Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje december - januar 2003 /04 letnik 2/3 πt.9 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 20.

Transcript

1 e - Fotog rafija Foto nateëaj - OGNJEMET Ker nimamo moænosti posneti ognjemeta vsak dan, bo teh priloænosti v mesecu decembru kar nekaj.»e ne prej pa vsaj ob polnoëi. Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje december - januar 2003 /04 letnik 2/3 πt.9 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov PhotoShop delavnica VIII.del Digitalni ali optiëni? Kaj je bolje? Kupiti kamero z veëjo goriπëno razdaljo ali kamero z veëjim πtevilom toëk. Uporabiti optiëni zoom in nato v raëunalniπkem programu opraviti izrez ali s kamero s pomoëjo digitalnega zooma opraviti poveëavo. Oziroma kdaj eno ali drugo. Ne pozabite na PRAZNI»NO FOTO DARILO! Fotografija se vraëa... Od tu naprej pa lahko veliko film fotografov, zapre revijo in se nasmehne. Saj vse poznamo! Kamera je kamera, potrebujemo samo πe svetlobo, pravo izbiro objektiva, in nekaj zakonitosti, ki pa so nas jih æe nauëili v πolskem foto kroæku. Se πe kdo obremenjuje z digitalno tehniko in πtevilkami. Mislim, da te potrebe ni veë. No fotograf! Se ti zdi digitalna tehnika πe tako teæka, kot so ti jo do sedaj predstavljali v πtevilkah. S prihodom DSLR kamer in uporabo dodatne opreme in fotografskega znanja, katerega si pridobil s filmom, se poëutiπ kot riba v vodi. Fotografija ostaja fotografija! Misli digitalno! Æe preizkuπeno! Nakup digitalne kamere po fazah! e zadnja faza nakupa in to je rezultat po nakupu. ZADOVOLJTVO ali NEZADOVOLJTVO. Normalno je, da bo vsakdo naredil vse za svoje zadovoljstvo. Digitalni projektorji Kamere za revne profesionalce! e pred pol leta sem se od navduπenja nad zmogljivostmi 10D jezil nad Matjaæevim zapisom, da so kamere EOS 10D, Nikon D100, Fuji S2pro namenjene zahtevnejπim amaterjem in revnim profesionalcem. Najnovejπe o digitalni fotografiji na spletni strani

2 FOVEON X3, 3 x 3.43 milijonov toëk SD10, 105/2.8 EX, 1/125s, F/19 Infocona d.o.o., Borovec 2, Trzin

3 Æe predvideno! Letoπnje digitalno fotografsko leto se poëasi zakljuëuje. Kako smo ga vsi posamiëno zakljuëili bo pokazal πele raëunovodski izkaz, bilanca. Nekaj pa se æe ve. v letoπnjem letu bo meja prodanih digitalnih kamer preseæena. Æe s to πtevilko vam je lahko jasno koliko digitalnih kamer je æe med nami. V tej πtevilki pa ni upoπtevan nakup kamer v tujini. tudi teh kupcev ni malo. Torej Ëe ocenim samo po prodanih digitalnih foto kamerah, so si uvozniki in prodajalci na raëun digitalnih kamer dobro popravili zakljuëni raëun. In trend nakupa digitalnih kamer se bo razπiril πe v naslednje leto. Samo z eno razliko. po prvem maju in naπem vstopu v EU se zna marsikaj spremeniti. Cene se bodo z EU izenaëile, meje bodo odprte, prihajajo tuji trgovci in internetne trgovine. In πe ena zanimivost. Na vse spremembe se pripravljajo na naπi juæni meji. Sedaj se oni veselijo, da bomo ob nakupu pri njih lahko dobili povrnjen davek. Fotografija tudi pri nas nezadræno beæi v digitalno smer. Analognih kamer je bilo prodanih samo polovico digitalnega deleæa. Pa πe to vglavnem samo kamer niæjega cenovnega razreda pod SIT. Torej si znamo predstavljati, koliko veëji finanëni uëinek je bil na digitalni strani. Vsaka digitalna kompaktna kamera je trikrat draæja od analogne. S tem je tudi zasluæek potrojen. Za naslednje leto se predvideva πe veëja prodaja. Vedeti je treba, da je v digitalni fotografiji moëno drugaëe kot v analogni. Analogno kamero je druæinski fotograf uporabljal dolgo vrsto let. Digitalno, kupljeno letos bo marsikdo zamenjal za novo. Predvsem pa na trg πiroke potroπnje æe prihajajo digitalne zrcalno refleksne kamere, katerih so ljubitelski fotografi, ki æelijo od fotografije veë tudi vajeni. In prav te kamere bodo v naslednjem letu doæivele najveëji prodajni skok. Letos bo prodano v Sloveniji okoli DSLR kamer. V naslednjem letu æe marca bo na trgu nova kamera Nikon D70, ki bo zadovoljila nemajhno πtevilo uporabnikov objektivov te priznane znamke. Napoveduje pa se πe veë DSLR kamer drugih podjetij za prihodnje leto. Predvsem pa bodo cene padale, padale... Na zaëetku leta sem napovedal, da se bodo cene prepolovile. In so se. Tudi za naslednje leto lahko to predvidevamo. Saj πirπa konkurenca prinaπa tudi veëjo cenovno vojno, predvsem pa veëje koliëine prodanih kamer æe v osnovi niæajo stroπke razvoja in izdelave. V naslednjem letu se bo DSLR fotografski svet æe zaëel v veliki meri povsem digitalizirati. In ostala tehnologija in fotografske storitve. RaËunalniki in programska oprema je æe dolgo tako kakovostna, da neke visoke znanosti in razvoja v njej za fotografa ni veë. Pametno pa je, da si kupite boljπe monitorje. Vaπe oëi vam bodo zelo hvaleæne. Monitor je tako kot fotografski objektiv. Brez dobrega objektiva ni dobre slike, le πe s to razliko, da vam slab monitor vpliva na vaπ vid. In prav æalostno je, da starπi kupujejo otrokom raëunalnike z najviπjimi moænimi podatki v GHz, dobesedno πparajo pa na monitorjih. KlasiËna katodna tehnologija se umika LCD-ju. Prihajajo æe cenovno dosegljivi LCD in DLP projektorji. Hiπni kino, predstavitev vaπih fotografij in πe in πe je moænosti za kaj te projektorje uporabiti. O njih bomo v nadaljevanjih zapisali za kaj so æe uporabni. Vse veë vas je digitalnih fotografov, ki ste spoznali prednosti naroëanja fotografij preko spleta. Ko bo naπe mega telefonsko podjetje zniæalo cene za hitre IDSN in ADSL prikljuëke, bo naroëanja fotografij preko spleta vse veë. Fotograf πe ni pozabil na klasiëno fotografijo. Stiskana s tiskalniki je πe draga in z osnovnimi barvami neobstojna in bolj obëutljiva na mehanske vplive. ZaËenja se kazati problem preobremenjenosti raëunalniπke shranjevalne enote, trdega diska. In ker po nekaj Ëasa nikakor ne Beseda urednika moremo veë najti svojih fotografij vam æe v tej πtevilki Tadej Rupnik prikazuje kako se reπiti tega problema. Najhitreje pa se ga reπite, Ëe najboljπe fotografije odnesete izdelati v bliænji fotolaboratorij ali poπljete slike preko spleta. Ponudnikov je iz dneva v dan veë. Prav tako razliënih programskih reπitev in moænosti poπiljanja fotografij naroëniku na æeljeni naslov. Predvsem o spletni ponudbi izdelave fotografij bomo v sledeëih revijah prikazali naëin, kako priti do ponudnikov in njihovih programov, kako program uporabiti, naroëiti æeljene fotografije in nenazadnje pod kakπnimi pogoji ponudniki vaπe fotografije poπljejo na vaπ naslov. Tematike o fotografiji ne bo zmanjkalo. V naslednjem letu se bo vse bolj vraëala v stare tire. Fotografija je πe vedno samo fotografija in veliko znanja iz analogne tehnike nam pomaga tudi v digitalni tehniki. e naprej vam bomo pomagali k hitrejπemu spoznanju, da se v fotografiji s prihodom digitalne tehnike ni veliko spremenilo! V novem letu 2004, vsem bralcem revije æelim veliko uspeha in osebnega zadovoljstva. Digitalni avtoportret z digitalno kamero, Kodak DCS 14n. Spletne strani e-fotografija.com Vse veë Ëlankov, novic, preizkusov in tudi forum vas vse, ki ste æe vajeni interneta æe pritegne ogledati si strani Revija πe vedno izhaja na dva meseca. Na internetnih stranih pa lahko objavim tako novosti, Ëlanke, preizkuse in ostale fotografske zanimivosti takoj. Vsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πe veë, obiπëite spletne strani. Na njih deluje æe tudi forum, na katerem lahko sodelujete tako s vpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme. Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahko ogledate ali ponudite foto opremo. Vabljeni na internetne strani: Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh: e-fotografija.com fotostik.com rolan.si mixi.tv infoto.si fotobesenicar-sp.si infot.si meditrade.si fzs-zveza.si fotofantasy.si Datoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti program AdobeAcrobarReader.»e ga πe nimate, ga lahko brezplaëno dobite na straneh proizvajalca Adobe. Datoteko e-fotografija se da tudi iztiskati. Naπ elektronski poπtni naslov: info@e-fotografija.com e-fotografija je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image&Co, inæeniring, d.o.o., BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar. Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. e-fotografija - december, januar 2003/04 3

4 Fotografija NOVODOBNI FOTOGRAF! In koga πtejem v to skupino. Predvsem vse tiste, ki z analogno fotografijo niso imeli veliko skupnega in ki mislijo, da je vsa fotografska tehnika produkt novega Ëasa. V tem pa so v veliki zmoti. Zato tudi kratek zgodovinski uvod v Ëlanku. Fotograf, ki je recimo delal fotografije na steklu, nam lahko poda πe vedno veliko izkuπenj o tehniki fotografiranja. Svetloba, tehnika osvetlitve motiva, izbira objektiva, globinska ostrina, kompozicija, kakovost slike, kot konënem produktu. Prav tako pa nam vsem, veëina film fotografov lahko odliëno svetuje o izbiri objektivov, primernih kamerah, izbiri obëutljivosti, izbiri tonske zasiëenosti pri fotografiranju, barvni korekturi, izdelavi fotografij. Vem, da mnogi novodobni fotografi sedaj v to πe ne verjamete. Tudi πe pred letom veëina izmed vas ni, da πtevilo toëk nima veliko vpliva na kakovost fotografije. Sedaj lahko æe na vsakem forumu o digitalni fotografiji vidite, da se o tem ne razpravlja veë. Na dan pa prihajajo nova Ëudesa in znanstvena odkritja, ki je prav za njih novodobne fotografe produkt novega Ëasa in digitalne tehnike same. Sedaj sta na tapeti πum tipala in objektivi. In oni spraπujejo in odkrivajo svoje. Nekdo jim iz praktiënih izkuπenj razloæi kako to deluje, koliko to sploh vpliva na pogled na fotografijo, vendar ostajajo na svojem. e veë, tako kot pri toëkah, njihovem πtevilu in ocenjevanju se danes fotografijo ocenjuje zgolj iz tehniënega pogleda. Praksa pa nas je æe veliko nauëila in Ëe ne æelijo sliπati, praktiënih izkuπenj je tudi prav, da jih ne prepriëujemo v svoj prav. Fotografijo se æelijo nauëiti na svojih lastnih napakah. Risanje s svetlobo se poëasi vraëa k svojim koreninam. S prihodom vse veë DSLR (digitalnih zrcalno refleksnih) kamer med uporabnike, pogovori o toëkah (loëljivost), bitih (barvni globini) izgubljajo svoj pomen. Spoznali smo æe kako mnogo veë razliënih elementov vpliva na kakovost slike. Najpomembnejπi pa je naπ osebni pogled na fotografijo.»e smo z njo zadovoljni, nas moë tehnike ne zanima. Æe potem kako fotograf dræi kamero v roki, lahko vidite da s fotografijo nima nië skupnega. Fotografija je posneta za reklamo. In verjamem, da fotografu, ki takole dræi kamero pristoji prispodoba novodobni fotograf. Vizija Vedno je najteæje pisati ali razlagati novo tehniko ali proces tistim, ki v njo πele vstopajo.»e æe imaπ izkuπnje in nekaj znanja o novih tehnologijah, je vëasih bolje, da malo poëakaπ s razlago, saj te ponavadi sogovornik niti ne razume, kaj mu æeliπ povedati. Æe sedem let predavam in piπem Ëlanke o digitalni tehniki zajema svetlobe in vem kaj vse sem moral v teh letih pojasnjevati, kako sem na zaëetku dobesedno hotel z glavo skozi zid in razloæiti digitalno tehniko fotografu, ki o tej tehnologiji πe sliπal ni. Po drugi strani, pa je danes zelo teæko lastniku digitalne kamere, ki je v fotografijo vstopil πele s tem pripomoëkom dopovedati, da se v fotografiji ni veliko spremenilo in da so to kar sam danes odkriva, fotografi poznali æe vëeraj. Pravi fotografi mi niso verjeli, ko sem leta 2001 v prvi knjigi zapisal, leto 2008, film kaj je to?. Pa danes vidimo, da kamer na film skoraj nihëe veë ne kupuje. Torej sem najbræ πe sam udaril mimo. Leta 2006, se bodo filmi æe krepko umaknili digitalno prineπenim datotekam tudi iz fotolaboratorijev. Zaradi nepoznavanja fotografije in predvsem digitalne tehnike, ki nam je æe mnogo prej omogoëala zajem slike, so digitalni fotografi zaëeli od zaëetka iskati prednosti in slabosti nove tehnologije. ToËke, biti, πum, stiskanje datoteke, kamera, loëljivost, objektivi, procesi obdelave itd. Tudi njim sem æe v knjigi in prej v Ëlankih razlagal o zelo majhni pomembnosti πtevila toëk na tipalu ter zapisanem πtevilu bitov zapisa za konëni dober zapis slike. In ni in ni πlo. Dolgo Ëasa so revije in za njimi lastniki digitalnih kamer kot papige, le te primerjali in ocenjevali med seboj po teh πtevilih. Predvsem z revijo e- Fotografija mi je uspelo razloæiti nepomembnost teh πtevilk. Sedaj grem naprej, ni πe konëana vojna s πtevilkami in nepravilnim razumevanjem fotografskih pripomoëkov. Novodobni fotografi so æe pri novi temi, kjer iπëejo luë pri belem dnevu, πum zapisa in objektivi! Novodobni fotograf Vem, da se boste nekateri bralci zopet spotaknili v to skovanko. Z njo ne æelim nikogar æaliti ali postaviti v manj vredno skupino. Na svoj naëin sem naredil razliko med fotografom, ki æe pozna veliko fotografskih zakonitosti iz analognega sveta in fotografom, ki s pomoëjo digitalne kamere Tudi tale preizkuπevalec kamer je doma iz raëunalniπkega sveta. Ko sem si ogledal njegove slike na zaslonih preizkuπenih kamer, sem opazil, da je veëina izmed njih moëno premaknjenih. Kaj je æelel ugotoviti s tem preizkusom nisem spraπeval. Æe naëin dræanja kamere mi da vedeti, da se s fotografijo ne ukvarja. Zame deluje kot umetnik. V moëno oblaënem vremenu smo imeli tudi pri 400 ISO zelo malo svetlobe. 4 e-fotografija - december, januar 2003/04

5 Takoj opazite, da je fotograf vajen kamer. In ker je bilo malo svetlobe se je naslonil na ograjo in se s tem izognil premaknjenemu posnetku. In te tehnike se je nauëil æe davno z analognimi kamerami. Za besedo novodobni fotograf pa niti ne rabim dodatne potrditve. Samo sprehodite se malo po spletnih forumih in videli boste, da se zaëenjajo razprave o fotografski tehnologiji, ki so analognemu fotografu æe dolgo znane. S prihodom DSLR kamer, so novodobni fotografi konëno ugotovili, da je kompakt le samo kompakt. Tudi to skovanko ste v reviji æe nekajkrat lahko prebrali. Pa s temi besedami ne mislim nië slabega o kompaktnih kamerah ali fotografih, ki πele spoznavajo fotografijo. Samo Ëe bi poznali filozofijo kompaktnih kamer, jih pisci Ëlankov in lastniki kompaktnih kamer nikoli ne bi kovali v nebo. Razne revije pa so preizkuπale na stotine modelov kompaktnih kamer. Pa je treba samo vedeti kakπna kamera za kateri namen fotografiranja in kako kakovostno sliko naredi! In dobra kamera in fotografija za naπ namen je tu. Po pikslih in bitih je sedaj najbolj aktualna tema iskanje πuma tipala in najboljπih objektivov. In tudi na teh razpravah se opazi, Tudi ta fotograf æe ima izkuπnje. Ve kako je treba dræati kamero, kadar fotografiramo pri daljπih goriπënicah. fotografijo in njene zakonitosti πele odkriva. S poimenovanje enega izmed razredov DSLR kamer za revne profije, je bilo kar nekaj heca. No tudi kakπna zamera je padla. In sem æe dobil pomembno potrditev za zapisano trditev. Preberite si Ëlanek Veljka JukiËa na str. 32, kako ga je kamera za revne profije pustila na cedilu pri fotografiranju najbræ za njega naj dogodka do sedaj. In da ponovim. Te moje skovanke so namenjene izkljuëno temu, da o fotografiji in tehniki zaënete razmiπljati. Tudi moja vizija ni popolna, ali vedno prava. Toda veliko zapisanega v kar na zaëetku niste verjeli se je æe uresniëilo. Spremenili smo mnenje o pomembnosti toëk, o superlativih kompaktnih kamer, o sicer dragih toda povpreënih DSLR kamerah, da ni vse za vse. Sedaj se æelim usmeriti v to, da bomo govorili o fotografiji in da mnoæica novih fotografov spozna, da je veëina tehnike prenesena iz analogne. Torej ni treba odkriti tople vode. Veliko je æe zapisanega, preizkuπenega in postavljenega po skupinah. Fotograf za veliko stvari æe dobro ve komu pritiëejo. Do sedaj se je bal vstopiti v silni svet πtevilk in tehniënih razprav. PoËasi pa dobiva svojo veljavo nazaj. Saj je fotografija, pa naj ima pripono digitalna πe vedno samo fotografija, to je risanje s svetlobo. Za druæinsko popotniπko fotografijo ne potrebujete nobenih silnih razprav glede, toëk, πuma, bitov itd. Fotografijo imate ali ne. Ste jo posneli s kompaktno ali refleksno kamero? Ni pomebno. Dobra je! e-fotografija - december, januar 2003/04 5

6 In kako spoznaπ pravega reporterja, ki je pripravljen na vse. Poleg digitne EOS 1D je za vsak primer v velikem fotografskem nahrbtniku πe stara dobra kamera T90, objektivi, telekonverter itd. Pri uporabnikih nikonovih kamer pa kakπen popolnoma manuelni FM.»e si profesionalec, torej s fotografijo sluæiπ, potem moraπ biti pripravljen na vse. O tem piπe tudi Velko JukiË v Ëlanku na str. 32. da jih zelo malo v roke vzame starejπe knjige ali revije, ki so to tematiko opisovale æe v analognem svetu. Æe res, da zrno ni πum, da kemiëno razvijanje ni elektronski proces zapisa slike in da se danes objektivi prilagajajo tipalom in jim lepijo imena digital. Toda veliko stvari je predvidljivo prav iz analognega sveta. Zakaj in kdaj 100ISO, kaj nam pove goriπëna razdalja, svetlobna moë objektiva, Ëas osvetlitve, globinska ostrina. Kateri so tisti osnovni elementi, ki nam povedo kateri objektiv je dober. Zakaj so æe v osnovi objektivi podjetja LEITZ med najboljπimi po zarisu slike itd. In zelo malokrat se poudari, da je za dobro fotografijo πe vedno najpomembnejπi fotograf. Tako je pri izbiri kamere kot fotografiranju samem. ele za fotografom nastopi tehnologija t.j. kamera, optika, kakovostno tipalo, dober proces digitalne pretvorbe signalov, ki jih svetloba ustvari po osvetlitvi tipala in dobro konëno razvijanje fotografije. In je vse tako, kot je v analognem svetu. Fotograf, kamera, objektiv, film (tipalo), razvijanje (A/D konvertiranje), izdelava slike s barvnimi filtri analogno, ali s odvzemanjem/dodajanjem podatkov v raëunalniπkem programu. KonËni rezultat, kakovostna fotografija, pa govori o kakovosti fotografa kot tehnike. Ne pa πtevilo toëk, bitov, koliëina πuma, kompaktna ali refleksna kamera, ta ali oni raëunalniπki program za obdelavo fotografij. Za nekoga je lahko doloëena slabost kamere, njena velika prednost. Film se ni izkazal na naëin, da smo razlagali njegov proces izdelave in πteli plasti in zrnca. Izkazal se je sam s svojo kakovostjo in predvsem vπeënostjo slike same. Fuji VELVIA je zakon za fotografe, ki fotografirajo naravo. Pa ne zaradi tehnologije izdelave filma. Ampak vπeënosti reprodukcije motiva.»eprav tudi ta film moëno goljufa pri reprodukciji barv, pa nas prav ta napaka prepriëa v njegovo uporabo. In tako je tudi v digitalnem zajemu slike. Vse je æe predvideno, velika veëina uporabnih naëinov zajema slike pa prenesena iz analogne tehnike. Zato vas bom vrnil malo v zgodovino, da bodo predvsem novodobni fotografi spoznali, da fotografija ni izraz, ki izhaja s prihodom digitalnih foto kamer. ZaËetki fotografije tiristo let pred odkritjem fotografije so uëenjaki æe vedeli, da doloëene snovi in tiristo let pred odkritjem fotografije so uëenjaki æe vedeli, da doloëene snovi in barve pod vplivom moëne svetlobe spremenijo svoje lastnosti. Tega mornarja v tej dobi to ni zanimalo. Rum je bil njegova obëutljiva emulzija. kamero imejte vedno s seboj. Nikoli ne veste kje vas Ëakajo zanimivi motivi. 6 e-fotografija - december, januar 2003/04

