s kakπno hitrostjo. Same tudi predvidijo, kje bo v naslednjem trenutku objekt. V takih primerih je centralno merjenje svetlobe dobrodoπlo. Kamera CANON EOS 5, 50E, 3 imajo tako imenovano oëesno kontrolo ostrenja (EYE CONTROL). V iskalu so senzorji (3-45), v tistega, katerega je uprto vaπe oko, na tisto toëko kamera ostri. IR svetloba iz kamere se odbije od zadnjega dela vaπega oëesa. Sliπi se æe kot mala znanstvena fantastika, vendar sistem odliëno deluje. Upam da bo kmalu prenesen v DSLR kamere. V filmski fotografiji smo med fotografiranjem kombinirali samo med Ëasom ekspozicije in koliëino vpadne svetlobe, zaslonko. V digitalni fotografiji pa lahko uporabimo πe tretjo moænost. To je obëutljivost tipala, ki ga oznaëujemo s kratico ISO. Te tri med seboj povezane lastnosti mora fotograf, ki uporablja DSLR kamero zelo dobro spoznati. Zaklop in Ëas ekspozicije poskrbita, da je motiv s kratkimi Ëasi zamrznjen ali da s pomoëjo stojala in daljπimi Ëasi dobimo dovolj svetlobe za zaris slike. Zaslonka nam s pomoëjo premikanja odprtine sluæi za veë ali manj vpadne svetlobe na tipalo, oziroma za kontroliranje globinske ostrine. Premikanje ISO vrednosti pa omogoëa, da ob doloëeni zaslonki in Ëasu osvetlitve dobimo πe zadovoljiv zapis slike. Katerikoli od teh treh vrednosti spremenimo, se spremenita tudi ostali dve.»e delujemo v popolni avtomatiki kamera za vse poskrbi sama. Toda, Ëe fotograf æeli sam kontrolirati kamero in zajeti motiv po svoji æelji, potem mora te tri med seboj povezane lastnosti znati pravilno uporabiti. e-fotografija - junij, julij

12 VeË o razliki kompakt / DSLR na Sedaj ko ste prebrali uvodnik in zaëetne strani ste æe lahko ugotovili, da ima vsaka kamera in razred kamer svoj toëno doloëeni namen. Na koncu prvega Ëlanka o primerjavi kompaktnih in DSLR kamer æelim πe enkrat poudariti, da se ne zaletite v nakup DSLR kamere, z mislijo, da bo πe boljπa fotografija priπla kar sama od sebe. Verjemite, da je na zaëetku uporabe DSLR kamere, oziroma preskok v DSLR svet bil in je tudi danes lahko moëno boleë. O razlikah med kompaktnimi in DSLR kamerami piπem predvsem iz dejstva, da je mnoæiëni pohod v DSLR svet s prihodom EOS 350D in sedaj πe s D50 in *istd l, æe marsikaterega fotografa streznil. Ob prvi in nadaljni uporabi DSLR kamere se ne morejo sprijazniti, da je njihov kompakt naredil za njih videno, boljπo fotografijo. Ne zavedajo se, da je treba veëino datotek iz DSLR kamer za viπjo kakovost dodatno obdelati. Da je treba s kamero tudi delovati, torej nastaviti marsikatero nastavitev za viπjo kakovost in predvsem kakovosten zajem motiva. Niti ne vedo, da so osnovni objektivi moëno povpreëne kakovosti in na sliki poudarijo mnoæico napak. Kar naenkrat se odkriva vinjetiranje (temni robovi na sliki) in misleë, da je pokvarjen objektiv, ga odnesejo na servis. Zaradi mnoæice novih fotografov v DSLR svetu bo zopet treba spoznavati osnove same tehnike, t.j. foto kamer, objektivov, predvsem pa uporabo Ëasa osvetlitve, zaslonke, obëutljivosti, goriπënih razdalj in na koncu kakovost vseh naprav. Najbolj zanimivo je dejstvo, da se na opremo in kakovost gleda kot na vloæen denar. Kako DSLR kamera in objektivi iz najniæje cenovne stopnice ne morejo zagotoviti vrhunske kakovosti. MisleË, da je DSLR kamera nekajkrat draæja od njihovih prejπnjih kompaktnih kamer. Vsem æelim povedati, da se nam, ko prestopimo DSLR vrata odpre popolnoma nov svet. Lep, prijazen, kakovosten, toda samo v primeru, da se bomo trdo uëili, fotografirali in spoznavali lastne napake. UËimo pa se lahko na dva naëina. Daljπi, samostojno, ali hitrejπi na vodenih foto delavnicah. Predvsem pa kmalu spoznamo, da je delovanje v DSLR svetu zelo drago, tako kot vsak drug hobi. Pred leti sem æe zapisal. Vstop v SLR svet je pravi preskok. Tako miselni kot delovni. Z leti prakse pa vsak spozna, da brez teh kamer ne gre veë! Pa ne zaradi kamer, ampak zaradi lastnega znanja in spoznaja, da nam SLR kamera nudi kontroliranje posnetka. Predvsem pa spoznamo, da za dobro fotografijo ni pogoj najboljπa kamera, ampak samo fotograf, ki za kamero stoji! Kompakt proti DSLR v sliki! PriporoËam, da si za enostavno fotografiranje vaπih izletov, potovanj, druæinskih dogodkov in predvsem za vaπe oko kakovosten vπeëen posnetek v druæinskem foto albumu izberete, kompaktno kamero. Tako sem zapisal zakljuëek na 4 str. Takole pa sem zakljuëil na 7. str: Fotograf, ki pa z DSLR kamero deluje tako kot s kompaktno pa zelo hitro spozna, da so fotografije iz kompaktne kamere boljπe. ZaËne jih motiti, da ni ostrine, globinske ostrine, kontrasta in vπeënih zasiëenih barvnih tonov. Vedite, v datoteki iz zrcalne kamere je vsega v izobilju, samo izkoristiti je treba nastavitve na kameri kot kakovostnejπe tipalo in zapis do te mere, da fotografija pokaæe viπjo kakovost kot tudi vπeënost. Leva slika je posneta s kompaktno kamero Canon S2 IS, desna s Canon EOS 350D in mm IS. Razlika je oëitna. VπeËnost slike je v trenutku na strani kompaktne kamere. Ostrina, globinska ostrina, kontrast, tonske vrednosti... Vse je na strani kompakta. Razen ene zelo pomembne stvari. Obilice podatkov, ki jih lahko obdelujemo v nadaljni fazi, to je s pomoëjo programov za obdelavo fotografij. Da pa bi izenaëil πe globinsko ostrino pa bi moral zaslonko zapreti na vrednost 16. Zopet lepa primerjava zakaj kompakt. Krajπa goriπënica 72mm (kompakt) naproti 300mm (DSLR), pripomore, da je posnetek stresen mnogo kasneje. Tu πe enkrat poudarjam. Kompakt za vse, ki si æelijo vπeëne fotografije v druæinskem albumu brez posebnega znanja uporabe kamere. Torej nameri in sproæi, kompaktna kamera poskrbi za vse ostalo. Ko pa boste od fotografije æeleli veë, bo naprej potrebno predvsem mnogo veë fotografskega znanja. DSLR kamera je v naëinu uporabe in delovanja pravi butl naproti kompaktni. Toda DSLR nam omogoëa, da sami mislimo s svojo glavo v fazi fotografiranja in kamero upravljamo. Vemo pa tako iz filmskega kot danes iz digitalnega sveta. Le malo je fotografov, ki potrebujejo kamero za kaj veë. To nam govori æe danes mnoæica mobitel fotografov. e æelite v DSLR svet? Dobro razmislite preden vstopite v njega. To ni samo enostaven prestop med boljπe kamere. Kot prvo vedite, da sploh niso boljπe. Tudi tu se je treba vpraπati, zakaj kamero potrebujem!»e za druæinsko, popotniπko in hobi fotografijo za vaπ domaëi album, potem bo DSLR kamera æe na zaëetku pokazala svoje zobe in brez dodatne obdelave v programih za obdelavo fotografij ne bo πlo. Na zgornjih dveh primerih vidite samo prve teæave, ki kaæejo, da je lahko kompaktna kamera za veëino fotografov mnogo primernejπa kot DSLR. Zato se ni Ëuditi, da mnogi novi lastniki DSLR kamer razoëarano gledajo svoje posnetke in se pritoæujejo, kako je njihov kompakt delal boljπe fotografije. Vedite, da je DSLR kamera v prvi vrsti naprednejπa samo zaradi celotnega sistema, ki ga nudi, t.j. mnoæice dodatne opreme in v najveëji meri zaradi kontroliranja samega posnetka, globinske ostrine s pomoëjo zaslonke. Æe od prvih πtevilk revije vemo, da nam DSLR kamera nudi moëno boljπe procesiranje podatkov in da je zato fotografija v vseh detaljih lahko mnogo kakovostnejπa od tiste iz kompaktne kamere. Toda kako, Ëe pa nam zgornji levi fotografiji potrjujeta, da nam kompakt naredi vπeënejπo fotografijo. Bistvo je v pravih nastavitvah