7 spremljamo veë kot 160 let skupnega z digitalno? Vse skupaj je πe vedno fotografija, risanje s svetlobo. e tako miselno nova tehnologija vsakega fotografa, ki vstopi v fotografski svet pripelje na zaëetek. Fotograf, ki pa se je æe prej ukvarjal s fotografijo doloëene izkuπnje æe ima. Takih dvookih zrcalnih kamer se æe lep Ëas ne uporablja veë. barve pod vplivom moëne svetlobe spremenijo svoje lastnosti. Okoli leta 1600 je Robert Boyle, ustanovitelj Kraljevega druπtva, podal zapiske o srebrovem kloridu, ki po ekspoziciji spremeni svojo lastnost in postane Ërn. Angelo Sala je v zgodnjih sedemdesetih letih sedemnajstega stoletja zapisal, da nitrati srebra v prahu pod vplivom svetlobe poërnijo. Leta 1727 je Johan Heinrich Schulze odkril, da nekatere tekoëine spremenijo barvo, ko jih izpostavimo svetlobi. Na zaëetku devetnajstega stoletja je Thomas Wedgwood s poskusi zadovoljivo zabeleæil sliko. Toda obrisi niso obstali, prav tako pa tudi ne zapiski o njegovi metodi fotografiranja. Tehnologija in razvoj gresta naprej In je kmalu kot nosilec slike priπel papir, nato steklo, za njim film in danes digitalni zapis. Le tega si lahko ogledamo na mnogo razliënih naëinov. Od malega zaslona na foto kameri, do raëunalniπkega ali TV zaslona, LCD projektorjev, sliko lahko sami iztiskamo s tiskalniki ali pa izberemo izdelavo fotografij v klasiënem fotolaboratoriju. In kaj ima vsa ta tehnologija, katero æe lahko Katere Vrnil se bom zopet v analogni svet. Tam smo govorili o filmu, razvijanju, zrnatosti. In nië drugaëe ni v digitalnem svetu. Samo da se tu sedaj pojavljajo nekateri novi pojmi. Tipalo, elektronska obdelava, πum. Kamera ostaja kamera. Prav tako objektivi. tudi pogled na nam vπeëno fotografijo ostaja enak. Tako lahko opazimo, da se nië bistvenega ni spremenilo. Zamenjala se je samo tehnika. Od kemiënega smo preπli na elektronski proces, od kemiëne obdelave slike v temi smo preπli na digitalno temnico, raëunalnik in programe za obdelavo fotografij na svetlo. Zelo mala sprememba In zakaj sem zaëel zopet z zgodovino in analogno digitalno primerjavo. Zato, ker opaæam, da se z novo digitalno tehnologijo mnogi vraëajo na fotografski zaëetek. Vemo pa æe, da tehnika sama πe ne naredi fotografa, kaj da bi mu dala znanje in izkuπnje ali da bi æe samo z njenim lastniπtvom postal dober fotograf. Pri nakupu digitalnih kamer se prav zaradi nepoznavanja analognih izkuπenj postavlja toliko nepotrebnih vpraπanj in odgovori so vëasih toliko smeπni, da je treba zapisati nekaj na temo... Prve obstojne fotografije Prvo zadovoljivo fotografijo je v juniju ali juliju leta 1827 posnel in izdelal Nicephor Niepce. Za osnovo je uporabil kositrno ploπëo, premazano z asfaltom, ki je pod vplivom svetlobe postal trdnejπi. Po osmih urah osvetljevanja je sliko obdelal po posebnem postopku. Slika sama je bila zelo nerazpoznavna, predvsem moëno neostra in kontrastna. In Foto d.o.o. 4. januarja 1829 se je Niepce strinjal, da gre v partnerstvo z odrskim slikarjem Luisom J. M. Daguerrom. Niepce je umrl le πtiri leta pozneje, vendar je Daguerre nadaljeval z eksperimentiranjem. Kositrne ploπëe je zamenjal z bakrenimi, jih naparil z jodovimi solmi in nato pustil, da je nanje uëinkovala para æivega srebra. Tako mu je uspelo posneti zelo ostre in jasne fotografije. Zaradi uporabe bakrenih ploπë fotografij ni bilo moæno kopirati, so se pa izkazale kot uëinkovite in postavile temelje fotografskih procesov.»as ekspozicije se je od zaëetnih osem ur zmanjπal na samo pol ure. Vodilni uëenjak tistega Ëasa, Paul Delaroche, je izdelal zapiske o Daguerrovem naëinu izdelave fotografij. Glede na zapiske se je v juliju 1839 francoska vlada odloëila odkupiti pravice in fotografski proces so predstavili javnosti 19. avgusta Daguerre je postopek izdelave poimenoval daguerrotipija. Daguerrov proces je bil slikovno dober, toda drag in nikoli v celoti zanesljiv. Fotografi so problem izdelave kopij premoπëali s fotografiranjem istega motiva z veë kamerami hkrati. Toda ta proces nikoli ni v popolnosti zadovoljil fotografov tistega Ëasa. In tehnologija je πla naprej, naprej do danaπnje digitalne. KAMERA Naj bo kamera obscura ali najsodobnejπa digitalna kamera, z obema lahko zajamemo svetlobo. Naj bo v kameri steklena ploπëa na katero je naneπena na svetlobo obëutljiva snov (AgBr) pomeπana s æelatino ali vrhunsko tipalo s silicijevo osnovo, z obema bomo lahko zajeli motiv. Æelim povedati, da kamera πe vedno ostaja kamera. In fotograf dobro ve, za kaj je katera kamera primerna. Novodobni fotografi, pa poëasi plezajo po lestvici kamer navzgor. Sedaj se æe ve, predvsem po prihodu prve kamere namenjene πirokemu krogu ljudi EOS 300D, da je SLR kamera le napredek nad kompaktno. Seveda, Ëe fotograf sploh potrebuje sistemsko kamero, ki mu omogoëa Kodak je leta 1888 predstavil box kamero s svitkom celuloidnega filma. Po 100 posnetkih je fotograf prinesel kamero v laboratorij in izdelali so mu fotografije. ZaËela se je doba fotoamaterstva. e-fotografija - december, januar 2003/04 7

8 S kompaktno digitalno kamero lahko fotografiramo marsikaj. Premore πe celo veë nastavitev kot nekajkrat draæja DSLR. Toda ko æelimo kakovost in kontrolirati posnetek, potem brez SLR kamere ne gre. razliëno dodatno opremo za boljπo fotografija. V teh kamerah pa je tudi vsa ostala tehnologija bolje dodelana. Pa so DSLR kamere s odliëno kakovostjo slike in zmoænostmi kamere bile med nami æe zadnjih sedem let. Vendar ker so bile izredno drage, jih razen pravih profesionalcev nihëe ni uporabljal. In odliënost ter vsestranskost digitalne kompaktne kamere je bila Ëez noë rojena. Lahko so fotografi, ki poznajo analogno fotografijo πe toliko razlagali, da s kompaktno kamero pa le ne bo πlo posneti vsega, teæje so nekateri to dojemali. Ja poglej, koliko zmore tale moja πkatlica! Danes se ta ploπëa æe obraëa v prid DSLR kameram. Seveda, tudi novodobni fotograf æe menja kompaktne kamere za DSLR. In zakaj ni recimo v kompaktni kameri enaka tehnologija. Zato ker je kamera samo toliko kakovostna kolikor je dober njen najπibkejπi Ëlen. In nië ne pomaga v kompaktno kamero vstaviti boljπo, draæjo tehnologijo, Ëe pa smo potem omejeni zaradi kompaktnosti na slabe objektive, ali v primeru, kjer nam dodajo na kamero dobre leëe le na eno goriπëno razdaljo. Tako je ta kakovostna kamera moëno omejena v uporabnosti, njena cena pa dosega ali celo presega ceno cenejπih SLR kamer. Lep primer imamo v analogni tehniki. To sta kompaktni kameri Leica Minilux in Contax T3, kateri imata tako odliëen objektiv, da je v SLR razredu za enako kakovost treba poseëi v najviπji optiëni razred. Seveda pa je omejitev pri fotografiranju zaradi kompaktnosti zelo velika. Contax T3 in Leica Minilux. Mala objektiva na kameri sta prava predstavnika zelo kakovostnih objektivov v kompaktnih analognih kamerah. Objektiva lahko zares nosita ime CARL ZEISS in LEICA. Ko sem preizkuπal ti dve kameri, enake kakovosti zarisa objektiva nisem dosegel z nobenim svojim objektivom srednjega cenovnega razreda za SLR kamero. Tudi cena preizkuπenih kompaktnih kamer je bila temu primerna. Torej kompakt je kompakt, refleksna kamera je kamera s katero lahko uporabljamo πiroko paleto dodatne opreme. Seveda pa ni vse za vse. Le zakaj bi druæinski fotograf, ki fotografira v veëini samo druæinske motive potreboval zmogljivo sistemsko kamero. Prav tako se marsikateri popotniπki fotograf, zaradi velikosti in teæe raje odloëi za kompaktno kamero. Fotograf, ki pa æeli veë, pa se odloëi za refleksno kamero. Kakπna pa mora kamera biti pa je naslednja dilema. Pri kompaktnih, se kupci æe znajdejo. Refleksne pa πele priëenjajo svojo pot med kupci. Ker so zaenkrat πe drage, pa tudi zelo malo jih je, se πe dogaja, da je zadovoljiva kakovost tista, ki ustreza debelini denarnice. Zgodba izpred nekaj let, ko so bile dosegljive samo kompaktne kamere, se ponavlja. In danes tudi v DSLR svetu foto kamer velja veliko pravil iz analognega sveta. Opisal bom πtiri zelo znaëilne za foto kamere. 1. Vsak kakovostni razred ima svoj namen uporabe. 2. Vsak razred kamere je narejen za doloëene uporabnike. 3. Kamera je narejena tako kakovostno kot je njen namen uporabe. 4. Ne obstaja najboljπa kamera. Zaenkrat ima Canon najπirπo paleto foto kamer tako po modelih, kot cenovnem razponu. Na naπem trgu je tudi najbolj prepoznan. Zato bom kamere tega podjetja vzel za primer. 1. Vsak kakovostni razred ima svoj namen uporabe! Canon ima tako kot mnoga druga podjetja svoje razrede s katerimi æelijo zadostiti potrebam doloëenim vrstam kupcev. IXUS, A, S, G, EOS. IXUS za uporabnike ki iπëejo majhnost, v seriji A cenenost in dobro kakovost slike za druæinsko uporabo, S visoko zmogljivost in kompaktnost, G visoko kakovost in uporabnost ter zmogljivost v kompaktni kameri in EOS vrhunsko kakovost slike in uporabnost sistema. In Ëe je med kompaktnimi kamerami æe enostavno izbrati EOS 10D je na krepko viπji stopnici kot EOS 300D. Nekateri fotografi pa to spoznajo πele po nakupu kamere EOS 300D. 8 e-fotografija - december, januar 2003/04

9 tisto za svoj namen fotografiranja in æep, pa je med DSLR EOS kamerami πe mnogo neznank. Vendar samo, Ëe jih ne pogledamo iz æe znanega analognega SLR sveta. Da boste laæje razumeli, ker o tehniënih lastnostih, ki ne govorijo v prid 300D ne mislim pisati. 300D je kamera v DSLR razredu kot v kompaktnem serija A. Torej na najniæji stopnici. 300D je v primerjavi z analognimi kamerami zaenkrat primerljiva s serijo To pa je samo vstopni razred v SLR. In ker ne verjamem, da so danaπnji lastniki 300D obiëajni druæinski fotografi, ki si samo æelijo nekaj veë od kompaktne kamere bodo kmalu zaëeli pogledovati po novih, cenejπih, zmogljivejπih kamerah. In vedite. Najprej bo lastnike 300D zaëelo motiti njeno ohiπje! V zamenjavo, pa nekateri æe gredo. V to jih je Canon vzpodbudil kar sam. MoËno je zniæal ceno 10D, ki pa deluje veliko bolj resno. Pa je po mojem mnenju tudi 10D πe vedno samo malo kakovostnejπa amaterska kamera. Mislim, da bodo æe v letoπnjem letu postavljeni prav pri tem podjetju razredi kamer na stare dobre trdne temelje. 10D je tam nekje, kjer je bil EOS 30 v analognem razredu. In zopet bom poudaril. Ne govorim o kakovosti slike, v to sploh ne gre dvomiti, ampak izkljuëno tehniëne uporabnosti kamere, ki nam pomagajo zajeti fotografijo. Prav tako zelo dobro poznamo namen uporabe pravih profesionalnih kamer EOS 1D, Nikon D2h, in EOS 1Ds, Kodak DCS 14n, Olympus E-1. Prvi sta namenjeni reporterskim fotografom, ki potrebujejo hitrost in zanesljivost, zadnje za vrhunsko kakovost slike tudi pri poveëavah. In Ëe smo v analognem svetu prav dobro vedeli katera kamera za katerega uporabnika, je v DSLR svetu zaradi premalo konkurence in visokih cen πe drugaëe. VeËina πe ne dojema katera kamera za kateri namen uporabe. Ampak drugo pravilo je æe pokazalo svoje zobe. Z izbiro neprave kamere nastopijo teæave ravno takrat ko jih najmanj priëakujete. Vedno izberite kamero za namen. tudi kamer in razredov kot smo jih poznali v analognem SLR svetu πe ni. In da za to drugo pravilo ne bom preveë pisal, si raje iz praktiënega pogleda preberite Ëlanek na str. 32, fotoreporterja Veljka JukiËa, kako je z nepravo izbiro kamere za profesionalnega uporabnika naredil veliko napako. Tu velja tudi pravilo, ni vse za vse. In me je Veljko malo po strani gledal, ko sem v Ëetrti πtevilke reviji pri predstavitvi DSLR kamer pri kamerah D60, 10D, S2pro in D100 zapisal kamera za tiste ki æelijo veë in revne profesionalce. Po pol leta mi da on ni marsikateri drug fotograf prav. In zakaj? Ker se je æe tudi cena 1D pribliæala zmoænostim njihovega æepa in koliëini dela. Leto in pol nazaj je imela veëina revij moænost EOS 1D tudi preizkusiti. Pa so jo vsi zelo pohvalili. Seveda kaj tudi ne, saj ima kar 1,5kg, tudi cena je v kilo SIT in je res prava profesionalna kamera æe glede ohiπja. Samo, kritiëni so pa bili glede tipala. Samo 4 mega toëk ima? D60 jih ima æe πest. Ja seveda gledali so πtevilke ne pa drugi zakon uporabnost. Kaj ti pomagajo milijoni, Ëe z njimi ne moreπ posneti Schumacherja ko preëka ciljno Ërto, ob osvojitvi zgodovinskega πestega naslova prvaka. kilogram in veë teæko ohiπje, Ëe lahko s prav tako kakovostno kamero s plastiënim ohiπjem, manj trpeænim zaklopom in poëasnejπim delovanjem v veëini lastnostnih zadovolji svoje potrebe. Za πiroko potroπnjo, pa so prav te manj zmogljive, cenejπe kamere, kljub slabπi tehniki v kameri odliëne. In zakaj? Zato ker so πe vedno kakovostne, predvsem moëno cenejπe in v zajemu ter konënem produktu fotografiji prav tako Za resno delo mora tudi kamera biti narejena tako, da zdræi vse mogoëe obremenitve. Tudi objektivi morajo biti vrhunski. dobre kot profesionalne. Razlika je samo v tem, da so namenjene uporabnikom, ki ne fotografirajo vsak dan. Pa bodi pameten ob izbiri kamere, Ëe te æep pri izbiri ne ovira? Vendar vedite. Proizvajalec z imenom ne bo dal na trg slabo kamero. V enem uporabniπkem delu je æe dobra. In Ëe ste razmislili in jo kupili za svoj namen in naëin uporabe, potem je odliëna! 4. Ne obstaja najboljπa kamera. In zadnje pravilo. Ne obstaja najboljπa kamera.»etudi ste kupili kamero, ki trenutno po mojem mnenju vodi v kakovosti EOS 1Ds, ni reëeno, da je uporabna za vse namene in naëine uporabe. Zame æe ni. Kot prvo je preteæka, kot drugo zelo draga, vendar Ëe rabite njeno kakovost, predvsem v velikih poveëavah slike, potem poudarjeno drugi argument takoj odpade. portni reporter se jo izogiba. Je prepoëasna v delovanju in za Ëasopise in revije te kakovosti v velikih poveëavah ne potrebuje. In Ëe naredim povzetek. Bolj kot smo æe v analognem svetu preizkuπali bolj je opazno, da je kakovost fotografije najbolj odvisna od fotografa in objektiva. Za preizkus lahko vzamemo najboljπo in najcenejπo kamero. In rezultat? Je enak. Zato ker lahko uporabimo enak film in enak objektiv. Pri digitalu je sicer tipalo lahko drugaëno. Toda bolj kot gledamo je v 1Ds tipalo samo veëje kot v 10D in samo tehnika v kameri je bolj dodelana kot v 300D. Zato? Sprejem svetlobe bo tudi v digitalu enak, prav tako optika. Draæja ali cenejπa kamera bosta imeli drugaëne lastnosti, toda pomemben bo ostal namen. Reporter, zahtevni fotograf ali amater. To je sedaj vpraπanje? 2. Vsak razred kamere je narejen za doloëene uporabnike. In fotografi v SLR svetu znajo po krajπem Ëasu uporabe hitro postaviti kamere v prave razrede. Ker v DSLR svetu πe ni prave konkurence, 3. Kamera je narejena tako kakovostno kot je njen namen uporabe. In prav je tako. Profesionalec potrebuje robustnejπo, vzdræljivo in kakovostno kamero v vseh fotografskih pogojih. Vendar zakaj bi dober fotograf moral nositi s seboj Fotograf, ki si æeli zajeti ËimveË motivov in jih prikazovati za lastno zadovoljstvo, pa bo storil prav,ëe si bo kupil kamero v kateri je tako reëeno vse. Za nekatere fotografe digitalne kamere sploh niso najboljπe kamere. Le zakaj bi bile? Lahko da je tale mali SLR OM-1 za nekoga πe vedno najboljπa kamera. NOVO SIT cena je z DDV Digimax U-CA 3 - Efektivno 3.2 mega toëk - 3X zoom mm (3X digitalni) - Samsung SHD objektiv - 5cm Macro - 1.5" barvni TFT LCD zaslon - Li-Ion baterija in polnilec (priloæena) - MPEG4 (izredna kakovost video zapisa) Uradni zastopnik in uvoznik: e-fotografija - december, januar 2003/04 9