na kameri v fazi fotografiranja in nato v nadaljni obdelavi slike (spodnje slike). ele takrat slika iz DSLR oæivi, oziroma pridobi krepko boljπo kakovost in vπeënost zaradi mnoæice podatkov, ki so iz kompaktnih kamer in preraëunavanja podatkov v njih æe izgubljeni. Primerjave pa v naslednji πtevilki. Do takrat pa velja. Brez glave ne hodite v DSLR svet! Ne misliti, da æe zaradi same uporabe DSLR kamere pride do boljπih fotografij. Matjaæ Intihar Zopet pravilna ugotovitev. Levo kompakt (Sony H-1) naredi vπeënejπo fotografijo kot EOS 350D (desno).toda na desni fotografiji se je obdræala mnoæica podatkov, ki nam bodo pomagali, do boljπe, vπeënejπe slike. 12 e-fotografija - junij, julij 2005 Po manjπi obdelavi datoteke iz EOS 350D (desno) pa slika oæivi. Boljπa je ostrina in mnoæica drobnih tonskih detaljev.»e pa æelimo sliko iz kompaktne kamere πe dodatno obdelati, æe nastane manjπi zmazek. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

13 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

14 Celoten preizkus objavljen na Ekstremno πirokokotni zoom objektivi Digitalno nam v fotografski tehniki prinaπa tako prednosti kot slabosti. VeËina danaπnjih DSLR kamer ima tipalo manjπe velikosti, kot je LEICA format filma, 24x36mm. S tem fotograf navidezno pridobi pri fotografiranju oddaljenih objektov, saj ima obëutek, kot da je njegov objektiv pridobil na goriπëni razdalji. V resnici to ni tako, je samo njegov obëutek. GoriπËnica ostaja enaka, le prikaz kota zajema objektiva v iskalu je manjπi.»e se nam v obmoëju daljπih goriπënic ta izrez zdi kot pridobitev, pa imamo teæave pri objektivih s krajπimi goriπënicami. Naπ 20mm objektiv, ki nam je na filmskih kamerah odliëno sluæil pri fotografiranju v prostorih, nam kar na enkrat zajame veliko manj. V iskalu kamere z manjπim tipalom vidimo samo toliko kot prej na filmu z objektivom goriπëne razdalje 35mm. Zato nam danes æe v kit izvedbah kamer z manjπimi tipali nudijo objektive goriπënic 18-55mm, ki zajamejo podoben kot, kot 28-80mm v filmskem formatu. Podjetja so fotografom morala priti naproti in ponuditi objektive s krajπimi goriπënicami. Canon je na trg ponudil objektiv iz nove serije EF-S 10-22mm f/3,5-4,5, Nikon 12-24mm f/ 4G DX, Olympus ZUIKO DIGITAL 7-14mm f/ 4, Sigma 12-24mm f/ EX ASP HSM, Tamron 11-18mm f/ in Tokina AT-X PRO SD 12-24mm f/4 IF DX. S temi objektivi pa æe lahko zajamemo kot, kot smo ga bili vajeni s kamerami LEICA formata. Od naπtetih objektivov pa je samo Sigma prirejena tudi za kamere polnega LEICA formata. Vsi ostali objektivi so prirejeni samo za kamere z manjπimi tipali, torej nam zariπejo manjπi krog in bi na koπëku 35mm filma z njimi dobili temne robove namesto slike. O preizkusu objektivov Vedite, da je pri objektivu zelo tanka meja glede pravilne ocene kakovosti slike. Lahko gledamo ostrino slike, kontrast, vinjetiranje, barrel distorzijo, kromatsko aberacijo, odboj direktne svetlobe v leëah (flare) itd. Pri vseh pa je zelo pomembno pri kateri oddaljenosti preizkuπamo, katere zaslonke uporabljamo, Ëe uporabljamo filtre, katere, itd. Predvsem pa kako preizkuπamo. V praksi, v laboratoriju, merimo s pomoëjo raëunalniπkih programov, smo fotografirali pri enaki svetlobi, itd. VËasih so med objektivi lahko opazne veëje razlike. Predvsem objektivi z velikim razmerjem med najmanjπo in najveëjo goriπënico so lahko slabπe kakovosti od tistih z manjπim razmerjem ali pa celo objektivi s fiksno goriπënico. O tem bomo brali πe v drugih preizkusih objektivov, ki jih bo zaradi vse veëjega dela fotografov v zrcalni refleksni svet vse veë. Levo so trije predstavniki objektivov z ekstremnim πirokim kotom. V ekvivalentu 35mm formata, Olympus 14mm, Canon 16mm, Tokina 18mm (Nikon), 19,2mm (Canon). Olympus je edini, ki ima svoje objektive æe popolnoma prirejene tipalu. Ker je tipalo dimenzij samo polovice LEICA formata, je pri njih enostavno izraëunati ekvivalet 35mm razredu. 7mm je 14mm, 14mm je 28mm. Torej koti zajema so enaki kot v 35mm razredu z objektivom 14-28mm. Matjaæ Intihar Pri teh objektivih nam direktna svetloba od njenega izvora zelo hitro pade v objektiv in doda na sliki nezaæelen efekt odboja svetlobe od leë (flare). Olympus DIGITAL, 7mm. S temi objektivi porterti dobijo povsem novo dimenzijo. VπeËno ali ne, pa je pred vsako objavo ali prikazom slike, stvar resne osebne presoje. Objektivi so narejeni tako, da nam dajejo Ëimbolj linearno sliko in ne popaëujejo ravnih predmetov v sodëaksto obliko (barrel distorsion). Zato pa predmete razvleëejo. Ekstremno πirokokotni objektivi so zanimivi tudi za podajanje efektov. 14 e-fotografija - junij, julij 2005

15 Celoten preizkus objavljen na Test objektivov Canon, EF-S 10-22mm f/3,5-4,5 / Tokina AT-X PRO SD 12-24mm f/4 IF DX Preizkusil sem æe dva objektiva. Prvi je original Canon, EF-S 10-22mm f/3,5-4,5, drugi Tokina AT-X PRO SD 12-24mm f/4 IF DX, kateri pa je tudi imel nastavek za Canon kamero. Pri Canon nam oznaka EF-S pove, da je objektiv prirejen za manjπa tipala in ga zaradi spremenjenega nastavka zaenkrat lahko dodamo samo na EOS 20D, EOS 300D in EOS 350D. Pri Tokina pa nam oznaka DX, da vedeti, da ni v celoti uporaben z veëjimi tipali. Tokina je prirejena za tipala s faktorjem izreza 1,5X in veë (Nikon, Pentax, Konica Minolta, Sigma), medtem ko Canon za svojega z izrezom 1,6X. Seveda je Tokina primerna tudi za malenkost manjπe Canon tipalo. Nikon, za katerega je objektiv tudi moæno dokupiti pa uporablja faktor izreza 1,5X. Za Pentax in Konica Minolta pa objektiv (πe) ni prirejen. NajveËja razlika med objektivoma ni v dimenzijah ali tehniënih lastnosti, ampak predvsem v ceni. Canon ima kar precej zasoljeno ceno cca SIT, v primerjavi z Tokino, cca SIT. Kakπne pa so ostale razlike? V velikosti in πirini sta si skoraj identiëna Canon 83.5 x 89.8mm, Tokina 84 x 89.5mm. Glede teæe je razlika æe veëja, Canon 385g, Tokina 570g. Tudi ko oba objektiva dræimo v roki, æe zaradi razlike v teæi obëutimo, da je Tokina iz kovinskega ohiπja, Canon iz trdne plastike. Oba imata 13 leë in notranji naëin ostrenja. To pomeni, da se premika notranji del leë, ko ostrimo in med premikom ohranimo tako velikost objektiva, kot prednjo leëo v enakem poloæaju. To zadnje je zelo pomembno kadar uporabljamo polarizacijski filter. Pri πirokokotnih objektivih pa zna biti veëkrat moëno uporaben. Tudi med premikom goriπënic se mere objektiva ne spreminjajo. Vse leëe se premikajo samo v notranjosti objektiva. V goriπënici je razlika samo dveh mm. Toda pri teh ekstremnih πirokih kotih se πe vedno moëno pozna πirπi kot zajema Canon objektiva 10mm proti 12mm na Tokini. Nasprotno pa ima Canon dva mm manj goriπënice v oæjem obmoëju 22mm, proti 24mm Tokina. Svetlobna moë se pri Canon spreminja od 10mm f/3,5 do f/4,5 pri 22mm. Tokina pa ima fiksno f/4 v vseh obmoëjih. Premer prednjega dela objektiva je pri obeh 77mm. Ta podatek je pomemben za pravi izbor velikosti filtra in je vedno napisan na objektivu. Premik med naëinom ostrenja roëno/avtomatsko je pri Canon æe poznani gumb na levi zgornji strani objektiva. Pri Tokina pa je treba potisniti obroë za ostrenje proti kameri za roëno in od kamere za AF. V katerem naëinu smo pa dovolj vidno piπe na obeh objektivih. Ostrenje je pri Canon hitrejπe in predvsem tiπje zaradi USM motorëka. Tokina uporablja klasiëni