10 Objektivi Tu se æe poëasi zaënejo kresati mnenja med novodobnimi fotografi. Nekaj so sliπali o imenih LEICA, ZEISS, SCHNEIDER in kamera, ki ima ta napis na objektivu je boljπa po kakovosti zapisa kot druge. Tu je æe prvo napaëno razmiπljanje. Ti proizvajalci veëinoma samo prodajo svoje ime. Niti niso v analogne kamere nikoli dali na svoje kamere objektive s takimi razponi goriπënice. Leica na svojih kamerah uporablja objektive katerih cena je viπja od boljπih kompaktnih kamer. Za mene osebno, ta optiëna podjetja na ta naëin razprodajajo svoje ime. Tudi kakovost objektiva na kompaktni kameri je brez aparatur za merjenje napak leë nemogoëe oceniti. Saj na enako tipalo ne moremo preizkusiti razliënih objektivov. No na sreëo, zahtevnejπi fotografi vse bolj pogledujejo po DSLR kamerah in se o kompaktnih vse manj govori in piπe na naëin, kot smo ga poznali do sedaj. Vendar jih ni malo, ki πele pogledujejo po DSLR kamerah in æe na veliko piπejo o kakovosti in ustreznosti objektivov, predvsem na podlagi preizkusov, ki so zopet prikazani v πtevilkah. In ni pri objektivu nië drugaëe, kot smo se uëili pri kamerah. Treba je kupiti takega, ki je primeren za vaπ namen fotografiranja. Lahko je EF 400mm, f 2,8 πe tako dober objektiv za πportno reportersko fotografijo in z izredno ostrino zapisa, pa je za veliko veëino fotografov neuporaben. V veëini primerov novodobni fotograf æeli tem bolj univerzalen objektiv. Dobro se spomnim kolega, ki je vstopal v DSLR svet brez veëjih praktiënih izkuπenj. In zaëel je kar s kamero EOS 1Ds. Tu ni bilo dileme. Potrebuje jo za svoje delo, pa Ëeprav ni fotograf. Kaj misliπ o objektivu mm? e dobro, da je vpraπal in da posluπa argumente. Vem, da mu danes ni æal. Vendar tak univerzalen objektiv je odliëen za marsikaterega uporabnika 300D. In zakaj? Vsak namen nakupa in fotografiranja ima svoj naëin razmiπljanja fotografa. In nikoli ne prepriëujte lastnika DSLR kamere katerega koli razreda v kakovostnejπe objektive. Razloæite mu, da obstajajo, toda opustite moænost, da bi ga na hitro prepriëali v drugaëen nakup. Ta pride poëasi. In Ëe ste mu ob nakupu namignili, da poznate pravo optiko, potem se bo ob novih spoznanjih v fotografiji kmalu obrnil na vas! To da obstajajo zoom, πirokokotni in tele objektivi vedo vsi. Kaj sicer to pomeni, jih zaenkrat πe ne zanima. Svetlobna moë (f), zaslonka, njena uporabnost in razliëna kakovost zapisa pri drugaënih nastavitvah je mnogim πe πpanska vas. e bolj uporaba ali neuporaba filtrov, sonënih zaslonk itd. In bo treba danes v dobi razliënih velikosti tipal, objektivov iz 35mm sveta in novih prilagodljivih digitalnih objektivov pred vstopom v SLR svet vedeti kaj veë. Spoznati bo treba razliëne goriπëne razdalje in kote zajema objektiva. Predvsem je zmotno miπljenje, da z manjπim tipalom dobimo moënejπi teleobjektiv. Zapomnite si. Ustvari se samo izrez slike in ne veëje pribliæanje. Postanite pozorni na kote zajema objektiva. Z razliëno velikostjo tipal in objektivi prilagojenimi tipalu nam goriπëna razdalja ne pove vsega. Tudi med objektivi samimi imamo veë kakovostnih skupin. Od tistih s cenenimi leëami in plastiënim ohiπjem, najcenejπi tudi plastiënim nastavkov za pritrditev na kamero. Objektive z premikom prednje leëe pri ostrenju, one pri katerih se spreminja velikost tudi pri spreminjanju goriπëne razdalje, objektive z notranjim ostrenjem, najboljπimi profesionalnimi objektivi, z veliko svetlobno moëjo, robustnim ohiπjem, hitrim ostrenjem, kakovostnimi leëami, za odpravljanje napak leë, sistemom za stabilizacijo slike itd. itd. Skupin in podskupin je veliko. Zato bom objektivom v sledeëih revijah posvetil veë pozornosti. Saj nam lahko nakup napaënega objektiva veë πkoduje kot nakup kamere, ki vas ne zadovoljuje. Z vsako DSLR kamero lahko æe danes zajamemo tehniëno dobro fotografijo. Mnogo veë pa k kakovosti pripomore objektiv. In da ne bomo odkrivali tople vode. e danes imajo mnogi proizvajalci v proizvodnem procesu objektive izpred 10 in veë let tudi za profesionalno uporabo. Pri objektivih se menjava ne vrπi tako hitro kot pri kamerah. Je pa treba biti pozoren, kako se bodo podjetja odzvala na novo digitalno tehniko prav pri objektivih. Problem je predvsem pri πirokem kotu zajema, saj nam manjπe tipalo pri 35mm objektivih zajame manjπi del zarisane slike. Pred izbiro objektiva se posvetujte s izkuπenim fotografom ali prodajalcem, Ëe πele vstopate v fotografski svet izmenljivih objektivov. Vse je tako kot je v analogni tehniki. Kakovostni razredi in namen uporabe objektivov je æe dolgo znan. Tudi tu pa velja pravilo, zadovoljstvo zadovoljstvo. Imate πe tako ceneni in po preizkusih sodeë slab objektiv?»e vas zadovoljuje, potem je dober. Vsak uporabnik sam zase najbolje ve, kaj potrebuje. Univerzalnih objektivov, da bi bili dobri za vse, ni. Pustite pa se pouëiti o razliënosti med objektivi in njihovi uporabnosti. Tipalo Tu je πe vedno veliko dilem. Moja kompaktna kamera ima dva milijona toëk. Prihaja Sony s osmimi. To je ta pravo! Seveda je, Ëe veste, kaj boste s tako kamero poëeli. Toda πtevilo toëk na tipalu pove zelo CMOS tipalo v EOS 300D. malo, oziroma Ëe poznate zakonitosti veliko. Kompaktne kamere imajo zelo majhna tipala in v zadnjem Ëasu veliko πtevilo toëk. ToËka je majhna, kar pomeni zelo majhno sprejeto koliëino svetlobe ki pade na toëko ob osvetlitvi. PoslediËno to pomeni manjπo koliëino fotonov na toëki tipala za pretvorbo v elektronske signale. In imamo tisto, kar je danes tema πtevilka ena. Velika koliëina πuma! Obstaja veë tehnologij izdelave tipala in πe veë proizvajalcev. Vsakdo hvali svojo, vsak svoji dodaja super imena in ocene. Pa lahko hitro vidite da πe tako superiorno ime tipala V ozadju CCD tipalo, ki je v kameri EOS 1D, pred njim LowPass, IR, zaπëitni filter. ne pomeni nië, Ëe s fotografijo zajeto z njim niste zadovoljni. Oziroma v kompaktnih kamerah so æe tako kakovostna tipala, da vas slika za namen druæinske fotografije æe zadovolji. Pri DSLR kamerah pa se poëasi æe zaëenja kazati tisti kakovostni razred, da nas skoraj iz veëine danes prodajanih kamer slika za domaëo in polprofesionalno uporabo æe zadovolji.»e æelite vedeti kdaj boste dobili kakovostno kamero s fotografijo s Ëimmanj πuma dobro poglejte podatke o velikost tipala in πtevilo toëk na njemu, oziroma velikost same toëke. Velikost tipala, πtevilo toëk na njemu in sama cena kamere nam æe veliko povedo o kakovosti konënega produkta, to je fotografije. Seveda pa je najveëjega pomena kakovost samega tipala in pretvorba elektriënih signalov v digitalni zapis. Prav v tem elementu se dogaja najveë za kakovost slike. ObËutljivost ISO Danes si fotograf æeli, da bi njegova kamera delovala v vseh naëinih zajema slike z najviπjo moæno kakovostjo. Toda to ne gre tako enostavno. 100ISO je tista prava obëutjivost, ki nam daje zadovoljive rezultate tako pri slabi kot moëni svetlobi. V analogni tehniki, je bil film 100ISO tisto najbolj optimalno za kakovost. Filmi z manjπo loëljivostjo so imeli sicer πe manjπe zrno, s tem lahko boljπo ostrino, kontrast in bolj zasiëene barve, oziroma zaërnitveno vrednost D. Toda svetlobe je bilo æe tako premalo, da so bili ti filmi samo delno uporabni. V viπjo obëutljivost gremo, veëje mora biti zrno, da se na filmu pri enaki koliëini svetlobe ustvari zadovoljiva slika. Toda veëje zrno poslediëno pomeni njihovo manjπe πtevilo na filmu, s tem manjπi kontrast, ostrina, zaërnitvena vrednost, manjπo zasiëenost barv in hitrejπo opaznost teh napak pri poveëavi. Trenutno najbolj vroëa digitalna objektiva. Sigma 18-50mm DC in Canon EF-S 18-55mm. Oba sta prirejena za manjπa tipala. Samo s to razliko, da je canonov prirejen izkljuëno za EOS 300D, sigminega pa lahko prikljuëimo na vse kamere. In kaj izbrati.»e kupujete EOS 300D priporoëam originalni EF-S æe zaradi kompatibilnosti. Sigmo pa si lahko izberejo vsi lastniki EOS 10D, D100, Fuji S2pro in Sigma SD9/ 10, ki æelijo πparati pri objektivih.»e ste æe dali toliko denarja za kamero, potem odveæite moπnjo πe za objektiv. Æe v sigmini izbiri imate marsikaj kakovostnejπega. Recimo 15-30mm, 17-35mm, 20-40mm. Poznamo razliëne velikosti tipal. Od velikosti polnega Leica formata z diagonalo 43mm, preko APS velikosti tipal z diagonalo 28mm in 4/3 tipalo z diagonalo 22mm. V kompaktnih kamerah pa so πe manjπa tipala. 10 e-fotografija - december, januar 2003/04

11 Z nastavitvijo na viπjo obëutljivost goljufamo tipalo. V toëko pade premalo fotonov, in slika je slabπa. Vendar, vsaj imamo jo. Gusarjem se ni godilo slabo! Pri tipalu ni nië drugaëe. Æelimo tehniëno dobro fotografijo. Zato nam na povrπini tipala dajo veliko πtevilo toëk. Zaradi boljπega zajema po loëljivosti, morajo biti zelo majhne. Za kakovostni zajem pa potrebujejo zadostno koliëino vpadnih fotonov. Majhna toëka, pa jih pri viπjih nastavitvah ISO ne dobi. In Ëe jih ni, mora proces preraëunavanja signalov sam preraëunati in dodati doloëene podatke. Ker pa le teh ni v zadostni koliëini, jih dodaja po doloëeni programski proceduri. VeË program v kameri goljufa, veëja je koliëina prigoljufanih podatkov in s tem πuma. e dolgo kamere ne bodo imele tehnologijo, da bi lahko v enaki kakovosti fotografirali tako s 100ISO kot 800ISO obëutljivosti. Vendar Ëe smo vajeni filma, lahko laæe razumemo, Ëe opazimo razliko v kakovosti slike. Vse to nam je æe znano. Imamo æe lep primer dveh reporterskih kamer, ki sta namenjeni delovanju z minimalno 200ISO obëutljivosti. Toda πtevilo toëk je manjπe, samo πtiri milijona, s tem so lahko toëke veëje in v njih ob enakem osvetlitvenem Ëasu pade veë svetlobe. um Danes najbolj obdelana tema. Toda zopet povsem predvidljiva, Ëe poznate lastnosti filma, katere sem æe opisal pri tipalu. Vemo da je digitalna slika produkt goljufanja. tiri toëke na tipalu po procesu obdelave podatkov iz osvetljenega tipala tvorijo eno realno toëko na sliki. Toda da se goljufati in poznate æe skovanko, kdor v digitalni tehnologiji bolje goljufa, boljπi je. In iz ene toëke in πe sosednje ustvari program novo toëko. Kakovostnejπi so podatki preneseni iz toëke na tipalu, boljπi je program za ustvarjanje novih toëk, kakovostnejπa bo tudi zgoljufana slika.»e pa imamo slabo tipalo, premalo svetlobe na toëki, slabe analogno/digitalne pretvornike podatkov in proces ustvarjanja dodatnih toëk, potem je Pri visoki nastavljeni obëutljivosti in kadar je svetloba πibka se zaëne πum. Na toëko tipala pade premalo fotonov. Procesiranje v kameri pa ustvarja iz dobljenih πtevilk nove dodatne vrednosti, ki pa so plod raëunskega goljufanja. NiË ni drugaëe kot na filmu. Pri viπjih obëutljivostih dobimo veëje zrno. zapis krepko pod povpreëjem in s sliko nismo zadovoljni. Takrat reëemo, ta slika ima veliko πuma. Slika pa deluje tako, kot iz filma Ëe uporabimo visoko obëutljivi film ISO400 in je na njega padlo premalo svetlobe. Zrna so v tem primeru moëno izraæena, ker so se zaëela v tem premalo osvetljenem delu zdruæevati med seboj. Na taki sliki ni kontrasta, zasiëenih barv in moëno je zrnata. Predvsem z uporabo digitalnih kompaktnih e-fotografija - december, januar 2003/04 11

12 Cenejπe kamere se v slabih svetlobnih pogojih slabπe odreæejo. Vendar bolje je imeti πum na sliki, kot ostati brez zanimive fotografije.kljub izrazitemu πumu, zrnatosti, bo slika πe dolgo v Alanovem albumu. kamer, ki uporabljajo majhna tipala velikosti 1/2,7 ali 1/1,8 inëa so opazne teæave glede πuma. ToËka na tipalu ustvari ob udarcu fotonov premalo signala, tudi nadaljni procesi obdelave niso vrhunski in kakovost slike ni na nivoju boljπe tehnologije. Proizvajalci pa tudi tu iπëejo razliëne reπitve in z razliënimi programskimi reπitvami popravljajo napake tipal. Iz sosednjih delov slike, kjer veëja koliëina podatkov ni potrebna le te prenesejo drugam. Zato se vam lahko dogodi, da boste s kamero imeli sliko z navidezno veliko podatki in brez opaznega πuma. Toda na tej sliki bo nekaj manjkalo. Ponavadi odvisno od programske zasnove zaënejo izginjati vmesne tonske vrednosti in nekaterih tonskih zapisov, ki jih original ima na sliki enostavni ni. um pa se ustvarja tudi zaradi pregrevanja tipala. Vendar se to zaëne moëneje izraæati pri nekaj sekundnih ekspozicijah. Le teh, pa veëina fotografov niti ne uporablja. Pa tudi tu nië novega, saj poznamo Scwardschildov efekt, ob daljπih ekspozicijah. In smo priπli do lastnosti, ki fotografa spremljajo æe od zaëetka fotografije. Danes pa se ti pojmi na novo odkrivajo. In kot sem zapisal æe v prvi πtevilki revije. Kmalu se ne bomo veë pogovarjali o tehniki ampak o fotografskih zakonitostih in pravi fotograf bo zopet priπel do veljave. Na filmu se nikoli nismo spraπevali iz koliko zrnc je sestavljena emulzija, kako so razporejeni sloji, ki Druæinskemu fotografu lahko πe toliko razlagate kako so te DSLR kamere odliëne, veëina njih teh kamer nikoli ne bo uporabila. Zadovoljujejo jih najcenejπi kompakti. 12 e-fotografija - december, januar 2003/04 sprejemajo vsak svoj barvni spekter, le redke iz nekaterih poklicnih dejavnosti je zanimal kontrast in zasiëenost filma. Fotografa je vedno zanimal samo konëni rezultat na filmu. To je slika. In Ëe ga je ta zadovoljila, potem je bil film dober. In poëasi po letu in pol odkar izhaja revija smo priπli do tistega, kar sem vam æelel povedati na zaëetku. Vendar je treba v razlage in spoznanja peljati poëasi. Od prve revije naprej sem vedno poudarjal, fotografija ostaja fotografija. Povsem vseeno je katero tehniko uporabljamo. Analogno ali digitalno. Digitalne kamere so danes æe tako kakovostne, da nas ne zanima veë πtevilo toëk, naëin procesiranja signalov, naëin zapisa itd.»e je slika iz kamere za fotografa dobra, potem je tudi kamera odliëna. Prednost digitalne tehnike pa je v tem, da imamo moænost po pritisku na sproæilec sliko πe spreminjati v mnogih njenih lastnostih. Vendar vrnili smo se k bistvu. Ne tehnika ampak fotografsko znanje nam bo pomagalo kakovostno zajeti motiv. In to spoznava vse veë novodobnih fotografov in namesto tehniënih podatkov æe iπëejo osnovna znanja o fotografiji. Film (tipalo) imajo. Treba je na njega spraviti pravo koliëino svetlobe s primernim objektivom, pravimi lastnostmi o Ëasu osvetlitvi, zaslonki, s temi lastnostmi pogojeno globinsko ostrino, dobro zasiëenostjo barv, kontrast. In vsi ti elementi so med seboj povezani in usklajeni.»e æelimo, da iz tehnike novodobni fotograf Ruskemu fotografu Vladimirju Rolovu je povsem vseeno kakπno kamero mu date v roko. Fotografira samo s takimi kamerami, katerim doloëene lastnosti ne delujejo. Ali ne more ostriti, nastavljati Ëasov osvetlitve, zaslonko itd. In na tem primeru lahko vidite, da Ëe nimate ideje, vam tehnika prav nië ne pomaga.»e fotografija pritegne gledalca, potem je dobra. Fotografija lepo nakazuje sproπëenost, zgodbo in diagonalo, globino. Fotograf Rick Decker se je znaπel v pravem Ëasu na pravem mestu. In kar je najpomembneje, πe kamero je imel pripravljeno na posnetek. Slika pa pritegne πe iz enega elementa. To je zlati rez. Tudi to bomo πe spoznali. preide v fotografijo t.j. risanje s svetlobo jih je treba z njo bolje spoznati. In za dobro fotografijo nam bodo veliko bolj pomagale knjige fotografskih mojstrov izpred 10, 20, 50 in veë let, kot pa iskanje kamere s najboljπimi tehniënimi lastnostmi. Take kamere preprosto ni. Zato najprej spoznajmo uporabnost najosnovnejπih elementov, ki nam omogoëajo kakovostno in kontrolirano zajeti motiv. Od tu naprej pa lahko veliko film fotografov, zapre revijo in se nasmehne. Saj vse poznamo! Kamera je kamera, potrebujemo samo πe svetlobo, pravo izbiro objektiva, in nekaj zakonitosti, ki pa so nas jih æe nauëili v πolskem foto kroæku. Se πe kdo obremenjuje z digitalno tehniko in πtevilkami. Mislim, da te potrebe ni veë. Tudi tiste najcenejπe digitalne refleksne kamere so æe tako dobre, da je o kakovosti zapisa brezpredmetno govoriti. Kajti vaπ æep vam bo povedal katero kamero vaπega ljubljenega proizvajalca boste kupili. Pripeljal sem vas iz povsod opisovane vesoljske tehnologije nazaj v fotografijo. Ko bosta Ëas in cena za vaπ vstop v DSLR svet prava, le pogumno. Saj vse znate! Foto kroæek, pa novodobnega fotografa, ki æeli v fotografiji narediti kaj veë, πele Ëaka. Zato se bomo v naslednjih revijah spoznali z osnovami.»asom osvetlitve, izbiro objektiva, zaslonko, goriπëno razdaljo, njihovo soodvisnost za globinsko ostrino in kako fotografirati doloëene motive. Portret, naravo, druæinski izlet, fotografiranju v prostorih, uporabo bliskavice itd. Pravi fotografski ples se πele zaëenja. Tehnika kmalu ne bo veë prvotnega pomena. O njej se bo govorilo, vendar samo πe iz tehniënega pogleda. Fotograf kupi kamero in fotografira. Kamera mu je samo orodje za dosego cilja. Treba se jo bo nauëiti pravilno uporabljati, izbrati pravo za æeleni motiv in spoznati fotografske zakonitosti, katere se uëimo od slikarstva. No fotograf! Se ti zdi digitalna tehnika πe tako teæka, kot so ti jo do sedaj predstavljali v πtevilkah. S prihodom DSLR kamer in uporabo dodatne opreme in fotografskega znanja, katerega si pridobil s filmom, se poëutiπ kot riba v vodi. Novodobnega fotografa, ki ga zanima πtevilo toëk, koliëina πuma, πtevilo nastavitev na kameri pa vse to znanje πe Ëaka, da ga osvoji. Res pa je, da tisti, ki to æeli, z novo tehnologijo veliko hitreje fotografsko znanje tudi osvoji. In lahko je zelo hitro boljπi fotograf kot vsi mi, ki fotografijo in njeno tehniko gulimo æe 20 in veë let. Misli digitalno! Matjaæ Intihar

13

14 Æe preizkuπeno / veë na www: e-fotografija.com V samo dveh mesecih kolikor je minilo od izzida 8. πtevilke e-fotografije smo preizkusili kar nekaj digitalnih kamer. VeËina preizkusov pa je bila æe objavljena na internetni strani e-fotografija.com. V reviji vam predstavljam samo del preizkusov. na internetni strani pa je podrobneje tudi s fotografijami in opisi predstavljena nova tehnika. DiMAGE Z1 je po mojem mnenju odliëna kamera za druæinskega fotografa, ki za foto kamero ne bi dal veliko denarja, rad pa potuje. Seveda vas ne sme motiti, da za ta denar æe lahko dobite kamero s kovinskim ohiπjem, objektivom s πirπim kotom zajema, veë toëkami itd. Za SIT (priporoëena cena) pa dobite 10X zoom, veliko osvetlitvenih kontrol, tudi roëno, veë moænosti AF nastavitve glede hitrosti zajema slike, odliëen video zapis (30 slik/sek), dober LCD zaslon... Tudi uporabnost kamere je za popotniπkega fotografa zelo velika. 10X-ni zoom objektiv ima 35mm ekvivalent mm. In to s svetlobno moëjo 2,8-3,5. Motiv z njim moëno pribliæamo. Lahko uporabimo πe 4Xni digitalni zoom, ki nam omogoëi prebrati moëno oddaljene zapise ali videti detalj oddaljenih slik, portalov zgradb itd. Fotografije z njim si lahko ogledate tudi v Ëlanku digitalni zoom. Seveda pa ima vsaka kamera tudi svoje slabosti. Ena izmed njih je moëno poudarjena kromatska aberacija objektiva ob robovih. Predvsem na kontrastih lahko opazimo zamik barv. Majhno tipalo velikosti samo 1/ 2,7" (5,27 x 3,96 mm) nam æe da vedeti, da bo kljub samo trem milijonom toëk, πum kar obilen pri viπji obëutljivosti. No pa smo tega æe bili vajeni tudi v analogni tehniki pri filmih. V pomoë, da Ëim kasneje posegamo po viπji obëutljivosti je svetlobna moë objektiva in najdaljπa goriπënica samo 58mm. Kar pomeni, da nam æe 1/125 sekunde zadostuje za nestreseni posnetek. Avtomatsko ostrenje zna biti v slabih svetlobnih pogojih teæavno. No lahko poseæemo po roënem, pa tudi marsikatera SLR kamera bi imela teæave. Obvezno imejte s seboj komplet napolnjenih dodatnih baterij, kajti kamera je kar poæreπna z energijo. Toda vse napake poglejmo iz pogleda navadnega uporabnika foto kamere, ki je do sedaj uporabljal samo kamere na film, ali pa πe sploh fotografiral ni. In Ëe na fotografijah ne iπëete napak, ampak se prepustite emocijam ob posnetku, vas tudi marsikatera napaka ne moti.»e vas, je treba poseëi po draæjih kamerah. Prav tako Ëe vas moti plastiënost ohiπja, samo tri milijone toëk in uporaba samo SD/MMC spominskih kartic. Pri moëni svetlobi se tudi pokaæe, da kljub samo ISO 50 in zaslonki 8 tudi to ne zadostuje. Zaslonka 11 ali 1/2000 sekunde bi bilo kar dobro vgraditi v to kamero. Zaslonko teæko, saj pri tako majhni optiki to ni enostavno. Ker krajπega Ëasa ni, pa si boste morali pomagati s sivimi filtri. Ob njej sem preizkuπal Olympus Camedia 5060, ki ima 1/4000 sekunde in sem opazil to malo nevπeënost pri moëno osvetljenih motivih. PaË vëasih najdeπ, kar je za tebe moteëe. VËasih samo nekaj ob moëni svetlobi, ampak moteëe je. In zame je preosvetlitev bolj moteëa od tako iskanega πuma na vseh kamerah. Seveda ponavadi vsi tisti, ki iπëejo πum, niti fotografij ne izdelujejo. Ogledujejo si jih poveëini samo na ekranih.»e pa æelite imeti fotografije iz vaπih izletov, daljπih potovanj in drugih zanimivih trenutkov, ki ste jih fotografirali, se na πum ne obraëajte veliko. Ni tako moteë pri danaπnjih kompaktnih kamerah, da ne bi bili z vam zanimivim motivom zadovoljni. Kot sem æe omenil, sem istoëasno preizkuπal tudi draæji in po nekaterih tehniënih podatkih zmogljivejπi C In mislite, da za druæinsko popotniπko fotografijo in slike velikosti 10 X 15 cm opazite kakπne razlike. Ja jih. S DiMAGE Z1 sem posnel veliko veë zanimivih motivov Ljubljane, ki jih do sedaj πe opazil nisem. MoËan zoom ima svoje prednosti v popotniπki fotografiji. Seveda s tem ne mislim, da je Z1 v celoti boljπa kamera kot C-5060 ali kamere iz tega razreda. Toda vedno morate najti za kaj je kamera primerna in v tem elementu je boljπa od kamer iz viπjega razreda. Vsakdo pa potrebuje kamero za svoj naëin fotografiranja. Za marsikaj Z1 tudi ni primerna.»e rabite majhno zmogljivo kompaktno kamero, potem bo recimo Pentax Optio S4 in kamere iz tega mini zmogljivega razreda mnogo boljπa izbira. Matjaæ Intihar Olympus C750 lahko uporabljate tudi druge, le fotoaparatu morate roëno nastaviti Ëas in zaslonko, da se ujema z nastavitvijo na bliskavici. C750 spada v skupino fotoaparatov z πiroko uporabnostjo, predvsem za amaterje. Na preizkusu se je dobro obnesel in kakπnih teæav ni bilo opaziti. Da ne bom preveë dolgovezil, spodoben druæinski fotoaparat tudi za zahtevnejπe uporabnike. Kodak DX 6490»eprav je C750 æe nekaj Ëasa na træiπëu, sem se za njegov opis odloëil predvsem na proπnje bralcev. Ker bo v prodaji πe nekaj Ëasa, bo tudi njegov opis in preizkus kar dobrodoπel. Peti model iz te serije je tudi najbolje opremljen, kar se tiëe raznih dodatkov in ohiπja. Ima normalen priklop za bliskavico, vrsto moænosti in kovinsko ohiπje.»e kdo iz imena sklepa na 5 milijonsko tipalo, se moti. C750 je πele prvi, ki je iz serije 700 skoëil na πtevilko 4 milijonov pik. Objektiv ima spremenljivo goriπënico in je od prvih modelov æe doæivel nadgradnjo, eno od navadnih leë je zamenjalo ED steklo. SkoËimo πe malo na ergonomijo. Fotoaparat se lepo dræi v rokah in veëina funkcij je hitro dostopna. Poleg Olympusovih bliskavic Ofenziva ostarelega velikana se ni ustavila le pri manjπih fotoaparatih, ampak so se podali tudi v vode, kjer kraljujejo dolge goriπënice. DX 6490 je njihov prvi model z 10x spremenljivo goriπënico in glede na popularnost takih modelov, verjetno tudi ne zadnji. Na objektivu sicer piπe Schneider, ampak bi prej rekel, da za njim stoji Olympus. Ponaπa z nekaj zanimivostmi, kot je velik in 14 e-fotografija - december, januar 2003/04

15 tudi na soncu viden LCD zaslon, velikim πtevilom moænosti in dokaj nepriëakovanim dodatkom, prikljuëkom za bliskavico. Da ne bomo opisovali le lepih stvari, si poglejmo πe drugo plat. Desni odebeljeni del je kar preveë stisnjen in v veëji roki ne leæi prav dobro. Tudi nekatere fotografske moænosti, kot so na primer razliëni naëini fotografiranja, so skrite v menijih. To kaæe na to, da Kodak s tem fotoaparatom ne cilja na zelo zahtevne amaterje, Ëeprav bi brez teæav zadovoljil tudi njih. Hitro dostopne moænosti za fotografiranje so bolj namenjene nedeljskim fotografom, ki se jim ne da ukvarjati z zaslonko ali Ëasom. A to πe ne pomeni, da se z njim ne da poëeti kaj bolj resnega. Kvaliteta slike je dobra in bo brez teæav zadovoljila tudi zahtevnejπe, tisti napis Color Science ni tam le zaradi lepπega. e ena zanimivost tega fotoaparata, kot ostali Kodakovi novinci ima tudi ta vgrajen pomnilnik, ki ga je sicer le za prvo silo, ampak ko zmanjka prostora na pomnilniπki kartici, zna priti zelo prav. Pozabili niso niti na senzor za orientacijo, ki postavi sliko v njeno pravo lego. Kodak DX6490 je πe eden v vrsti fotoaparatov z 10x spremenljivo goriπënico. Kar je najbolj pomembno, uporabnik ima æe zelo veliko izbiro in tudi cenovni razpon se πiri. Verjetno vas zanima tudi primerjava s katerim od tekmecev, brez teæav lahko reëem, da je primerljiv z veëino ostalih in da bistvenih razlik med njimi tako ali tako ni veë. Glede na govorice okoli xd Carda, da ne bo zmogel veëjih kapacitet, bi se raje odloëal zanj kot za Olympusa ali Fujija. Sta πe dve zanimivi alternativi, HP945 in Minolta Z1, oba zelo spodobna fotoaparata. Da vam pomagam pri izbiri, kjer boste dobili boljπo ceno, tistega kupite. Vam tudi denar ne raste na drevesu, mar ne? gumbi so dostopni z eno roko, kar je ena od boljπih lastnosti velikega ohiπja. HP 945 ima kar nekaj fotografskih moænosti, manjka le roëni naëin, ki za normalno delo niti ni tako pomembnen in je πe najbolj pogreπljiv. Nekatere moænosti so dosegljive preko gumbov, to so predvsem naëini ostrenja in bliskavica, ostale je potrebno poiskati preko menijev. Dodali so mu kar nekaj moænosti, ki jih predhodnik ni imel, to je moænost roënega ostrenja ali nastavitve na neskonënost, zajem veë posnetkov naenkrat in tisto najbolj pomembno, tehnologijo za izboljπavo slike. To so pri HPju poimenovali Adaptive Lightning Technology. Za tem se skrivajo kar algoritmi, ki poskrbijo, da v temnih delih slike pridobimo na detajlih. NajveË bodo povedali kar primeri. Fotoaparat ima πe druge zanimive moænosti. Sam odpravlja napake objektiva, to miπljeno predvsem temnenje robov pri odprti zaslonki. Edini, ki trenutno πe ima to je Olympus v modelu E-1. Dobro deluje tudi odpravljanje πuma pri fotografiranju z dolgimi Ëasi, podobno pa velja tudi za viπje ISO obëutljivosti, kjer je πum v mejah normale. HP 945 je zelo zanimiv in tudi uporaben fotoaparat. S svojimi moænostmi in loëljivostjo je primerljiv s podobnimi modeli drugih znamk, tudi cenovno. Fuji S5000 V tekmo dolgih zumov, Ëe temu tako reëemo se je pridruæil πe Fuji. S5000 je zelo kompakten fotoaparat, ki ga z lahkoto dræimo in uporavljamo le z eno roko. Dræalo je namreë dovolj masivno in prsti so pravzaprav kar priklenjeni na fotoaparat. K temu pripomore tudi ohiπje, ki je rahlo nagubano, kot pri vseh bolj resnih fotoaparatih. SonËno zaslonko, ki jo lahko obenem uporabite tudi za navoj razliënih filtrov ali predleë, dobite v paketu. Potrudili so se tudi z pokrovëkom objektiva, ki ga lahko nataknemo tudi na sonëno zaslonko in nam te po uporabi ni potrebno snemati. Bliskavico sproæimo roëno in se dvigne dokaj visoko, tudi dovolj moëna je. Fujijeva logika uporabe je dokaj preprosta in se je hitro navadimo. VeËina moænosti je dosegljiva preko gumbov. Da ne bom preveë tratil besed, ima vse, kar iπëe zahteven uporabnik, Ëe potrebuje ali ne. Manjka le umirjevalnik slike, kar dela preglavice predvsem zaëetnikom. 370mm zahteva kratke Ëase, vsaj 1/500 s, Ëe slikamo iz roke. DrugaËe je veliko verjetnosti, da bo fotografija stresena. Æal. To ne velja le za Fujija, ampak tudi za Olympuse, HPje in veëino ostalih. S5000 je eden od prvih Fujijevih fotoaparatov, ki ima dodatno luëko za pomoë pri ostrenju. Ta novost se kar dobro obnese, lahko bi rekel, da fotoaparat uspe izostriti v slabπih svetlobnih pogojih, kot S602. Sama hitrost delovanja je spodobna, kot se priëakuje od takπnega fotoaparata. Da vse ne bi bilo tako oh in sploh, se ustavimo pri kvaliteti slike. Komur je vπeë rezultat, ki ga da Super CCD tipalo, bo zadovoljen. Sicer pa si poglejte primere, ki povedo bistveno veë.»e me ne bi zmotil samosvoj naëin zapisa zaradi Super CCD tipala, bi si S5000 prisluæil πe viπjo oceno. Da ne bo pomote, vse ostalo je na fotoaparatu zelo dobro urejeno in tudi narejeno. Marsikoga tudi sama slika ne bo motila, kajti eno je raëunalniπki monitor, drugo tiskalnik ali minilab. Fotoaparat bo vsekakor zadovoljil πiroko mnoæico uporabnikov, od zaëetnikov do zahtevnejπih. Aleπ Borlak Hewlett Packard 945 Marsikomu je Hewlett Packard bolj znan po tiskalnikih in raëunalniπki opremi, kot pa po digitalnih fotoaparatih. Vendar se fantje z vso vnemo lotevajo tudi tega posla. Slaba novica za stare fotografske firme - vedo kaj poënejo in zaradi drugaënega pristopa dosegajo odliëne rezultate. HP 945 je relativno velik fotoaparat, ki je svojo zunanjost povzel po predhodniku, modelu 850. Z njim deli tudi objektiv, ki je primerljiv z mm. Kljub njihovemu sodelovanju s Pentaxom, je ta objektiv Fujijev. Dræanje fotoaparata je enostavno, enako velja za rokovanje. PraktiËno vsi e-fotografija - december, januar 2003/04 15

16 Powershot A80 PowerShot A80 je sedaj vodilni predstavnik serije A. Pridruæil se je prodajno vodilnima kamerama razreda druæinske fotografije in fotografije za zabavo A60 in A70. Glede na zanimanje πe pred prodajo, pa zna biti tudi A80 dobro sprejet med kupci. Njegove prednosti so predvsem zanimiva oblika, ki je povsem izpeljana iz predhodnic in πe zadovoljiva kompaktnost. In seveda tehnologija za zajem slike, CCD, DiGIC procesor in ostale komponente povzete po kameri iz draæje serije S. Kamera A80 sicer ni majhna, zato imajo pri canonu serijo IXUS, vendar je za pravega druæinskega uporabnika prijetna. VeËja velikost kamere, predvsem njene globine, naproti A60 in A70 gre v veëjem delu na raëun vrtljivega TFT zaslona. Ta lastnost nam lahko velikokrat prav pride. e posebej, Ëe hitro odmislite iskanje motiva skozi iskalo. To je tudi v A80 bolj tako, da klasiënemu fotografu kamera sploh deluje kot foto kamera. V bistvu pa je le delno uporabno. Glede na osnovni razred in ceno nekaj pod 100 tisoë SIT pa ima A80 veliko naprednjih nastavitev, ki so bile do sedaj bolj domena serije S in G. Osnovne funkcije Zmogljiv 4.0 Mega toëk CCD senzor je enak kot pri modelu Powershot S45. Canon nikoli ne posodablja kamer v prvi vrsti z velikim πtevilom toëk. In kot ste æe sami lahko ugotovili, to niti ni potrebno. Se pa je tehnologija CCD sedaj toliko pocenila, da tudi tipala s 4.0 Mega toëk lahko vgrajujejo v cenejπe kamere namenjene druæinski fotografiji in fotografiji za zabavo. 3x optiëni zoom ni enak kot v A60/A70, ampak so naredili novega s drugaëno konstrukcijo leë. Ali je sedaj kaj boljπi se ne da primerjati. V kameri A80 je vstavljeno drugo tipalo, tako da se te primerjave niti ne da narediti. Lahko pa, da so zaradi boljπega tipala delno tudi na objektivu zniæali proizvodnje stroπke. In ker je slika za ta cenovni razred odliëna, primerjava optike niti ni pomembna. 14 naëinov nastavitve zajema svetlobe (tudi. 2.samostojni.).»eprav je toliko nastavitev bolj zmeda kot korist, pa s tem zadovoljujejo tudi uporabnike, ki na kameri iπëejo veë in veë nastavitev. Na koncu pa druæinski fotograf pristane na P nastavitvi, zahtevnejπi fotograf pa hitro ugotovi, da tu nastavitve Ëasov in zaslonke niso tako pomembni kot na SLR kamerah. Nastavitve so: Auto, 4 prednastavlje, 4 kreativne, manual, stitch assist, film in nastavitev za hitro delovanje proæenja. Canon A80 uporablja hitri DiGIC procesor za procesiranje podatkov iz tipala. S pomoëjo zaπëitnega ohiπja nam omogoëa fotografsko svobodo. Vendar na æalost uporabnikov ohiπje od modelov kamer A60 in A70 ni kompatibilno s A80. Lahko pa dodamo tako tele kot πirokokotni konverter. Kamera æe uporablja novo PictBridge tehnologijo. NiË veë ni pomembno, od katerega podjetja ali na kakπen naëin tiskalnik tiska.»e ima tudi tiskalnik PictBridge tehnologijo bo posnetek iz A80 prilagodil njegovim zahtevam in iztiskal fotografijo pod najbolj optimalnimi pogoji.»asi osvetlitve segajo od 15 sekund do 1/2000 sekunde. Moænost spreminjanja obëutljivosti na svetlobo je od 50 ISO do 400 ISO. Merjenje svetlobe je moæno po celotni povrπini, s poudarkom na sredino in spot/toëkovno. Ti podatki nam æe veliko povedo za kaj vse je kamera uporabna in kolikπne so moænosti vplivanja na zajem fotografije. Tisti, ki bo vse te lastnosti spoznal, bo kamero lahko dobro izkoristil tudi v teæavnejπih svetlobnih pogojih. Seveda z vedenjem, da ima tipalo svoje omejitve. Ne morete priëakovati, da boste dobili nestreseni posnetek pri uporabi Ëasa osvetlitve 5 sekund brez uporabe stojala. Prav tako tudi slika pri obëutljivosti 400 ISO ne bo take kakovosti kot pri ISO 50. Vendar s poznavanjem doloëenih zakonitosti in predvsem vedenjem kdaj in kakπen naëin se kakovost slike spreminja motiv sploh lahko zajamemo z v danem momentu najboljπo moæno kakovostjo. Vrtljivi zaslon LCD PrviË sem se z vrtljivim zaslonom sreëal na kameri PowerShot G1. Takoj mi je ta lastnost prirasla k srcu in jo tudi bodoëim kupcem digitalcev predstavljam kot lastnost, ki nam marsikdaj olajπa fotografiranje v zanimivih situacijah. Zelo je poenostavljeno fotografiranje katerega koli objekta. Naj fotografiramo s kamero visoko dvignjeno nad viπino naπih oëi, fotografiramo cvetlico na mokri travi, ali æelimo fotografirati z vogala. Ko enkrat poizkusite delovati s vrtljivim zaslonom, si to lastnost æelite na vsaki foto kameri. 4.0 MP 1/1.8 inëe CCD PS A80 ima vgrajen enak senzor kot modela PS S45 in IXUS 400. Velikost CCD-ja je 1/ 1.8 inëa. V modelih A70/ 60 je velikost CCD-ja manjπa, 1/2.7 inëa. Ker tudi velikost toëke vpliva na konëno kakovost slike so v tem foto razredu naredili z uporabo veëjega CCD-ja pomemben korak. Tudi to nam æe da vedeti, da se tehnologija tipal vse bolj ceni. Viπja loëljivost v A80 pa æe zadovolji tudi zahtevnejπega druæinskega fotografa po veëjih poveëavah. Sam sem nekaj slik poveëal na velikost 24 x 36 cm.»e pozorno pogledamo sliko se toëke æe vidijo, kakovost je slabπa. Vendar ne v tolikπni meri, da bi motile pogled na nam vπeëno druæinsko fotografijo. Izpopolnjeni 3x Zoom objektiv Novi zoom objektiv z ekvivalentom 35mm goriπënice mm zoom je prenovljen. Z uporabo dveh asferiënih leë so izboljπali kakovost zapisa. Tudi πtevilo leë je zaradi uporabe boljπih leë zmanjπano. Pridobili so predvsem na manjπem popaëenju slike. 9 - toëkovni AiAF / Artificial intelligence Auto Focus Kot pri naprednejπih PowerShot modelih tudi PS A80 uporablja canonovo umetno inteligenco ostrenja. Polje toëk so poveëali na 9. Seveda pa lahko za natanënejπe ostrenje uporabimo samo 1 toëko. Za kompaktno kamero tega razreda je dovolj hitro. Sam pri kamerah tega razreda nikoli ne iπëem lastnosti kot so odzivnost kamere po vklopu, hitrost ostrenja, reakcijski Ëas po pritisku na sproæilec itd. Zavedam se, za kakπno uporabo je kamera namenjena. In ti uporabniki, v normalnih fotografskih pogojih jih tudi ne potrebujejo.»e jih, je pa treba poseëi po viπjem razredu. Zato pa jih tudi proizvajajo ali ne! Napredna tehnologija Orientacijski senzor: A80 ima æe vgrajeno napredno tehnologijo in kamera sama prepozna, kdaj fotografiramo s kamero vertikalno. Kamera nam sama obrne posnetek. Tako imamo posnetke æe pripravljene za ogled na zaslonu raëunalnika ali TV-ju. Histogram: Tudi v A80 si æe lahko pogledamo histrogram pravkar posnete fotografije. S tem veliko laæe ocenimo, ali smo motiv pravilno osvetlili. Dodatna oprema Novi Tele-konverter (TC-DC52A) 1.75x poveëava Novi adapter (LA-DC52D) Wide konverter je enak kot pri A70/60, 0.7x poveëava Vodoodporno ohiπje ni enako kot pri modelih A60/A70 (WP-DC900) Fotografiranje: S kamero je delovanje enostavno. Ko uporabnik spozna vse mogoëe nastavitve se da s A80 marsikaj posneti. Seveda ne priëakujte od kompaktne kamere preveë in se preleviti v πportnega fotografa ali priëakovati, da vam bo kamera v teæavnih svetlobnih pogojih sama zadovoljivo posnela tako bele oblake kot osebo v moëni senci na istem motivu. Tu bo treba poseëi po lastnih nastavitvah in kompromisih. Zato toplo priporoëam fotografom, ki so priπli iz filma na digitalno tehniko, da se zares dobro spoznajo s mnoæico nastavitev tako na kameri kot v programskih menijih. VeËine nastavitev sploh ne potrebujemo. Toda tu so in izkoristite jih. Tisti, ki jih ne, pa ponavadi toæi nad slabo kamero, optiko, konëno sliko, nikoli pa ne pogleda pod lastni prag, oziroma ali sploh zna tehniko uporabiti. In A80 ima mnoæico nastavitev. Programske avtomatike za osvetlitev so nekaj samo po sebi umevnega v kompaktni kameri. Teh je kar osem. Kamera premore tudi M (roëno) nastavitev tako Ëasa kot zaslonke. PaË dodali so tudi to opcijo, ki jo pa bo roko na srce le redko kdo izkoristil. S PowerShot A80 sem fotografiral povsem obiëajne motive in preizkuπal zmoænosti v nenormalnih pozicijah in uporabo avtomatskega ostrenja, merjenja svetlobe, bliskavice itd. Iz fotografij sem naredil tudi veëje poveëave v velikosti 24 x 36 cm. Nekaj izmed njih si lahko ogledate pri Foto Format v pasaæi NebotiËnika. PowerShot A80 je z vrtljivim TFT zaslonom veliko pridobil. Prav ta zaslon se mi zdi najveëja nova lastnost. Uporabnik kamere tega razreda πtiri milijona toëk niti ne potrebuje. PoveËav nad 20 x 30 cm se druæinski fotograf le redkokdaj loti. Na raëunalniπkem zaslonu ali televiziji pa je tolikπno πtevilo toëk tudi preveë. So pa fotografije tudi pri veëjih poveëavah zadovoljive kakovosti. Edina zamera, ki jo lahko dam tej kameri so baterije. KlasiËne πtiri AA baterije so sicer priloæene. Toda ne tiste za polnit. Kar pomeni, da bo ob nakupu kamere πe kar nekaj dodatnih stroπkov. Baterije, vzemite dva kompleta in polnilec. Se pa vsaj malo odkupi z uporabo CompactFlash kartic, ki je πe vedno najcenejπa spominska enota za digitalne kamere. seveda Ëe ne upoπtevamo kamer, ki za shranjevanje uporabljajo CD-je. Sploπno pa se æe opaæa, da digitalna foto tehnika æe dosega vse boljπe tehniëne lastnosti in kakovost kljub zmanjπevanju stroπkov. To pa æe pomeni, da se v naslednjem letu priëakuje πe veëji padec cen. Za polovico? M.I. 16 e-fotografija - december, januar 2003/04