poëasnejπi in glasnejπi mikro motorëek za premik leë v objektivu in s tem pogojenim ostrenjem. Toda pri πirokokotnih objektivih v veëini primerov nekaj viπja hitrost ostrenja redko prinaπa veëjo uporabniπko vrednost. VeËja glasnost ostrenja pa je v nekaterih primerih æe lahko problem. ObroËa za ostrenje in premik goriπënic sta pri Tokini malo trπa, vendar ne moti. Je pa razlika v tem, da ima Canon ostrenje na zadnjem delu objektiva, premik goriπënice pa na prednjem. Pri Tokini pa je ravno obratno. Kaj je boljπe? Stvar navade in naëina uporabe! Kakovost slike Po moji oceni je tehniëna kakovost slike med obema objektivoma zelo primerljiva. V eni izmed tujih revij sem bral pravi hvalospev Tokini in je prekaπala v tem elementu vse konkurente. Vedite, da je pri objektivu zelo tanka meja glede pravilne ocene kakovosti slike. Lahko ocenjujemo ostrino slike, globinsko ostrino, bokeh ( poetiëno neostrino), kontrast, vinjetiranje, barrel distorzijo, kromatsko aberacijo, odboj direktne svetlobe v leëah (flare) itd. Pri vseh pa je zelo pomembno pri kateri oddaljenosti preizkuπamo, katere zaslonke uporabljamo, Ëe uporabljamo filtre, katere, itd. Predvsem pa kako preizkuπamo. V praksi, v laboratoriju, merimo s pomoëjo raëunalniπkih programov, smo fotografirali pri enaki svetlobi, itd. VËasih so med objektivi lahko opazne veëje razlike. Predvsem objektivi z velikim razmerjem med najmanjπo in najveëjo goriπënico so lahko slabπe kakovosti od tistih z manjπim razmerjem ali pa celo objektivi s fiksno goriπënico. O tem bomo brali πe v drugih preizkusih objektivov, ki jih bo zaradi vse veëjega dela fotografov v zrcalni refleksni svet vse veë. Toda nekaj razlik obstaja. Canon je v celotnem obmoëju goriπënic in zaslonk zelo konstanten. Tokina pa je pri bolj oddaljenih motivih in najbolj odprti zaslonki f/4 slabπe kakovosti od nadaljnjih zaslonk. Zato bodite s tem objektivom pozorni, da je njegova kakovostna uporabniπka vrednost πele pri f/ 5,6. VeË o kakovosti objektivov pa sem zapisal na v istem zapisu ob primerjalnih fotografijah. ZakljuËek Izbrati Canon EF-S 10-22mm f/3,5-4,5 ali Tokina AT-X PRO SD 12-24mm f/4 IF DX. Po eni strani je odgovor enostaven. Tokina objektiv je tako po konstrukciji kot po risanju zelo kakovosten (razen pri zaslonki f/4) in skoraj πe enkrat cenejπi. Po drugi strani, pa si marsikateri fotograf zaæeli original. Predvsem pa je tisti 2mm πirπi kot zajema lahko za marsikoga zelo pomemben in niti ni tako zanemarljiv. Za laæje razumevanje, (ekvivalent 35mm razredu) 16mm Canon in 19,2mm Tokina. Na slikah (spodaj) je razlika v πirini zajema opazna in lahko reëemo, da si zaradi vidno veëjega kota Canon objektiva, med seboj skoraj nista primerljiva. Kdor si æeli s Canon kamerami z manjπimi tipali ekstremni πiroki kot, potem bo tako ali tako primoran poseëi po originalu. Tokina pa nam nudi za krepko mnogo manj denarja πe vedno zadovoljiv πiroki kot zajema, katerega nam cenejπi originali z goriπënicami 18mm (29mm ekv. 35mm) nikakor ne ponujajo. Da zakljuëim! Razlike med objektivoma so (vidne in opisane so na Kako velike pa so, ocenite sami. Vemo, da smo pri oceni tehnike zelo kritiëni samo dokler je ne kupujemo. Nato nastopi povsem drugaëno dodatno merilo, ki povsem po svoje izostri naπe oko. To je, globina naπega æepa. Matjaæ Intihar 2mm manjπa goriπënica (Canon) je lahko za marsikoga zelo pomemben in niti ni tako zanemarljiv. Za laæje razumevanje, (ekvivalent 35mm razredu) 16mm Canon in 19,2mm Tokina. Na slikah je razlika v πirini zajema opazna in lahko reëemo, da si zaradi vidno veëjega kota Canon objektiva, med seboj skoraj nista primerljiva. e-fotografija - junij, julij