17 Olympus C-5060 Napovedal sem æe, da se bodo kakovostne kompaktne digitalne kamere najviπjega razreda poëasi zaëele umikati DSLR kameram. Toda kupci tega visokega razreda πe obstajajo. Toda treba jim je ponuditi nekaj novega sveæega, tisto, kar drugi ne ponujajo oziroma kar nam DSLR πe ne omogoëa z lahkoto. In to je: Kompaktna kamera z tisoë in eno nastavitvijo in objektivom, ki nam nudi tisto kar æelimo. In Ëe je to πiroki kot, potem boste s kamero C-5060 zadovoljni. Na koncu pa mora biti zadovoljiva πe cena. Camedia C-5060 Wide Zoom me je prav zaradi πirokega kota 27mm pritegnila. Z njo se da posneti marsikateri zanimiv motiv tudi v pogojih, kjer nam recimo Canon G5 ali Sony V- 1 zatajita. TehniËni podatki kamere, ki si jih lahko ogledate v tabeli spodaj kaæejo, da je C zelo zmogljiva kamera. Vendar je vedno najbolje, da nam pokaæe kako se obnese v praksi. Vendar C-5060 ni osamljen na tem podroëju. Eden od konkurentov, Nikon nam z modelom CoolPix 5400 æe ponuja podobno kamero s πirokim kotom zajema 28mm. Sprva sem se malo zaëudil nad obliko kamere. Olympus je le podjetje, ki je znano tudi po dobrih oblikovnih reπitvah kamer. Vendar je oëitno tehnika zmagala nad obliko. V tehniki pa ima kamera kaj ponuditi. Je zelo zmogljiva, predvsem pa hitra. Prav hitrost odziva je najveëja rak rana kompaktnih digitalcev. Pri Olympusu pa so se odloëili, da bo tudi kompaktna C-5060 æe zmogla solidne odzivne Ëase. Po priklopu kamere optika ne potrebuje veë nekaj sekund da se pripravi v delovni poloæaj. Ostrenje in proæenje kamere je uëinkovito, hitro in natanëno. Lahko reëem, da je to tista kamera, ki si jo je veëina naprednejπih in zahtevnejπih fotografov æelela pred leti. Danes pa so malo drugaëni Ëasi. DSLR kamere pritiskajo na razred najboljπih kompaktov. Ti pa seveda sedaj vraëajo odgovor z vsem tistom kar smo jim vëasih oëitali. irok kot zajema, hitrost odzivnosti po vklopu in proæenje ter kakovost fotografije. v vseh teh elementih se je C-5060 moëno pribliæal cenejπim DSLR kameram. Mislim, da je sedaj zadnje obdobje tako zmogljivih kompaktnih digitalnih kamer. Olympus je s tem modelom nakazal, da se bliæa njihov vrhunec. In C-5060 je æe tako zmogljiv in predvsem hiter, da je lahko tudi zanimiva alternativa za vse tiste, ki si æelijo kompaktno kamero s lastnostmi DSLR kamer. C-5060 se je tem njihovim zahtevam z πirokim kotom in odzivnostjo moëno pribliæal. O tisoëih moænih nastavitvah, katerih DSLR kamere nimajo pa ne gre zgubljati besed. Seveda Ëe jih potrebujete, oziroma ste ljubitelj vseh moænih nastavitev na kameri. Vsekakor priporoëam, da pred nakupom draæjih kompaktnih in najcenejπih DSLR kamer usmerite pogled tudi na to kamero. MogoËe je za vas ta kamera boljπa izbira od trenutno æeljene DSLR kamere. Vpraπajte se za namen, za kaj boste kamero potrebovali in izbira bo laæja. Zavedajte se, da za marsikateri naëin fotografiranja kompaktna kamera veliko bolj prav pride.»e pa je toliko zmogljiva kot C pa dileme ni veë. Vsi tisti, ki iπëete zmogljivo digitalno kamero in niste ravno fotografi, ki redno menjajo objektive in ste do sedaj kompaktnim digitalnim kameram zamerili ker nimajo πirokega kota in hitrosti odzivnosti dobro premislite ali je æe pravi Ëas za vstop v DSLR svet. DSLR svet je πe poln pasti, majhne izbire, visokih cen in predvsem moëno povpreëne kakovosti, Ëe pogledamo kaj nam obljubljajo v prihodnosti. Dobro premislite. Ali dobra kompaktna digitalna kamera, ali slaba DSLR. Predvsem pa, DSLR svet nam je na svoja vrata πele dodal zvonec. Kje je πe do tistega trenutka ko se nam bodo radodarno odprla. Seveda pa za ljubitelje video zapisa ne smem pozabi, da C-5060 zmore æe kar solidno loëljivost zapisa 640 x 480 toëk. M.I. Panasonic DMC-F1 Fotografu iz foto analognega sveta je to podjetje znano samo po elektroniki. Audiofilom pa ime Technics, katero je tudi pod velikim deænikom imena Panasonic. V svetu digitalne foto tehnologije, pa se predvsem med kompaktnimi kamerami karte æe moëno meπajo. Ni reëeno, da je kamera z foto imenom boljπa od tiste, ki jo poznamo samo iz sveta zabavne elektronike. VeËina elektronskih delov, ki je vgrajeno v foto zveneëa imena so tako po razvojni kot tehnoloπki poti plod elektronskih podjetij. Le ta morajo samo narediti ohiπje, nekje kupiti objektiv in dobra digitalna kamera je tu. Kako pa jim uspeva narediti ohiπje in katero optiko uporabljajo pa je drugo vpraπanje. In Panasonic je pokazal, da zna narediti tako elektroniko, kot izbrati pravega partnerja za sodelovanje. Koliko pa to koristi foto partnerju pa je drugo vpraπanje? Sam med digitalnimi kompaktnimi kamerami preizkusim samo tiste, ki me zanimajo zaradi neëesa veë. Ali je to veëje zanimanje uporabnikov za doloëeno kamero, njena specifiëna moænost uporabe, prava kompaktnost ali pa uporabnost. DMC-F1. Kamera ima kar nekaj skupnega s Panasonic filozofijo, ki so jo pokazali tudi z vstopom v F1 preko podjetja Toyota. In Ëe ima Olympus kamero mju 400, ki je nekako povezana s F1, oziroma je to prva uradno Ferrari foto kamera, potem se tudi za giganta kot je Panasonic spodobi da pokaæe kamero, ki je tudi povezana s hitrimi πporti. No vsaj z barvo in veë posnetki v sekundi. Kamera me je prijetno presenetila. Pa ne iz pogleda oblike, πkrlatno rdeëe barve, aluminijastega ohiπja ali super tehniënih podatkov. Le ti sploh niso nië posebnega. Kamera je za mene zanimiva predvsem zaradi izredne enostavnosti uporabe. Vse na ohiπju se mi zdi zelo logiëno in enostavno. Malo gumbov na pravem mestu s pravimi funkcijami. Na sreëo teh niti ni veliko, so samo tiste najbolj fotografsko osnovne s πe nekaj digitalnimi zaëimbami. Na kameri niti ni zapisa koliko Mega toëk premore. Bravo Panasonic. In to je tisto kar fotograf potrebuje. Enostavnost uporabe in kakovost slike, ki uporabnika kamere zadovoljuje za namen fotografiranja. Kamera pa z obliko, zanimivo rdeëo metalno mat barvo, kompaktnostjo Ëvrstim aluminijastim ohiπjem in predvsem zelo enostavno uporabo nakazuje za katere uporabnike je namenjena. Æeli ugajati vsem, ki jim tudi oblika in vpadljivost kamere pred drugimi da veljavo. Ga ni bilo, ki je nebi æelel vsaj prijeti v roke. Seveda pa svoje naredi πe en argument. Ko kamero vkljuëimo, se odmakne zaπëitna lamela izpred objektiva in prikaæe se mogoëni napis LEICA. Vsaj za fotografa je to ime moëan magnet. In napis na objektivu pritegne. No da bi zaradi tega bila slika kaj bolπa nimam argumementov. Vidi pa se da pri Panasonicu razmiπljajo odprte glave in vzamejo najboljπe ime. V kameri je zmogljiva Li-Ion baterija in reæa za SD kartice. TFT zaslon je dober, iskalo samo za okras, tudi bliskavica ni bog ve kaj, oziroma v niëemer ne odstopa. Toda vse ne more biti na svojem mestu. Tega nobena kamera nima. Torej. DMC-F1 je kamera ki je po mojem mnenju za druæinskega fotografa odliëna. Brezpredmetno je naπtevati funkcije, kaj ima in kaj nima. Saj le to samo oteæuje nakup in zelo malo pove o kakovosti kamere. In Ëe æelite kakovostno kamero, z enostavno uporabo je DMC-F1 kamera prava za vas. Seveda pa vam mora biti novo fotografsko ime Panasonic vπeë, prav tako oblika in barva. No to zadnje se da izbirati. In Ëe vas fotograf zaradi imena Panasonic malo zbode kaj pa imaπ to? Samo priægite kamero in prikaæe se magiëna beseda LEICA! Vsak fotograf bo vedel za kaj se gre. Seveda pa se ne spuπëajte v debate ali je to pravi Leica objektiv ali ne. Za vas je! Vam lahko dokaæe, da ni? Matjaæ Intihar DIGITAL IXUSi je pravi malëek. Za takπno miniaturnost kamera ne premore zooma in kamera tudi nima iskala. Objektiv je fiksen. Ekvivalent je 39mm. F/2,8. Je pa TFT iskalo zelo svetlo in ostro. Dobavljiva je v πtirih barvah. ObËutljivost ISO je od 50 do 400. Moænoje tudi snemanja filma. Kamera omogoëa spot merjenje svetlobe in makro od 3 cm. Osvetlitveni Ëasi so od 15 sekund do 1/ 1500 sekunde. Moænost nastavitve 6 korektur barvne temperature (WB). Hitrost snemanja 1,6 v sekundi in 8 v seriji. Ko sem kamero prijel v roko, si nisem znal predstavljati za kaj bi jo uporabil. Po vklopu in pogledu na TFT iskalo pa te prepriëa, da je to prava kamera za zabavo. To kar je digitalnost tudi prinesla v fotografijo. DIGITAL IXUSi zaradi izredne majhnosti uporablja SD spominsko enoto. Tudi Li-Ion baterija je majhna. Slika pa je kakovostna. V kameri je tipalo s kar 4 MP, tako da primankljaj zoom objektiva niti ni opazen, Ëe opravimo izrez slike naknadno v fotolaboratoriju. Kdor si æeli kompaktnosti je IXUSi tu. M.I. Samsung UC-A 3 e eno podjetje, ki je zelo znano tudi v svetu elektronike. Toda Samsung je æe dolgo tudi v fotografiji. Zato ne Ëudi, da so zelo moëno zastopani tudi v digitalni foto tehniki. Za naslednje leto se æe pripravljajo na vstop v digitalni SLR svet. Kar pomeni, da bodo njihove kompaktne kamere dobile πe nadaljni zagon. Kamera DigiMax U-CA 3 je nadaljevanje njihove uspeπne serije DigiMax. U-CA 3 pa je kamera z novo obliko in nekaj tehniënimi lastnostmi, ki so πe veëji magnet za kupca. 3.2 milijona toëk je dovolj za kakovostno druæinsko fotografijo. Kamera je zadovoljivo majhna, da gre tudi v æep. Trikratni optiëni zoom nam omogoëa zajeti veëino motivov. Ob nakupu te kamere pa bo pravi trgovec pokazal njene nefotografske lastnosti, ki pa delujejo kot magnet. Na prvi strani kamere se ob vklopu preliva v luëki veëbarvna svetloba, na TFT zaslonu pa se odvije kratki film. NiË posebnega, vendar ga ni bilo fotografa, ki se nebi ustavil na teh lastnostih. M.I. e-fotografija - december, januar 2003/04 17

18 SIGMA SD10 Sigma je vse bolj prepoznavna v svetu objektivov. Njihove kakovostne objektive lahko pritrdite na veëino kamer. Sigma pa æe v analogni dobi ni stala kriæem rok kar se tiëe SLR kamer. V digitalnem svetu so æe eno leto prisotni s kamero SD9. Uporabljajo tipalo Foveon, ki je imenovano kot najbolj inovativno. Toda rezultati nam povedo toëno to. Dobra inovativnost πe ne prinaπa prednosti v konënem produktu, t.j. sliki. Æe cena kamere pokaæe, do kje kamera seæe. In predvsem tu je prednost kamere Sigma. Zadovoljiva kakovost in cenejπi objektivi kot za druge kamere. Kaj pa je novega v primerjavi ns SD9. - izboljπana obëutljivost na 1600 ISO, nova verzija tipala z mikroleëami za zbiranje svetlobe pred vsako toëko - samo ena vrsta baterij (AA), ni veë litijevih - Eden glavnih prodajnih argumentov za SD- 10 je, da so vsi objektivi Sigma, za kamero Sigma cenejπi kot naprimer za Canon ali Nikon. Tudi Sigma ima veë kakovostnih razredov objektivov. - moænost preciznega TTL osvetljevanja z dvema bliskavicama - priloæen nov program SPP 2.0 (Sigma Photo Pro), ki pa je kompatibilen tudi s SD9 in BOLJ I RAW konverter. Uporabnikom, ki imajo SD9 se splaëa inπtalirati SPP2 in ponovno konvertirati RAW datoteke in bodo dobili boljπe slike. Kamera SD-9 je πe vedno v prodaji. Mnogi so se bali, da SD-9 ne bo imel naslednjika. In prav zanimivo je, da pri Sigmi pravijo, da je prihod kamere SD10 poveëal prodajo starejπega modela SD9. Res pa je, da so ceno SD9 spustili krepko pod SIT.»eprav nekateri dvomijo v kamere Sigma pa se v tem podjetju dobro zavedajo, da je lastni sistem digitalnih SLR-jev kjub velikom stroπkom nujen za poslovno uspeπnost v naslednjih letih. Kar pomeni, da pri Sigmi razmiπljajo nekaj let vnaprej. Na æalost, sem imel kamero pred izidom revije premalo v rokah, da bi lahko podal podrobnejπo oceno. Je pa kamera v nekaterih æe naπtetih elementih napredek naproti SD9 in tudi kakovost slike predvsem v viπjih obëutljivostih je boljπa. Æe desni posnetek pa nam pokaæe, kako kakovostna je kamera. Æelite πe veë. Ni problema. Odπtejte veë. Podrobnejπi preizkus kamere bo kmalu objavljen na straneh e-fotografija.com. M.I. Sigma SD10 in objektiv mm. Ob dobri svetlobi tudi kamera SD10 zna zadovoljiti. 18 e-fotografija - december, januar 2003/04

19 Nikon D2h/DIGITALNI STROJ Nikon D2h je dolgo priëakovana prava DSLR reporterska kamera.»e sem pred dvemi leti za prvo pravo reportersko DSLR kamero Canon 1D zapisal DIGITALNI STROJ, je tudi D2h vreden teh besed. Pravi profesionalni stroj, na katerem po daljπem Ëasu zopet lahko piπe Nikon. Po prvem spoznavanju s kamero lahko zapiπem. Vsakdo, ki se ukvarja s profesionalno reportersko fotografijo in uporablja Nikon objektive, to kamero preprosto mora imeti. Je pravi Nikon. Ime, ki je v moëno pozitivnem smislu znano vsakemu poznavalcu foto tehnike. Tudi to kamero sem na preizkus dobil ob zakljuëku revije. Vendar doloëene kakovostne prednosti sem æe opazil.»eprav Nikon tega niti ne obeπa na veliki zvon, je kamera zaπëitena tako pred deæniki kapljami kot drobnim saharskim peskom in prahom. Kamera ima iz pogleda za reporterske fotografije zadovoljivih 4 milijona toëk in zmoænost ob 8 posnetkih na sekundo naenkrat zajeti kar 40 posnetkov. To jo dviguje nad æe dve leti staro EOS 1D. Ko pritisneπ na sproæilec in celih pet sekund posluπaπ delovanje kamere sem si dejal, deluje kot singerica. V kamero so vgradili in izpopolnili precej Na spletnih straneh se æe kaæejo primerjalne slike s EOS 1D. Pa se kaæe, da ima D2h veë πuma, manj zasiëene barve itd. Pa so taki podatki moëno nepomembni. Slika iz D2h je zadovoljivo kakovostna za namen. To pa je reportersko fotografijo. In urednika ne zanima πum, ampak zadovoljiva kakovost fotografije za revije in Ëasopise. Za fotografije, ki so namenjene revijam s boljπim tiskom in plakatom, pa se priëakuje D2x. elementov iz kamere F5. CCD tipalo za merjenje koliëine svetlobe. AF ima kar 11 toëk za nastavitev merjenja. In zaradi manjπega formata, kot ga ima film, so toëke razporejene skoraj po celotni povrπini iskala. Novost je tudi brezæiëni prenos podatkov v sprejemno enoto. Tako fotograf ni omejen s koliëino zajetih podatkov. VeË o kameri bom zapisal na spletnih straneh e-fotografija.com. S kamero D2h sem preizkusil πe objektiv mm f/2,8 s moænostjo izenaëevanja tresenja VR (vibration reduction). Nikon se je s kamero D2h definitivno vrnil na staro pot izdelovalca foto opreme za najboljπe. Kako hitro mu bo uspelo prepriëati fotografe, da se vrnejo nazaj v njegovo okrilje pa bomo videli. Najavili so æe cenovno ugodni digitalni model DSLR kamere D70. Kar pomeni, da ne bodo naredili napake iz analognega sveta, ko pred desetletji za manj kot PRO fotografijo niso hoteli sliπati. S kamero D2h so pri nikonu pokazali, da je PRO reporterska kamera πe vedno njihova domena. Znajo jo narediti in pokazati so sedaj vodilnemu Canonu, da prihaja njihov Ëas. Kako hitro pa bodo znali izdelati πe boljπo kamero, oziroma kako hitro bodo pri Nikonu pokazali πe model X, konkurenta EOS 1Ds pa bo pokazal Ëas. Tudi Canon ne spi. Mislim, da bo πe pred izzidom naslednje πtevilke revije æe priπel odgovor na D2h. Seveda πe z veëjimi zmogljivostmi. Pa koga od Nikon uporabnikov to zanima. D2h, je tako dober, da bo njegova fotografija zadovoljila tudi najzahtevnejπe urednike revij in Ëasopisov. Ve se, da je to reporterska kamera in v tem elementu mora dobro delovati. In D2h je dober. M.I. SIGMA in mm Tudi Sigma je izdelala objektive, ki so primerljivi s Canon EF-S 18-55mm in EF mm. Vendar z eno pomebno razliko. Da je 18-50mm objektiv uporaben tako na 300D kot 10D. torej vsi, ki potrebujete πiroki kot in si niste kupili komplet s EF-S objektivom oziroma imate EOS 10D, Sigma misli na vas. OBJEKTIVA in sta serije DC (Digital Crop (digitalni izrez). Razlika med DG (Digital), kjer oznaka nakazuje uporabnost pri digitalnih, vendar so full frame in enako uporabni na filmskih. Uporabniki pogosto mislijo, da objektiv mora biti DG (ali DC), da je uporaben na digitalnih kamerah. V resnici pa DG pomeni samo to, da je objektiv zelo primeren tudi za digitalni fotoapatat. Modeli DC so pa zares samo za digitalne kamere z majπimi tipali. - oba objektiva sta uporabna na Canonu, Nikonu, Pentax-u in Sigmi je uporaben na EF in EF-S aparatih Canon je krajπi v goriπënici od Canona za 5mm, vendar to ni problem, Ëe ima uporabnik kit obeh objektivov. Razlika je minimalna (29-80 namesto 29-88). - objektiv 18-50mm ni za full frame kamere. (polnega Leica formata) - objektiv ima kovinski bajonet, je tudi teæji od Canon EF-S - ima πirok obroëek za roëno ostrenje s merno skalo - priloæena je sonëna zaslonka M.I. VeË o preizkusu objektivov na e-fotografija.com e-fotografija - december, januar 2003/04 19

20 Digitalni ali optiëni ZOOM Pribliæevanje motiva je veëna æelja fotografa. Seveda iz cenovno ugodnega pogleda. Nikoli ni bilo lahko za veëjo goriπëno razdaljo dati lep kup denarja. VeË kot goriπënico 200mm si hobi fotograf nikoli ni privoπëil. Kompaktne analogne kamere, ki zmorejo tako goriπënico so zelo redke. Pa πe svetlobna jakost je tako katastrofalna ( f/11 ), da so posnetki kljub uporabi filma obëutljivosti 400ISO vedno premaknjeni. Pri SLR kamerah so solidni objektivi te goriπëne razdalje dragi. Cenejπi pa zopet slabe svetlobne jakosti. No fotograf si za SLR kamero dokupi πe kak konverter. Pa zaradi dodatne izgube svetlobne jakosti vëasih amaterski fotograf s tem naredi veë πkode kot koristi. Z zoom objektivi goriπëne razdalje 28 do 300 mm smo dobili boljπe izhodiπëe za pribliæevanje. Toda kakovost teh objektivov je za lastnika boljπe SLR kamere moëno vpraπljiva. Nezahteven fotograf, ki pa ne æeli nositi s seboj preveë kilogramov pa je z njim vsekakor zadovoljen. Pa pride digitalna tehnologija, manjπa tipala in kar naenkrat koti zajema, ki smo jih bili vajeni v analogni fotografiji samo pri dolgih goriπënih razdaljah 300 in veë mm. S tem lahko bolj pribliæamo sliko, ali πe bolje definirano, optiëno je kot zajema manjπi. Zakaj sedaj s tako lahkoto do teh goriπënic smo v e-fotografija æe pisali. Nekatere kamere sicer nimajo optiëno dolgih goriπënih razdalj, imajo pa veëje πtevilo toëk. S tem lahko fotografijo bolj poveëamo in opravimo izrez poveëave. Ne priëakujte pa preveë poveëave oziroma izreza s kompaktnimi kamerami, ki premorejo manj kot vsaj tri milijona toëk. Pri teh kamerah ne priëakujte veëjih izrezov. Pri kamerah s petimi milijoni toëk pa se æe da zadovoljivo opraviti izrez. Kaj je bolje? Kupiti kamero z veëjo goriπëno razdaljo ali kamero z veëjim πtevilom toëk. Uporabiti optiëni zoom in nato v raëunalniπkem programu opraviti izrez ali s kamero s pomoëjo digitalnega zooma opraviti poveëavo. Oziroma kdaj eno ali drugo. Primere si oglejte na spodnjih fotografijah (veë na Vedite pa, da digitalna tehnika omogoëa veë moænosti. Enkrat je bolje uporabiti izrez iz veëjega πtevila toëk, enkrat je bolje uporabiti boljπi objektiv, drugië uporabiti optiëni objektiv in nato digitalnega, tretjië narediti izrez iz digitalnega. Lahko govorim kolikor hoëem. Fotografije bodo povedale vse! Vsakdo pa si æeli kakovostne fotografije. Seveda pa je pogled na kakovost moëno raztegljiv pojem.»e nekdo z uporabo optiënega zooma razpozna osebo na sliki in je z njo zadovoljen, mu je najbræ brezpredmetno razlagati, da bi bilo bolje uporabiti optiëni zoom in nato v raëunalniπkem programu uporabiti izrez. Oboje pa je mogoëe. Sami se morate pred nakupom odloëiti kaj od kamere æelite. In Ëe æelite zajeti oddaljene motive so kamere s dolgimi goriπënicami prave za vas. Torej kaj uporabiti! Prvi nauk: Poglejte najprej v svoj æep, koliko ste za digitalca namenjeni dati, nato pa se spraπujte kaj je boljπe! In na koncu. Moæno je da imate vi povsem drugo pot ali drugaëen pogled do veëjega izreza ali poveëave fotografije. Lahko da na kompaktni kameri uporabite predleëo. Na koncu pa vedno priporoëam, da preizkusite svojo kamero in se nato odloëite katera pot do kakovostne fotografije je za vas boljπa.. M.I. 38mm 380mm 380mm in 4X zoom 380mm, poveëava v programu za obdelavo fotografij 38mm 380mm 380mm in 4X zoom 380mm 20 e-fotografija - december, januar 2003/04

21 Prima. Fotografija! ZOOM 80u QD* SIT ZOOM 80u SIT - zoom objektiv mm f/4,7-9,4 z asferiëno leëo toëkovna samodejna nastavitev ostrine AiAF - prilagajanje moëi bliskavice odvisno od goriπëne razdalje * model QD ( zapisovalec datuma ) EOS. Fotografija! EOS 300V + EF mm SIT Zrcalno refleksni fotoaparat Canon EOS 300V z objektivom Canon EF mm - 7 toëkovno obmoëje samodejnega ostrenja - 35 izbirnih mest za merjenje osvetljenosti - 10 naëinov osvetljevanja Ponudba velja do razprodaje zalog. Cene vkljëujejo DDV. Predstavljene artikle dobite samo v bolje zaloæenih specializiranih trgovinah. Avtera d.o.o., martinska 130, 1000 Ljubljana

22 Objektivi Kaj kamera! Objektiv je tisti del na njej, ki fotografu omogoëi po tehniëni plati kakovostno zajeti motiv. Tako je v analogni fotografiji. Enak film lahko vstavimo v dobro ali slabπo kamero in z istim objektivom bomo dobili enake rezultate. V digitalni fotografiji pa potrebujemo πe nekaj kakovostnih tehniënih pripomoëkov, ki nam sedaj zamenjujejo film in njegovo razvijanje. Tipalo, analogno digitalni pretvornik in algoritme, ki znajo podatke ki pridejo iz tipala kakovostno prevesti v πtevilke, le te pa nam potem prikaæejo sliko. Pa vendar. Objektive se na DSLR kamerah πe vedno da menjati. Kar pomeni, boljπa je tehnologija v kameri, veë informacij bo za prikazano fotografijo. Z boljπim objektivom pa πe vedno vplivamo na kakovostnejπi konëni izdelek, to je fotografijo. Svetloba odbita od motiva se nam z manj napakami projicira na tipalo. KonËni rezultat je boljπa videna fotografija. Objektivi Camera Obscura, soba z luknjico kot predhodnica danaπnjih foto kamer je na zaëetku slikarjem sluæila za prerisovanje. Preko majhne luknjice se svetloba prenese na zadnji del kamere. Seveda pa mora biti velikost luknjice in oddaljenost stene kamor se slika projicira v pravilnem razmerju, da dobimo ostro sliko. S tako kamero se da tudi normalno fotografirati na film. Teæava je samo v predolgih Ëasih osvetlitve. Ob prihodu prvih leë in nato teleskopov so z vse veë izkuπnjami optiki æe znali izraëunati prve objektive z veë leëami. Fotografije so bile vse boljπe, objektivi konstrukcijsko zahtevnejπi, mnoæiënost fotografiranja pa je prinesla nove in nove zahteve. V foto kamere so se iz filmskih kamer preselili tudi objektivi z izmenljivo goriπëno razdaljo. Sprva s slabo kakovostjo, danes pa se je njihova kakovost æe tako izboljπala, da veëina fotografov uporablja samo πe te objektive. Opazili ste æe, da se pri digitalnih kompaktnih kot DSLR kamerah definicija normalni objektiv spreminja od kamere do kamere. Na film smo v veëini primerov fotografirali na 35mm (Leica) format filma in njegova diagonala 43mm nam je dala normalni objektiv. Pri tem filmskem formatu smo povzeli 50 mm objektiv za osnovnega. Tudi tu se velikokrat poudarja napaëna definicija, da je kot ( 46 stopinj ), ki nam ga zajame normalni objektiv najbolj primerljiv s pogledom kot ga vidimo mi z oëesom. V digitalnem svetu pa je formatov tipal s tem pa pojmovanj normalni objektiv vse veë. Pa se tudi tu dræijo goriπënice primerljive z diagonalo tipala. Dobro pa je, dokler se bolj ne poenotijo velikosti tipal ali pa se celo doloëijo standardi, da nam proizvajalci poleg pravih goriπënih razdalj zapiπejo πe ekvivalent iz vsem nam dobro znanega 35mm sveta. Vsaj tako delajo na kompaktnih kamerah. Pri DSLR kamerah, pa je treba upoπtevati faktor izreza. Ne poveëave goriπënice. Ampak izreza. To je zelo pomembno poudariti zaradi lastnosti, ki jih fotograf mora upoπtevati pri fotografiranju. In ker so tipala v veëini DSLR kamerah manjπa kot 36 x 24 mm se nam spremeni tudi zajem slike, ki jo zariπe objektiv. In sedaj nastopi problem zajema πirokega kota. S film kamero 35 mm razreda in objektivom goriπëne razdalje 28 mm zajamemo motiv v kotu 75 stopinj. Z digitalno refleksno kamero, ki uporablja tudi objektive za 35 mm razred, recimo trenutno najbolj razπirjeno Canon EOS 300D pa je kot zajema enak. Vendar objektivi za film v digitalni kameri zariπejo veëjo sliko, manjπe tipalo velikosti 22,7 X 15,1 mm pa zajame samo njen del. Sedaj v DSLR kameri s tipalom prej zapisane velikosti potrebujemo objektiv 35mm razreda goriπëne razdalje 18mm, da nam manjπe tipalo zajame enako povrπino motiva kot veëji film. In smo tam, kjer je digitalna fotografija doma. V moëno viπjih cenah tehnike. Da so kamere draæje od analognih πe Kakovost objektiva zavisi od pravilnega izraëuna leë, kakovosti uporabljenega materiala za njih, natanëno bruπenje in sestavava objektiva. Dober objektiv stane veë kot kamera. Predvsem fotografi, ki so πele vstopili v fotografski SLR svet morate vedeti, da od kakovostnega objektiva zavisi tudi velik del tehniëne kakovosti konënega izdelka. Objektivi najniæjega cenovnega razreda vas znajo hitro razoëarati. nekako razumemo. Toda sedaj se spremeni πe en element. Objektive z goriπënimi razdaljami pod 28 mm so v filmski dobi kupovali le pravi ljubitelji fotografije in manj. profesionalci. Objektivi krajπih goriπënic so tudi zelo dragi. In tisti, ki si kupi recimo poceni DSLR kamero recimo EOS 300D, bo za objektiv s πirokim kotom 20 mm (96 stopinj zajema) kot smo ga poznali pri filmu moral plaëati veë kot za kamero. Pa mu bo tak objektiv zaradi manjπega tipala in s tem izreza zarisane slike prinesel samo 32mm. Razen! Proizvajalci vedno najdejo reπitev za kupëev problem, to je veëno premalo denarja. In so nam pri Canon postregli z novo reπitvijo. Objektivi serije EF-S. No zaenkrat je tu samo eden. Z njim so reπili kupce EOS 300D. Vedo, da kupci 10D æe ne bi posegli po tem objektivu. Ne v smislu kakovosti, kar bomo spoznali v nadaljevanju ampak predvsem konstrukciji, ki za zahtevnega fotografa ni zadovoljiva. irokokotni objektivi Velikokrat sliπim, da objektivi krajπih goriπënic riπejo bolje od tele objektivov. Pa je to miπljenje daleë od resnice. Da doseæejo πirok kot zajema je æe prva leëa polna napak. Je velika in moëno izboëena. irokokotni objektivi imajo za prvo leëo πe mnoæico leë. Vsaka nadaljna leëa usmerja svetlobo v æeljeno smer in popravlja napako leëe pred njo. In veë leë doprinese veë napak. Tele objektivi Teleobjektivi imajo manj napak. To lahko vidite æe po MTF preizkusih. LeËe so tudi tu velike, predvsem pri objektivih veëje svetlobne moëi. Toda zaradi manjπega kota zajema je prva leëa mnogo manj izboëena kot pri πirokokotnem, pa tudi leë v objektivu je Zoom objektivi (spremenljiva goriπënica) Ti objektivi so med fotografe priëeli prihajati v 70-letih. Sprva so se jih fotografi otepali. Imeli so slabo svetlobno moë, poveëini samo 2X-ni zoom in slabo risbo zaradi mnoæice leë. Danes pa veëina hobi fotografov uporablja samo te objektive. Konstrukcijsko so jih moëno izboljπali in jim dodajali vse veëji goriπëni razpon. Toda tudi tu je zanka. VeËji razpon pomeni veë napak. Saj je treba objektiv prirediti za moëno razliëne pogoje. Boljπi objektivi imajo moænost spremembe goriπënice v razponu cca. 3X. Do sedaj se je med DSLR kamerami samo Olympus odloëil prirediti ohiπje kamere in objektive tipalu. Ostali proizvajalci DSLR kamer, Canon, Pentax, Nikon, Sigma pa zaradi mnoæice objektivov, ki jih imajo uporabniki film SLR kamer πe vedno vztrajajo na ohiπjih prirejenih za objektive 35mm razreda. In sedaj nastopi teæava zajema πirokega kota. Velikost izreza slike se giblje med 1,3X EOS 1D, Nikon 1,5X, EOS 10D in 300D 1,6X, Sigma 1,7X. In tako pri EOS 300D namesto kota zajema z goriπënico 18mm objektiva iz 35mm razreda ( 98 stopinj ) zariπemo na tipalo samo kot zajema 28mm ( 75 stopinj ). In ker so klasiëni objektivi 35mm razredu πirokokotnikov konstrukcijsko zahtevni in s tem dragi je treba poiskati drugaëno reπitev. Objektive je treba prilagoditi sodobni digitalni tehniki, oziroma 22 e-fotografija - december, januar 2003/04

23 manjπim tipalom. Ni veë potrebe zarisati sliko v premeru kroga vsaj 43mm kolikor je diagonala filma. Sedaj je krog, ki ga projicira objektiv v kamero lahko mnogo manjπi. Pri EOS 300D je premer lahko samo 28mm. In kako to doseëi? Canon se je odloëil za enostavno reπitev. EOS 300D πe vedno ohranja mere od nastavka za objektiv do tipala prirejene objektivom 35mm razreda. Zaradi majhnosti tipala pa so zmanjπali zrcalo, ki odbija sliko v iskalo. S tem so dosegli, da je prostora od nastavka za objektiv do zrcala veë in zadnje leëe objektiva so prestavili bolj v notranjost kamere. Ker zaenkrat potrebujejo cenejπe objektive samo za segment zajema πirokega kota, je objektiv samo eden. In ker je objektiv konstrukcijsko drugaëen, ga lahko nastavite samo na EOS 300D. So pa pri Canonu naredili πe eno pametno potezo. EOS 10D, 1D, 1Ds so v veëini kupovali fotografi, ki so æe prej imeli Canon opremo in v svojem polprofesionalnem ali profesionalnem delu tudi æe uporabljali moëno πirokokotne objektive. EOS 300D, pa je kamera namenjena πirokim mnoæicam. In tem fotografom je treba za dobro ceno ponuditi tudi osnovni objektiv. In tako je nastal objektiv EF-S 18-55mm, ki nam zariπe v kameri manjπo sliko kot so jo do sedaj objektivi prirejeni za film. S tem so lahko tudi leëe manjπe, kar doprinese tudi k veëji kompaktnosti (velikost samo 66mm, filter 58mm) in posredno tudi ceni objektiva. Kljub goriπëni razdalji 18mm pa ima objektiv kot zajema 75 stopinj. To pa je enako kot 28mm filmski objektiv. In ker sem æe zapisal pametno odloëitev. Tudi drugi se trudijo na podoben naëin pridobiti krajπe goriπënice. Toda Objektiv EF-S ima ceno samo 100 EUR, kar mu daje v tem draæjimi. Toda uporabnost kamere je prirejena uporabnikom, ki s kamero ne rokujejo pogosto. No s tem zapisom se danes mnogi lastniki EOS 300D ne bodo strinjali. Toda poëakajmo naslednje leto in nove modele DSLR kamer πe niæjih cen. V analognem SLR razredu jo lahko primerjamo z EOS 300V in ve se kdo je te kamere kupoval in kaj so zmogle. Seveda lahko tudi s temi kamerami fotografirajo tudi najbolj zahtevni profesionalci. Toda samo do doloëene meje. Od tam naprej kamera zataji, oziroma lahko fotografsko delujemo kakovostno samo z pravimi profesionalnimi kamerami. In ne piπem o kakovosti slike ampak o uporabnosti kamere same. In se takoj pojavi vpraπanje. Kupiti EOS 300D z ali brez objektiva? Zaenkrat je EF-S objektiv dobavljiv samo v kompletu s kamero. In ker kupujejo to kamero tudi fotografi, ki Canon objektivov s moëno πirokim kotom πe nimajo se iπëejo odgovori, kaj kupiti. Æe po opravljenih prvih preizkusih sem vam svetoval, da se ta objektiv splaëa dokupiti. Nizka cena in dobra kakovost sta zadosti moëna argumenta. Sedaj pa sem si vzel Ëas in opravil preizkus z veëimi Canon πirokokotnimi zoom objektivi. Enak motiv sem zajel z veëimi goriπënicami, z enako kamero EOS 300D, s stojalom, pod enakimi pogoji glede zaslonk in oddaljenosti od motiva. In lahko opazite na fotografijah (e-fotografija.com), da v kakovosti zapisa veëjih odstopanj sploh ni. Na majhni oddaljenosti cca. 30 cm ima sicer 16-40mm opazno boljπo kakovost zapisa od konkurentov. Toda v normalnih oddaljenostih od motiva te niso opazne. Tudi veë kot 10X draæji objektiv ima moëno povpreëen zapis. Lahko celo reëem, da se tu potrjujejo moje na zaëetku zapisane besede kako s polno napakami zapiπejo πirokokotni objektivi motiv na tipalo. Vendar sedaj piπem samo o kakovosti zapisa s kamero EOS 300D in ne o uporabnosti objektiva. EF-S je le prirejen in narejen za uporabnike, ki z njim ne bodo vsakodnevno fotografirali, pogosto menjali objektive, jih izpostavljali razredu kamer veliko prednost. Ker je kamera zdruæljiva tudi z preostalimi film objektivi pa moænost, da obdræijo tako stare Canon uporabnike, kot nove priklenejo na svoj sistem. Sigma, ki izdeluje objektive za vse vodilne kamere, pa je reπila πe en problem. Za malo viπjo ceno, cca SIT omogoëa goriπënico 18mm za tipala polnega 35mm formata. Objektiv je tako primeren za 1Ds, 10D in 300D. Kakovost Cena je danes tisti argument, da mnogi poseæejo po EOS 300D. Kupujejo ga tudi fotografi, ki med analognimi nikoli ne bi posegli po kameri tega uporabniπkega razreda. EOS 300D nam sicer omogoëa kakovostne fotografije primerljive z vlagi, drobnemu pesku, prahu in deænjim kapljam. Ve se za kaj je namenjen in v tem je odliëen. Nasploh pa v razmerju CENA - KAKOVOST.»e æe kupujete EOS 300D, ga kupite. Tudi Ëe vam bo EOS 300D sluæila Ëez Ëas samo kot druga kamera, bo EF-S mm zelo uporaben. Prav tako, Ëe boste prodajali kamero. Za denar, ki ste ga odπteli za njega vam ne bo æal, Ëe ga boste pustili na kameri za potrditev vaπe cene in laæje prodaje. In verjemite. Mnogi kupci EOS 300D boste kamero kmalu ponudili v menjavo ali prodajo. Pa ne zaradi njene slabe kakovosti.»e vas je æe ali vas bo fotografija bolj pritegnila, to le ni kamera za vas. Vedno priporoëam. Kupite kamero za vaπ namen. In πe nekaj. Kamera je tako slaba, kot je slab njen najπibkejπi Ëlen. In naj to nikakor ne bo objektiv. Matjaæ Intihar e-fotografija - december, januar 2003/04 23

24 Problem prahu v digitalni fotografiji S problemom prahu in smeti smo se sreëevali æe v analognem svetu fotografije. Spomnim se primerov, ko sem v domaëi temnici razvijal Ërnobele fotografije in πele po konëanem delu opazil, da sem nehote na papir preslikal tudi kakπen praπni delec ali smet, ki se je tako rada prijela na film. Tudi v fotografskih studiih so se vëasih dogajale podobne stvari, posledice smeti in prahu pa so na æalost najbolj vidne pri poveëavah, saj iz komaj vidnega praπnega delca na filmu, nastane na fotografiji zelo moteëa in πe kako opazna smet. Takπnih problemov je bilo sicer v zadnjem Ëasu æe zelo malo, saj so fotografski studii æe opremljeni s takπnimi napravami, ki iz filma pred zajemanjem fotografije odstranijo morebiten prah in manjπe smeti. Pa vendar, problemi so bili prisotni in zaenkrat kaæe tako, da se bomo s podobnimi vsaj πe nekaj Ëasa sreëevali tudi v digitalni fotografiji, le da na nekoliko drugaëen naëin in to predvsem lastniki digitalnih zrcalnorefleksnih fotoaparatov. Vsi vemo, da je tipalo v digitalni fotografiji nadomestek za film in ker je problem smeti prej najveëkrat izhajal iz neëistega filma je v digitalnem svetu fotografije izvor tega problema v praπnih delcih, ki lahko zaidejo na oz. natanëneje pred tipalo digitalnega fotoaparata. Da bi bila zadeva πe malo bolj neprijetna poskrbi tipalo samo, ki zaradi elektriënega delovanja na nek naëin celo privlaëi praπne delce, ki so v bliæini. Takole lahko izgledajo vaπe fotografije, Ëe imate prah na steklu pred tipalom.»lanek je nastal ob preizkusu kamer Olympus E-1 in Canon EOS 1Ds. Glavni japonski inæenir projekta E-1 g. Atushi Hatakayama mi je v avgustu na vpraπanje s katero kamero naj primerjam E-1 odloëno dejal. EOS 1Ds. Ker nekaj pa æe vem o zmoænostih tehnike sva hitro preπla na niæjo stopnico. Ampak njegova beseda me æe iz navihanosti πe vedno dræi. In sem kamere preizkusil v njuni najboljπi izvedbi. In kaj sem ugotovil! E-1 je boljπi. In veste kje? Veliko cenejπi Olympus E-1 kamero Canon EOS 1Ds vedno pusti v prahu. In zakaj? Zato ker ga E-1 enostavno pred posnetkom izpred tipala oëisti. HAHA. 1:0 za Olympus. Sam imam izredno sreëo. Dve leti imam EOS D60 in nimam teæav s prahom. Pade mi na beton iz nahrbtnika in πe vedno deluje. Fotografije so dobre. Ne menjam ga za 10D itd. itd. No pri preizkusu kamere Olympus E-1 pa sem priπel do novih spoznanj. VeËkrat sem æe zapisal, da veë glav veë ve, da spremljajte razne zapise, vendar z trezno glavo. No pri zapisih v e-fotografiji ste lahko prepriëani, da piπem z Posledica smeti na tipalu se pokaæejo kot manjπe ali veëje temne lise, ki se na istih mesti pojavljajo na fotografijah. Te lise so vidne predvsem na svetlejπih enobarvnih povrπinah kot je na primer nebo, svetel papir itd.prah se namreë zaradi same zgradbe tipala nikoli ne prime neposredno na povrπino tipala ampak nekoliko pred. NajveËja verjetnost, da praπni in drugi delci prodrejo v notranjost fotoaparata je pri zamenjavi objektivov, zato je problem veëinoma prisoten le pri zrcalno-refleksnih digitalnih fotoaparatih. Proizvajalci le teh zaenkrat niso posveëali veliko pozornosti smetem na tipalu, pa vendar je v zadnjem Ëasu opaziti tudi na tem podroëju doloëene premike. Tukaj mislim predvsem na najnovejπi Olympusov model E-1, ki je patentiral tako imenovani ultrazvoëni proti praπni filter (Supersonic Wave filter), pa tudi Sigmina modela SD9 in SD10 vsebujeta neke vrste proti praπno zaπëito. Olympusov ultrasoniëni filter je zelo zanimiva reπitev. NameπËen je med tipalo in zaklop fotoaparata, deluje pa tako, da z vibracijami ultrazvoëne hitrosti prah dobesedno strese da ta pade s povrπine filtra. Ta funkcija se aktivira ob vsakem vklopu fotoaparata, moæno pa jo je izvrπiti tudi roëno. Vse lepo in prav, vendar æe v samih navodilih za uporabo piπe, da filter ni sposoben odstraniti vseh vrst neëistoë. Na nek naëin je to normalno saj nobena tehnika ni popolna, bo pa takπna reπitev sigurno zmanjπala problem njo. Lahko so napake v tekstu, slovniëne in ne vem kakπne πe. Samo kar zapiπem, za tem tudi stojim. In danes vam piπem kako se oëisti tipalo. No vsaj tako se piπe. Pa ni tako. Pred tipalom, Ëe ste si ogledali slike notranjosti kamere je vedno steklo na katerega se prime umazanija. In steklo se vedno lahko oëisti. KAKO? niste hodili v JLA. S dahom in Ëasopisom! Ker pa je Ëasopis prevelik, se pri tipalu vedno uporabi nekaj manjπega. Za to pa zadostuje vatirana paliëica za uho.»iπëenje stekla Nikoli ne pozabi kar si se uëil kot vajenec. Ko sem ob 6.00 priπel v sluæbo je bilo moje prvo opravilo na veliki repro kameri ËiπËenje stekla za katerim smo polagali slike za reprodukcijo. In πe sedaj po 27 letih v dobi digitalnega zajema, prvo oëistim steklo skenerja in nato zaënem s skeniranjem. In æelel sem primerjati E-1 s 1Ds. In kolega Vito s katerim sva preizkuπala kameri je zaëel kot vajenec. Najprej je naredil posnetek na belo povrπino. Preko raëunalniπkega zaslona pogledal kje so smeti nabiranja smeti na tipalu Olympusovega E-1. Poleg tega je pri E-1 moænost prodiranja praπnih delcev skozi ohiπje zmanjπano na minimum, saj so vsi stiëni deli in gumbi tako na ohiπju fotoaparata kot tudi na objektivih zaπëiteni s posebnimi tesnili. Podobna tesnila, ki sluæijo seveda tudi kot zaπëita pred deæjem in vlago, imata na primer tudi Canonova draæja modela 1D in 1Ds ter nekateri njihovi boljπi objektivi z oznako L. Vendar pri njih prah prihaja v notranjost fotoaparata pri zamenjavi objektivov. Pri Sigmi so se problema lotili na enostavnejπi naëin kot pri Olympusu. Tik pod odprtino za pritrditev objektiva so namestili tako imenovano proti praπno zaπëito, ki pa ni nië drugega kot posebno steklo, ki bi naj prepreëevalo vstop praπnih delcev in smeti v notranjost fotoaparata. VeËkrat so prav enostavne reπitve tudi najboljπe.»as in praksa bosta pokazala ali so te reπitve dovolj dobre, je pa seveda vsaka reπitev, ki zmanjπuje moænost nabiranja smeti na tipalu dobrodoπla in boljπa kot nië. Pri ostalih proizvajalcih digitalnih zrcalnorefleksnih fotoaparatov zaenkrat nisem opazil kakπnih posebnih ukrepov oz. reπitev glede tega. Celo Canon, ki je do sedaj naredil najveë modelov DSLR fotoaparatov na podroëju proti praπne zaπëite ni ponudil πe nië konkretnega. Vsi (tudi Olympus E-1 in Sigma SD9 in 10) pa imajo v svojih menijih moænost ËiπËenja tipala, kar pa na æalost ne pomeni, da se s pritiskom na gumb tipalo samo oëisti vseh nesnag. S to opcijo se le dvigne in zaskoëi ogledalo ter odpre zaklop, da je tipalo dostopno in ga je moæno na nek naëin oëistiti. Vemo pa, da je tipalo kot srce digitalnega fotoaparata zelo natanëen in obëutljiv del, zato je lahko ËiπËenje le tega zelo koëljiva stvar. Proizvajalec seveda ne bo upoπteval garancije, Ëe se tipalo pri nestrokovnem ËiπËenju brez upoπtevanja navodil za uporabo poπkoduje. Canon v svojih navodilih na primer strogo odsvetuje kakrπnokoli dotikanje oz. brisanje tipala, pa Ëeprav je tipalo narejeno tako, da se ga neposredno praktiëno sploh ni mogoëe dotakniti, ker je neposredno pred njim πe poseben optiëni filter. Vendar se tudi ta stekleni filter lahko ob nepazljivosti poπkoduje. V navodilih za uporabo tudi priporoëajo, da se fotoaparat, ki ima»i»enje PRAHU PRED TIPALOM in... odprl je kamero prikljuëeno tako kot piπe v navodilih na elektriko, dahnil v kamero, v roko vzel vatirano paliëico, oëistil steklo pred tipalom in... ponovil posnetek. Tako dva do trikrat, dokler ni priπel do æeljenega rezultata. Vmes je πe ugotovil, da ima beli papir za ozadje praske. ele po popolnama Ëistem steklu pred tipalom se je lotil fotografiranja s kamero. In ali mislite, da serviserji delujejo drugaëe. Kar mislite! Pa sem se malo smejal Vitu. In zakaj. Zato, ker je porabil pol ure za ËiπËenje. Ampak vseeno. E-1 ima namesto stekla folijo in ultrasoniëno napravo, ki zavibrira folijo, jo razmagneti prah se odlepi od folije in pade v za to doloëen prostor. In to se zgodi pred vsakim posnetkom. Canon prosim naredi nekaj podobnega. Ne zaradi mene, sam s prahom nimam problema ampak zaradi lastnikov pregreπno dragih kamer, ki Ëistijo mala stekla. Ker v njih spuπëajo svoj dah, se zna zgoditi, da jim bo kamera zaradi kondenza zaribala. HAHA No malo πale v tekstu mora biti. Vendar resno. Steklo Tipalo v kameri je dobro zaπëiteno. Pred IR in Lowpass filtrom pa je πe steklo. (Skica: EOS D60) smeti na tipalu, da pooblaπëenemu serviserju na ËiπËenje. Preveril sem, koliko stane ËiπËenje tipala na primer Canonovega EOS 10D pri naπem pooblaπëenem serviserju (3A). Odgovorili so mi, da je cena najmanj od 5000 do 10000SIT, odvisno od zahtevnosti ËiπËenja, da pa lahko fotoaparat po dogovoru dobimo nazaj πe isti dan. Obstajajo seveda tudi druge alternativne moænosti, vendar je vse ostalo, ki ni v skladu z navodili za uporabo, poëetje na lastno odgovornost. Vsekakor ne æelim potencirati problema, ker πe zdaleë ni tako velik kot se morda zdi na prvi pogled, dobro pa je, da smo s tem seznanjeni. Je pa ta problem v veliki meri odvisen od tega za kaj in v kakπnih razmerah bomo fotoaparat uporabljali. Na primer vojni fotoreporter, bi imel s prahom mnogo veëje probleme, kot pa ga bo imel ljubiteljski fotograf. PrepriËan pa sem, da tudi proizvajalci πe niso rekli zadnje besede glede tega, pa naj si bo to na podroëju tehnoloπkih reπitev za zaπëito tipala pred smetmi ali pa tudi varnejπih in zanesljivejπih metod ËiπËenja tipala. Morda sta prav Olympus in Sigma na nek naëin pokazala pot tudi drugim proizvajalcem, da bodo o tem bolj razmiπljali pri prihajajoëih modelih. Saj vemo, preventiva je vedno boljπa kot pa kurativa, πe posebno Ëe gre za tako obëutljiv in konec koncev tudi zelo drag del kot je to tipalo pri digitalnem fotoaparatu. Miro VreËko Steklo pred tipalom lahko oëistite tudi sami. Naredite πkljoc v modro nebo ali belo steno, na raëunalniπkem zaslonu si oglejte poveëano sliko in videli boste ali je kaj prahu. Nato pa dah, vzemite vatirano paliëico oëistite steklo malo spihajte in smo tu, kjer je oëiπëeno steklo pred tipalom doma. Pa veliko sreëe. Vito je moral trikrat ponoviti ËiπËenje, da mu je uspelo. Toda on je perfekcionist. Kot sem æe povedal, mene æe dve leti D60 ni seznanil s prahom.»e bi ga dal Vitu v roke, bi prah takoj naπel. Sedaj veste, da se da oëistiti steklo pred tipalom tudi doma. Preizkuπate in Ëistite pa na lastno odgovornost. Sam tega nisem poëel, saj mi tega niti ni treba. Ko pa bo steklo umazano pa bom preizkusil ta sistem. Pa veliko sreëe. In zakaj? PrviË je Vito to poizkuπal s najnejænejπo πëetko, pa bi po prvem posnetku utrpnil. Same raze. Ugotovil je, da πëetka ali ËopiË nikakor ne ustrezata. PuπËata umazanijo za seboj. Torej dahnite na steklo in Ëistite s vatirano paliëico in spihajte s pihalko. In nato...upam, da vse dobro. Hvala Vito za prikaz.»e ne bi videl, da to poëneπ z lastno kamero za dva milijona in nekaj drobiæa, ti ne bi verjel. Matjaæ Intihar 24 e-fotografija - december, januar 2003/04

25

26 Digitalni foto albumi V tem sestavku in nadaljevanjih vam bomo predstavili reπitve nekaterih teæav, ki se slej ko prej pojavijo pri vsakem uporabniku digitalne fotografije v kombinaciji z raëunalnikom. Predstavili bomo naëine, kako zmanjπati prostor, ki ga fotografije zasedejo na disku, kako med mnoæico posnetkov Ëim hitreje najti pravega, kako si uredimo digitalni foto album in kako tak album pokazati πirπem krogu obëinstva prek digitalne dia-predstavitve ali z objavo foto albuma na spletu. Pozor, zmanjkuje vam prostora na disku! ZveËer, po nedeljskem izletu druæinski glavar ves zadovoljen pretoëi najnovejπe posnetke v raëunalnik. e preden je operacija konëana, pa zagleda na zaslonu gornje opozorilo! Vraga, kaj pa je zdaj to, se spraπuje, saj bi moralo biti πe dovolj prostora na disku! Ampak njegovo preverjanje je le potrdilo dejstvo: prostora je zmanjkalo! Bo potreben nov, veëji disk? No, dragi digitalni fotograf, zdaj pa imaπ, kar si iskal! Verjel si, da je digitalna fotografija zastonj. Kako to, da so zdaj na vidiku novi stroπki? Kako je mogoëe, da πe ne leto dni star disk æe poka po πivih? Samo brez panike! V e-fotografiji vam bomo nakazali nekatere moæne reπitve takih teæav. Megabajti, gigabajti... Poglejmo zakaj se diski tako hitro napolnijo in se poigrajmo s πtevilkami. Da se ne bomo izgubili v podrobnostih, nam dovolite pribliæno oceno, tako, Ëez palec. Kaj ugotovimo: Kamere, ki se danes nahajajo v prodajnih policah imajo tipala v povpreëju od 3 do 6 megapikslov. Na en GB gigabajt diska pospravimo pribliæno 1600 posnetkov, Ëe uporabljamo kamero s tremi megapiksli in srednjo stopnjo stiskanja ( fotografija zavzame povpreëno 620 kb prostora) pri novejπih kamerah s πestimi megapiksli, pa pride na gigabajt le 500 fotografij, saj le-ta pri srednji kvaliteti zavzame pribliæno 2MB. Lastniki analognih kamer zaëudeno majete z glavo. Res, za vas so to vrtoglave πtevilke saj si hitro izraëunate koliko vas stane samo 38 fotografij s filmom vred. Kje je πe 1600! V digitalnem svetu je drugaëe. Pritiskanje na sproæilec je zastonj (mar ne trdijo vsi tako?) in tega se seveda obilno posluæujemo, spominska kartica se polni in poslediëno naπ disk. Amen. Kje si, fotografija? Vsi lastniki velikih diskov ste se ob branju prejπnjih odstavkov prizanesljivo nasmihali. Sploh ste najverjetneje lastnik CD snemalnika. Ko vam priëne zmanjkovati prostora, vzamete πop praznih CD in kot bi mignil se na disku znajde stotine megabajtov prostora. Do tu vse lepo in prav. Ostane pa vam drug problem! Kako med silnimi gigabajti fotografij najti pravo? Na katerem CD se nahaja. Recimo, da iπëete fotografijo nekega sorodnika za katerega veste, da ste ga nekoë ulovili v objektiv. Sedaj nimate pojma, kje je ta fotografija. Na disku (ali po CD-jih) imamo na stotine fotografij (datotek) s Ëudnimi imeni, ki nam ne povedo niëesar o njihovi vsebini (npr.: PB JPG). Znajti se moramo na drugaëen naëin, predvsem pa: narediti red! Izmed mnogih sistemov za obvladovanje fotografij vam v e-fotografiji predstavljamo enega, ki sicer ni najboljπi, ne zahteva pa pretiranega dela in vestnosti in se zato pri mnogih lenivcih obnese! PoiπËimo si pravo orodje Kaj nam pomaga velika ropotarnica, Ëe zaradi mnoæice πe uporabnih stvari, nikoli ne najdemo tiste, ki jo iπëemo. Slej ko prej moramo narediti Ëistko. In prav to naredimo v raëunalniku s fotografijami. Prvo kar pri tem potrebujemo, je dobro orodje. V naπem primeru je to program za pregledovanje fotografij. Veliko ljudi uporablja kar pregledovalnik, ki je vgrajen v operacijski sistem (windows explorer). Mi pa bi radi dobili kar najveë nadzora nad fotografijami in zato potrebujemo moënejπe orodje, ki bo poleg Ëim enostavnejπega pregledovanja vsebine, omogoëalo πe kaj veë. Denimo osnovne popravke, kak uporaben filter, izdelavo predstavitev, indeks printe in podobno. V ta namen si lahko privoπëimo katerega izmed mnoæice tovrstnih programov, ki jih najdemo na spletu. O programih bomo podrobneje spregovorili v naslednjih πtevilkah, to pot samo naπtejmo nekaj najbolj priljubljenih. To so Irfan View, CoffeeCup Free Viewer Plus, Futuris Imager, ibrowser (ti so brezplaëni) in ThumbsPlus, ACD FotoCanvas, Paint Shop Pro, ACDSee, (ti so Shareware). Te in πe ostale najdete na (za Mac OS X in Linux pobrskajte). Med tako mnoæico programja je seveda nemogoëe doloëiti najboljπega. Ko enkrat najdeπ takega, ki zadovolji tvoje potrebe, ostaneπ pri njem. Kot reëeno, bomo v naslednjih πtevilkah programom posvetili veë prostora. Sedaj pa na delo! Naredimo RED! Opisali bomo enega izmed mnogih moænih naëinov vzdræevanja redu na diskih. Upamo, da boste v nem naπli kako koristno idejo. Pravila so enostavna, samo dræati se jih je treba.»im manj map (direktorijev) Mnoæica map vas bo sëasoma samo zmedla.»ez pol leta ne boste veë vedeli ali slike z dirke iskati v mapi port ali avtomobili. Odprite si eno glavno mapo, kamor boste πibali vse fotografije (C:\Foto\). Nekateri programi si take mape sami ustvarijo v kakπnem eksotiënem koπëku diska (npr. c:\program Files\Fiolex Software\Work\MyPictures\. Tudi c:\documents and Settings\User\My Documents\My Pictures\ se ne bo obnesel.) Potem si odprete za vsako leto eno podmapo in πe za vsak mesec eno (C:\foto\Leto2003\december2003). To je popolnoma dovolj, æe tako se jih bo sëasoma veliko nabralo. Poleg tega vedno toëno vemo v kateri mapi imamo datoteke ki jih πe nismo spravili v arhiv. Za enostavne in hitre spremembe imajo tudi marsikateri pregledovalniki vgrajene efekte -v enih programih jih imenujejo filtri Izdelujte varnostne kopije Drugi razlog za Ëasovno urejen arhiv so varnostne kopije ali backupi. Da mi nihëe, res nihëe, niti ne pomisli ne na to, da bi opustil redno izdelavo varnostnih kopij! Kdor ne verjame, naj stopi do prvega serviserja raëunalnikov in jih pobara kako je s tem. RaËunalniki se kvarijo, viroze jih napadajo. Vsa programska oprema se da ponovno namestiti, trenutkov ki ste jih v preteklosti zajeli v objektiv pa se ne da ponoviti! Mislite na to! S primerno programsko opremo lahko podatke dopisujemo na medij (zapisljivi CD, DVD...) in ni nobene potrebe Ëakati da se nabere za en CD. In kadar (Ëe) vas doleti sesutje diska, boste pomirjeni. Vsi vaπi dragoceni podatki so na varnem... Bodite neusmiljeni VeËina nas æivi v zmotnem prepriëanju, da je v digitalnem fotoalbumu greh pritisniti Delete tipko. Pa ni tako. Digitalna fotografija je s svojim prihodom povzroëila, da se neprimerno veë pritiska na sproæilec. Ne samo, da slikamo veë motivov, tudi ni redkost, da imamo cel kup fotografij enega samega motiva. Spreminjamo nastavitve, eksperimentiramo, nismo zadovoljni s posnetkom (kontrola na displejëku), pritisnemo πe enkrat ker si reëemo ena bo æe ratala, in podobno. Roka kritiënega cenzorja je bila v analogni dobi roka fotografa, ki je æe pred pritiskom sproæilca preveril nastavitve, svetlobo, ostrino, kompozicijo... πele ko je bilo vse kot je treba je pritisnil. Enkrat. Je kar je in marsikdo se πe spomni prijetne vznemirjenosti, ko smo priπli po razvite fotografije ali so ratale? Tak cenzor ste sedaj vi za raëunalnikom. TehniËno slabe posnetke in take, ki nimajo kake posebne emocionalne ali informativne vrednosti v koπ! Med posnetki istega motiva se odloëite za enega ali dva najboljπa, ostale v koπ! Bodite neusmiljeni.»e æelite, da bo vaπ digitalni foto album zanimiv, gledalca (pa tudi Ëe ste to vi sami) ne smete zamoriti s ponavljajoëimi, tehniëno slabimi ali enoliënimi posnetki.»e se vam zaradi tega trga srce, jih pred brisanjem shranite na nek poseben arhiv (za vsak sluëaj), pa boste kmalu videli da je bilo to nepotrebno. Osnovne korekture Pri analogni fotografiji so bile fotografije, ki smo jih prinesli iz laboratorija konëni izdelek. Digitalna fotografija pa je πele polizdelek! Na voljo so nam moëna orodja za obdelavo, dodajanje efektov, spreminjanje in sploh vsakovrstno maliëenje. Tudi naπ program za pregledovanje omogoëa nekaj osnovnih funkcij, ki jih sedaj uporabimo. Rotacija pokonënih posnetkov. Da nam med pregledovanjem albuma ni potrebno Hitro in enostavno brskanje z mnogo moænostmi iskanja, premikanja datotek in podrobnejπega pregledovanja fotografije. Vidi se tudi ureditev strukture direktorijev Vaπe fotografije skrivajo mnogo veë informacij kot se zdi na prvi pogled. Podatki so koristni tudi fotografom pri eksperimentiranju z raznimi nastavitvam. Raziskujte! Mnoæica pregledovalnikov je na voljo le par klikov stran. OdloËitev ni lahka. 26 e-fotografija - december, januar 2003/04

27 e eden izmed zastonjskih pregledovalnikov, ki svojo zastonjskost upraviëuje z malimi reklamnimi sporoëili sukati glave, zavrtimo pokonëne posnetke, Ëe tega nismo æe prej storili. Izrez. Kljub zoom objektivom naπih kamer, ni reëeno, da smo zajeli pravo kompozicijo. V posnetku se lahko nahaja kakπen detajl ki nas moti, lahko naredimo izrez, da uteæimo fotografijo glede na estetska pravila in pravila kompozicije. Popravki osvetlitve, barvne temperature, zasiëenosti in kontrasta. Vsi naπteti popravki veljajo za osnovne, vendar velja biti zelo previden. Vsi zaëetniki, navduπeni nad spremembami ki jih te funkcije omogoëajo, radi pretiravajo in s tem ponavadi rezultat πe poslabπajo. Uporabljajte jih kot zaëimbe pri kuhanju Ëe se katero od njih v jedi takoj zaëuti, potem jo je preveë! Filtri. Uporaba katerega izmed filtrov je prepuπëena vaπi domiπljiji. Med bolj uporabne vsekakor sodi filter unsharp mask, ki ojaëa robove tekstur in s tem naredi sliko nekako bolj ostro. Eksperimentirajte, uporabljajte kombinacije in undo a Ëe kljub kritiënem oëesu dobite vπeëen rezultat, ga kar shranite seveda pod drugim imenom, da ne povozite originala. PriporoËamo, da posnetke, ki ste jih dodatno obdelali in se z njimi πe posebej trudili skopirate v posebno mapo, da boste imeli njihovo zbirko takoj in vedno pri roki. DoloËimo kljuëne besede Posnetkom doloëimo kljuëne besede, po katerih jih bomo kasneje laæje naπli. Vsi boljπi programi omogoëajo to moænost. Verjetno ne boste imeli Ëasa, da si bi izmiπljevali kljuëno besedo za vsako fotografijo. OznaËite si vsaj izstopajoëe posnetke. Nekateri programi imajo vgrajeno nekakπno avtomatiko. Pri tem si pomagajo z EXIF informacijo (Exchangeable Image File Format). Naπe kamere poleg slike spravijo v datoteko tudi cel kup drugih podatkov, ki so povezani z nastankom fotografije. Oglejte si jih, in videli boste s kakπnimi nastavitvami kamere ste zajeli posnetek. Spravimo slike v galerije e ena super zadeva! Galerije. S tem so potolaæeni vsi tisti ki se niso mogli sprijazniti s Ëasovno urejenim sistemom map - direktorijev. Z uporabo virtualnih galerij ima vsak moænost, da slike pospravi po predalëkih, mogoëe tako kot bi jih z uporabo istoimenskih map. Primer za imena galerij: sluæba, Fotografijo bomo hitro naπli Ëe smo si jo lepo pospravili v galerijo izleti, poëitnice, hobi, otroci, dirke, tihoæitja, fotomontaæe... Ker ima veëina programov moænost, da celotno skupino fotografij potegnemo v izbrano galerijo, je to opravilo preprosto in hitro, v primeru, ko se ne moremo odloëiti v katero galerijo bi posnetek spadal, pa ga lahko pospravimo v veë galerij hkrati. Seveda bodo fotografije ostale prav tam, kjer smo jim doloëili mesto, naπe iskanje in pregledovanje doloëenih posnetkov pa bo veliko enostavnejπe.»e je kriza s prostorom Vsi si æelimo, da bi imeli vse posnetke kadarkoli na voljo za ogled z diska, vendar zaradi æe opisanih razlogov to ni vedno mogoëe. Namesto brisanja starih posnetkov da bi zagotovili zadosten prostor na disku, uporabite vmesno reπitev: Zmanjπajte slike (resize). Programi vam omogoëajo, da izvedete operacijo tudi nad nad skupinami fotografij. Izberete nekaj najstarejπih map in vse fotografije v njih zmanjπate na ekransko velikost ali πe stopnjo ali dve manj. (800x600, 1024x768 pikslov, odvisno kakπno resolucijo uporabljate). S poskuπanjem boste ugotovili, da so se datoteke drastiëno zmanjπale, upad kvalitete pa sploh ni opazen (dokler ne poveëujete posnetka na ekranu zoom). Kadar boste vseeno potrebovali original ga najdete na arhivu, saj delate varnostne kopije, ne? Za konec Urejen digitalni foto album, vedno na dosegu roke, mar ni to krasno?»eravno se predvajanje posnetkov na malo boljπem monitorju niti pribliæno ne more meriti s kvaliteto predvajanja diapozitivov, v primerjavi z ogledovanjem klasiënih albumov in z fotografijami 9x13 ali 10x15 cm dobi popolnoma druge razseænosti. Uporaba foto albuma kot ohranjevalnik zaslona, deljenje albuma z drugimi prek interneta, predelava fotografij za objavo na internetu t.i. Offline katalogi, in predvsem: podrobnejπi pregled pregledovalnikov vse to in πe marsikaj si preberite v naslednjih πtevilkah revije ali na internetni strani e-fotografije! Tadej Rupnik e-fotografija - december, januar 2003/04 27

28 Prihaja polnoë - znate uporabiti kamero? NO»NO FOTOGRAFIRANJE NoËna fotografija oz. fotografiranje v zelo slabi svetlobi je lahko zelo zanimiva. e bolj zanimivi bodo rezultati. Pri takπnem fotografiranju pa æal ne gre brez stojala ali podobnih pripomoëkov. Fotoaparat mora zajeti dovolj svetlobe (ki jo prenese na film ali CCD tipalo) da bo rezultat sprejemljiv. To zajemanje svetlobe lahko traja nekaj sekund, odvisno od svetlobnih razmer. Zaradi dolgih Ëasov bodo objekti, ki se premikajo, zabrisani. Npr. promet na cesti. Na posnetku bodo vidne svetle Ërte.»e bomo fotografirali iz roke bo slika po vsej verjetnosti stresena ali razmazana. Stojalo je nujno potrebno! Poleg stojala je priporoëljivo uporabiti tudi æiëno sproæilo ali samosproæilec, da se izognemo stresanju slike, ki bi jo povzroëil treslaj ob pritisku na sproæilec.»e stojala v danem trenutku nimamo pri sebi lahko uporabimo kaksen steber, polico, streho avtomobila... skratka nekaj na Ëem bo naπ fotoaparat stabilen.»e je kolikor toliko dovolj svetlobe lahko fotoaparat fiksiramo ob kakπno drevo, zid, ali kaj podobnega. Moramo pa paziti, da bomo Ëim bolj mirni (neæno pritisni na sproæilo in ostani miren do konca posnetka) kar je spet odvisno od posameznika. Na tem posnetku se vidijo zabrisane luëi avtomobilov, ki so vozili mimo. Vzrok temu je dolg Ëas osvetlitve. Slika je narejena z Minolto 7000i (na stojalu), objektiv mm in Ëasom odprtega zaklopa 15 sek. Pri temu posnetku nisem imel pri roki stojala zato sem fotoaparat postavil na steber pri pomolu in uporabil samosproæilec. Posnetek je narejen z Minolto dynax 3000i, objektiv mm in Ëasom odprtega zaklopa 8 sek.»eprav je ta posnetek narejen v noënem Ëasu, je bil Ëas osvetlitve krajπi. UliËna razsvetjava nam daje dovolj svetlobe pri kateri zadostuje Ëas osvetlitve okoli 1 sekunde. Posnetek je narejen z Minolto 7000i (na stojalu) in objektivom mm. Peter MiloπeviË OGNJEMET! Ker nimamo moænosti posneti ognjemeta vsak dan, bo teh priloænosti v mesecu decembru kar nekaj.»e ne prej pa vsaj ob polnoëi, pa Ëe bo treba tudi iz roke. Nekaj bo sigurno nastalo. Verjetno ne boste ob priëakovanju novega leta hodili s polno opreme po Tromostovju in Ëakali na 15 do 20 min ognjemeta, da bi naredili lepo fotko. Takrat boste s svojimi prijatelji skupaj odπtevali sekunde do novega leta po vsej verjetnosti s kakπnim æepnim fotoaparatom v roki.»e æelite posneti popln ognjemet pojdite v kakπno trgovino kjer prodajajo ognjemete in jih nekaj kupite. Pojdite nekam kjer bo dovolj varno (na kakπno njivo ali travnik) in se dobro pripravite. Obvezen del opreme je stojalo. Ne uporabite tele objektivov ali veëjih zoom-ov. Objektiv naravnajte tako, da boste zajeli celoten ognjemet. Priægite ognjemet in ko zaënejo ven πvigati rakete naravnajte fotoaparat na toëko kjer jih raznese.»asi zajemanja svetlobe naj bodo daljπi, zato od trenutka ko se raketa poæene v zrak pritisnite na sproæilo in poëakajte da jo raznese. Najbolje je uporabiti finkcijo B bulb in daljinski sproæilec kjer sami doloëate koliko Ëasa bo odprt zklop (zajemanje svetlobe) v fotoaparatu. Tak posnetek lahko naredite tudi z æepnim fotoaparatom, samo malo teæje. Uporabiti boste morali samosproæilo. Zadeti pa morate pravi Ëas, ko bo na nebu najveë ognjemeta. Kot smo æe omenili je takih priloænosti malo in za mnoge od vas bo verjetno edina priloænost na novo leto pod Ljubljanskim gradom. In ker ne boste imeli s seboj stojala, v vaπi krvi bo verjetno nekaj penine je ta stvar πe toliko bolj teæja. Takrat z malo iznajdljivosti lahko nareditite kolikor toliko dobre fotke. Odloæite kozarec, da boste imeli obe roki proste. Stopite na kaπno stopnico, da ste malo viπje fotoaparat pa naslonite ob zid ali kaj podobnega, ki se ne premika. Zdaj pa samo Ëakajte na pravi trenutek.»e slikate iz roke bodo posnetki razmazani razen Ëe ste bolj mirni od g. Rajmond Debevca. Nekaj nasvetov: Ugotovili smo, da je pri slikanju ognjemeta veë priprav kot slikanja. Nastavite objektiv πirokokotno, da zajamete Ëim veë iskric. Ostrina naj bo naravnana na neskonëno. Seveda izklopite avtomatsko ostritev. Ko se ognjemet zaëne πe enkrat preverite preverite, Ëe imate zajet cel ognjemet. Ob zaëetku ognjemeta pritisnite sproæilo in poëakajte na razcvet ognjemeta. Najboljπi posnetki pa nastanejo, ko je na nebu veë ognjemetov (razcvetov iskric). Uporabite obëutljivost ISO 100, ker zelo dobro prikaæe barve. Ne uporabljajte bliskavise, ker ne boste dosegli daljπih Ëasov osvetlitve. Æelim vam mnogo lepih ognjemetov, πe lepπe pa naj bodo fotke za lep trajen spomin. Peter MiloπeviË Fotografija: Tadej Rupnik Fotografiji: Matej Torkar 28 e-fotografija - december, januar 2003/04

29 ZABAVA Verjetno ste æe kdaj pregledovali kakπne slike iz t.i. æurov, pa te slike niso bile ravno najboljπe. Ljudje na slikah so videti zaspani z napol odprtimi oëmi ali pa gledajo vstran... Vse skupaj zgleda zelo dolgoëasno. Ampak ta æur sploh ni bil takπen kakrπen je videti na slikah! Kadar se znajdete na zabavi s fotoaparatom v roki in æelite fotografirati za foto album, poizkusite zadevo speljati na naslednjih nasvetih: 1. Na zabavi se prikaæite z fotoaparatom v roki. Imejte ga ob sebi spuπëenega ob telesu. Ljudje naj najprej opazijo vas sele potem vaπ fotoaparat. Razloæite jim, da bi radi naredili nekaj slik za album. Naredite posnetek in recite kakπno besedo z njimi. Ko je Ëas da nadaljujete naredite πe en posnetek. Na drugem posnetku bodo ti ljudje bolj sproπëeni. 2. Preden naredite posnetek za trenutek odmaknite fotoaparat in se nasmehnite. Ta, kateremu je namenjen nasmeh, se bo po vsej verjetnosti nasmehnil nazaj. Smeh je vedno pokazatelj dobrega æura. 3. Ne igrajte se z nastavitvami fotoaparata. S tem boste pustili ljudi Ëakati to pa ni najbolj prijetno za njih. Konec koncev smo na zabavi in ljudje so se priπli zabavati in ne pozirat. 4. Ko imate v objektivu veliko in majhno osebo, prosite veëjo naj malo poklekne. VeËjega ne boste uæalili saj je verjetno tega vajen. Lahko tudi pomeπate spole da je videti bolj zanimivo. 5. Pri sebi imejte minimalno opremo. Uporabite vgrajeno bliskavico. Fotografirajte z avtomatsko funkcijo. Skratka Ëim manj kablov in dodatkov. Imejte v æepu rezervne baterije za napajanje bliskavice. 6. Ne iπëite samo elitnih ljudi, ki Ëakajo na vaπ posnetek in upajo da boste izginili, da se potem lahko sprostijo in zabavajo po svoje.»e æelite sproπëene posnetke se zabavajte z njimi. Ne prestraπite jih z fotoaparatom. 7. Naredite posnetek celotne zabave, da prikaæete vzduπje.»e se kdo pojavi na zabavi, ki je lepo obleëen (ponavadi æenska) slikajte celo osebo da se vidi na sliki tudi obleka. Peter MiloπeviË Fotografija: Æiga Intihar revija e- Fotog rafija Vaπe najboljπe fotografije na katerih ste zajeli ognjemet, poπljite na naπo elektronsko poπto: info@e-fotografija.com»e jih imate na papirju pa na poπtni naslov: Image&Co. d.o.o., BerËiËeva 8b, 1260 Lj-Polje Najboljπe bomo objavili na spletnih straneh e-fotografija.com in v februarski reviji e-fotografija. Najboljπih pet pa bo πe posebej lepo nagrajenih. NATE»AJ OGNJEMET e-fotografija - december, januar 2003/04 29

30 Refleksne izkuπnje Digitalni SLR aparat se je znaπel v mojih krempljih. Sprva samo z osnovnim objektivom EF-S, saj noëem dodatni objektiv nabaviti kar na slepo. V primerjavi s kompaktom prinaπa neskonëno veë kreativnih moænosti, a nikakor ne more nadomestiti kompakta. Vsak je primeren za svoj namen. Sploπno Digitalni refleksi so s spustitvijo cen Sigmi SD-9 (pod sit za telo) in pojavom Canona EOS 300D (okoli sit za telo) postali dosegljivi amaterskim fotografom. KonËno je moæno zdruæiti kreativno moë refleksne kamere z digitalno prihodnostjo. Fotografi, ki mislijo, da so digitalni kompakti magiëne πkatlice, se motite. Kompakt ne more biti nadomestek za refleks, pa naj bo πe tako sofisticiran. Najdraæji kompakti (Nikon CoolPix 5700 in 5400, Minolta Dimage 7i, 7Hi in A1, Olympus Camedia C5050 / 5060, E-20P, Sony CyberShot F828), ki cenovno presegajo oba cenovno dostopna refleksa, se nikakor ne morejo z njima bosti. Pravzaprav je neumno kompakte primerjati z refleksi. Æe ime digitalni kompaktni fotoaparat pove osnovno lastnost - kompaktnost. Vsaka vrsta aparatov je namenjena svojemu poslanstvu. Na vpraπanje, ali je kvalitetnejπi Sony F828 ali EOS 300D, ni odgovora. Vsak od obeh aparatov ima svojo ciljno publiko. Kdor je fasciniran s tehnikalijami, sto in eno moænostjo, tehniënimi podatki na papirju in tudi obliko, ta prisega na Sony-a. O ja, kajti vsakega raëunalniπkega fotografa razrajca 8MP, night frame in πe kup XY visoko zveneëih izrazov. Sony je mojster za to in vsled tega si je naπel bazo navduπencev. Njih gizmo s tisoëi opcij zadovoljuje. Tudi kvaliteta slik jih zadovoljuje. Ravno CyberShot F828 in EOS 300D sta aparata v podobnem cenovnem razredu (no, ja skoraj, kajti Sony bo gotovo draæji. Canon ima samo podmnoæico mnoæice funkcij Sonya. Na papirju ima celo 2 MP manj. Ta podatek raëunalniπkim fotografom veliko pomeni 2 MP veë!! A oba aparata nista medsebojno konkurenëna. Nikakor! Vsak ima, kot sem æe omenil, svojo ciljno publiko, ki ni medsebojno konkurenëna. Ako uporabnik Canona veli: Aparat mi omogoëa maksimalni nadzor nad motivom, uporabnik Sonya reëe: Posnetek bom tako ali tako z raëunalnikom izpopolnil. Malce bom rezal, malce dodal, pa bo. Skratka, filozofija nastanka posnetka je popolnoma drugaëna. A oba pristopa k fotografiji sta legitimna. Omenjam samo Sony, kajti ravno to podjetje je πlo z MP preko sedaj magiënih kompaktnih 5 MP. Tudi njihovo novo tipalo nima samo treh barvnih filtrov, temveë 4. Koliko bo to doprineslo dodatno kvaliteto, sicer ne morem soditi, a ponovno je en dodaten tehniëni preseænik, ki prepriëuje svojo ciljno publiko. Kot je v e- Fotografiji æe velikokrat zapisano vsakomur svoje za njegove potrebe. Prvi vtis Aparat sem dobil v precej veëji πkatli, kot pred dobrim letom G2. V njej je podoben nabor programske opreme Canonovi nucniki in nujniki ter Adobe Photoshop Elements 2.0. Programski opremi nië ne manjka in ne potrebujete lokalnega pirata za dodatne moænosti. Prva stvar, ki sem jo pogreπal, je odsotnost daljinskega upravljalca (v πkatli G2 je priloæen in je silno uporaben kos plastike). Dobro, Canon æeli sluæiti. Druga stvar, ki ni v kompletu, a je seveda nisem pogreπal, je CF kartica. Tako je prav. Mislim, da bi morali proizvajalci digitalneæev morali v gizmote vstavljati veë pomnilnika, a brez priloæenih kartic nepomembnih kapacitet. To taktiko je ubral Kodak.Gremo naprej! Polnjenje baterije, ki je identiëna oni v G2 je drugaëno. Baterijo je treba iztakniti iz aparata in jo vtakniti v namenski polnilec. Ni veë priklopa na 220 V. Seveda lahko dokupim 220 V napajanje za sobno delo. V kompletu je kabel za povezavo z raëunalnikom. Ta je (pre)kratek. Oni v G2 je daljaπi. Tudi terminal za priklop je nerodnejaπi in vëasih se zgodi, da ni dobrega stika. VËasih moram dvakrat ali trikrat vtakniti in iztakniti Ërni one, da zakurim zagon vëitavanja slik v abak. Bojan Ekselenski Prvi vtisi z DSLR kamero V zrcalnorefleksno fotografijo sem stopil z analognim EOS 3000 s objektivom F4,5-5,6. S Ëasom sem dokupil πe Tamron F4-5,6 in Metzov mecablitz 34 AF-3 C. Sevda tudi ostalega pribora (stativ, æiëno sproæilo,..) ni manjkalo. Viπje zaradi vsem poznane teæave s financami nisem stopil do pojava 300D. Prej sem digitalno slikal samo s sposojenim FUJI FinePix 4800, ki pa me ni prepriëal. ObËasno sem delal πe z EPSONOM PhoptoPC 3000Z. Po prvih testih in informacijah na spletu sem zaëel intenzivno zbirati denar in sedaj ga imam. 300D z F3,5-5,6. Prvi vtisi o CANON EOS 300D so zelo dobri. Razporeditev tipk in njiohov namen sta logiëna tudi brez navodil in lastnikom Canonovih EOS-ov prehod ne bi smel povzroëati teæav. Prav tako meniji. Zakasnitev delovanja, ki me je pri kompaktni kameri najbolj motila, je tu skoraj zanemarljiva. Slabo dela kveëjemu avtomatska korekcija beline (AWB). Zato raje delam z roëno izbiro naëina korekcije beline (sonce, oblaki, æarnice,...) in tako dosegam veliko boljπe rezultate. MoËno sem preseneëen nad uspehom slikanja sonënih zahodov, ker takega, kot sem naredil æe prvië, kar tako za preizkus iz roke, nisem spravil skupaj vseh teh let dela s EOS Pa verjemite, da jih ni bilo malo. Prej nisem poznal historigrama, zdaj pa se navajam nanj in moram reëi, da je to super zadeva, ki ti veliko pove. Sliko lahko oceniπ na mestu samem in narediπ πe katero, Ëe nisi zadovoljen. Seveda je treba najprej spremeniti miselnost na digitalno (Slikaj, kolikor ti duπa da). Aparat shranjuje (Ultra CF 512Mb) dovolj hitro, da ni treba nikoli Ëakat zaradi polnega medpomnilnika, da narediπ naslednjo sliko. Akumulator je zelo vzdræljiv tako, da ne rabim skrbeti, kdaj bo prazen. Mojim zahtevam veëinoma zadostuje æe srednja resolucija 2048x1360. Kakπne panorame delam pa tudi z 6,3 Mio. Opazil sem problem z AF pri mojem Tamronu. Nekako ni æelene ostrine pri uporabi avtomatskega ostrenja. Slike so nastale med testiranjem. Moram priznati, da sem bil nad njimi navduπen. Marsikateremu skeptiku pa zaprem usta æe samo, Ëe mu pokaæem katero izmed njih. Spodnja slika je nastala med noënim sprehodom. Malo sem se poigral z LED svetilko za kljuëe Joæe TasiË 30 e-fotografija - december, januar 2003/04

31

32 Ko ti zamrzne tvoje najljubπe oroæje! Iskrena osebna zgodba ali epska pesnitev? Celo mehaniki v boksih si lahko privoπëijo malo zabave. Fotograf pa mora biti vedno pripravljen na zanimive motive. Vendar, Ëe nimaπ pri sebi prave fotografske tehnike je bolje da te med pravimi profesionalci niti ni! Si predstavljate ameriπkega marinca, ki se podaja v okupacijo Irana, pa ima pri sebi le Beretto 9 mm z desetimi naboji in malo boljπi noæ.»e se ne spraπujemo o morali tega poëetja paë pa se posvetimo le tehniki profesionalca v akciji, potem se bo skorajda vsakdo le pomilovalno nasmehnil in πe najbolj prizanesljiv komentar bi bil: NI RESEN!»etudi bi imel pri sebi malo boljπo πnelfajerco in srednje dobro opremo pa bi mu marsikdo πe vedno lahko dejal da je le malo boljπi amater! Zato so vsi profesionalni vojaki za vse resne akcije opremljeni s kompletno opremo (kot lahko vidimo na CNN-u ali πe kje), najsodobnejπo oboroæitvijo in s precej elektronike, za zvezo, noëno opazovanje, merjenje in πe kaj. Gre za popolno opremljenega profesionalca na delu, vendar je od njegove izurjenosti, predvsem pa od njegove opreme odvisna ne le njegovo delo in sluæba, paë pa tudi njegovo æivljenlje. V fotografskem svetu pa na sreëo ni vloga æivljenje, paë pa raven in kakovost fotografskih vtisov in stopnja njenega zajetja. Tako lahko primerjamo strelca-ljubitelja z zraëno puπko primerjali z nedeljskim fotografom s«trotl«kamero, bolj zagrizenega strelca s nekaj ostrostrelskimi ambicijami in nekaj tekmovalnimi nastopi s kakπnim anagaæiranim foto-amaterjem, toda pot od tod do profesionalnega soldierja of fortune - kot pravijo plaëancem - pa je πe dolga pot. Seveda pa lahko, kot nas uëi zgodovina - od kmeëkih uporov, do vseh bojev za neodvisnost, proti okupatorju ipd - marsikaj naredimo tudi z amaterskim oroæjem, kar velja tudi za fotografije. Toda za resniëno zahtevne spopade je potrebno imeti s sabo najboljπe oroæje in opremo, biti na to pripravljen in seveda poznati moænosti svoje opreme do obisti. Si predstavljate fotografa, kateremu je to sluæba ali si s tem sluæi kruh, pa mu sredi najpomembnejπega trenutka odpove najpomembnejπi del opreme? Se denimo izprazni baterija ali zmanjka filma ali prostora na spominski kartici? Mu odpovejo baterije na bliskavici ali zgodi kakrπna koli druga nevπeënost. Denimo, da mu v drenu pade aparat in da ima rezervnega v prtljaæniku avtomobila. Pustimo ob strani sramoto ali izgubljen zasluæek, a se spomnimo, da takemu nesreëniku, v primerjavi s profesionalnim vojakom sredi akcije na fronti ali v zaledju, ostane na voljo vsaj æivljenje, vojaπki plaëanec pa ne ostane le brez plaëe, paë pa tudi brez æivljenja. Zato ima le-ta vedno pripravljeno najprej puπko, pri roki pa so tudi bomba, piπtola in noæ. Seveda pa to velja predvsem za resne situacije, a tudi v fotografiji velja, da si stopnjo in raven resnosti v svojem konjiëku praviloma doloëamo sami, v poslu pa nam ga prepogosto diktira resnost in dragocenost posla, tako kot tudi lastni pristop k zadevi. Pred Ëasom sem v nekem pogovoru razlagal, koliko in kako opremo sem nosil s sabo v Amazono leta 1989, na poroëanje z avanturistiënega popotovanja Camel Trophy. Posadka je tedaj tvorila dva tekmovalca: Roberta Kaπco in Franja Horvat, v ekipi (torej v istem land roverjevem terencu) pa sva bila tudi dva novinarja, ore LiËina in jaz. Ob vodo nepropustnem rimowinem kovëku in enem podvodnem ohiπju sem imel s sabo πe dva F1, za rezervo pa πe dva AE-1, toda tudi vse kljuëne objektive sem ima rezervne: ob standarnem 24 mm je v rezervi Ëakal πe 28mm objektiv, 85 mm je imel za rezervo v kovëku πe 135 mm, celo 400 mm objektiv je imel svojo rezervo: stari, lahki, trpeæni in preizkuπeni 300 mm objektiv in celo rezervni fleπ. Po 20 dnevnem popotovanju iz Matta grossa v centralni Braziliji proti severu do Itaitube, pa od tam ob toku Amazone proti Manausu smo naredili skozi resniëno nemogoëe pogoje okroglih 2000 km, od πtirih aparatov sta dva odpovedala, zlomil sem en fleπ, pa tudi tretjina objektivov je tako ali drugaëe zaribala (zaradi peska, blata ali udarca). Si predstavljate, da na cilju proglasitve in zakljuëne proslave ali zadnjega dela tekmovanja ne bi imel veë s Ëim slikati!»etudi smo vsi skupaj preæiveli izredno teæavno in naporno potovanje skozi blato, moëvirje in dæunglo (kjer sem se na sreëo dokaj dobro obnesel) pa bi na koncu tisti trenutek, ko bi mi odpovedal zadnji fotoaparat zaradi tega sredi Amazone umrl. Drugi primer je poroëanje in predvsem snemanje dirk formule 1. Ko sem zaëel razlagat, kaj vse nosim s sabo, sem bil deleæen nemalo zaëudenih pogledov, tako da sem na koncu æe pomislil, da nemara izleda kot da se hvalim ali napihujem. Toda resnica izvira drugje: Duπan PetroviË je bil dolgoletni πportni urednik revije Avto magazin in moj mentor, od katerega sem se desetih letih nauëil mnogih skrivnosti poroëevalskega poklica, πe posebej pomena nekaterih dogodkov za sodobno ali πportno zgodovino, za dobro zgodbo ali za dobro sliko. V tem Ëasu sem spoznal, da je vloæen denar v potovanja, Vse je tako kot v analogni fotografiji. EOS 1V, Nikon F5, profesionalni kameri. EOS 30, Nikon F80 za napredne amaterje. In tako nekako bi lahko razporedili tudi zgornje πtiri digitalne SLR kamere. In v Ëem je razlika med profesionalno kamero in kamerami niæjih razredov. Ne v konëni kakovosti slike. TemveË v zmoænostih. Profesionalna kamera ima lahko manj nastavitev kot ostale. Toda njena robustnost in kakovst je tista, ki vam omogoëa sluæiti denar. Robustnost, natanënost, kakovostni deli. To je PRO lastnost. lastni Ëas in filme, pa tudi ves lastni trud brez pomena, Ëe na koncu nimaπ kljuëne slike! Ko si prisoten na nekaterih zavestno izbranih kljuënih trenutkih pomembnih trenutkov zgodovine avto moto πporta - pa naj si gre za 10. naslov prvaka Marjana Avblja v motokrosu, prvi naslov svetovnega prvaka Gledalec preko TV zaslona vidi dvourno dogajanje veë ali manj v obliki voænje avtomobilov po dirkalni progi. Fotograf pa v celotnem vikendu opazi mnogo zanimivih dogodkov. EOS 1Ds in EF 16-35mm. 32 e-fotografija - december, januar 2003/04

33 S pomoëjo kamere za zahtevne amaterje in revne profesionalce se da posneti veëino motivov. So pa trenutki, ko??? Ayrtona Senne, dvoboje Gregorja Gorca in Igorja Jermana, Ëetrti naslov prvaka Alaina Prosta, zmago na evropskem prvenstvu Saπa Kraglja, drugi naslov prvaka Slovenije v motokrosu Matevæa Irta ali najveëji trenutek v stoletni zgodovini svetovnega πportnega avtomobilizma: πestem naslovu svetovnega prvaka Michaela Schmacherja ne smeπ ostati brez najpomembnjπe slike dneval ali celo leta. Si predstavljate da umi vstopa v zgodovino kot najveëji dirkaë vseh Ëasov, tebi pa sredi Suzuke na daljnem Japonskem v kljuënem trenutku odpove fotoaparat in vsi napori, Ëas in vloæen denar gredo v nië, saj enostavno nimaπ Ëesa pokazati, ene od najpomebnejπih slik leta na tvojem podroëju! Grozljivo, toda meni se je zgodilo natanko to, toda... Na vsako dirko formule 1 vedno nosim s sabo vsaj 3 razliëne fotoaparate, morda pa tudi kakπno rezervo. Kljub temu, da smo se skoraj v celoti digitalizirali, pa ima prvo mesto v fotonahrbtniku vrhunsko ohiπje z motorjem stare generacije na film. Praviloma πe vedno za rezervo 10-20% posnamem na film, pri tem pa se glede na svoje razmiπljanje osredotoëim na dia filme, dostikrat pa tudi na negative. VËasih prav za negative vzamem s sabo πe eno rezervno lahko ohiπje (za to mi je vedno zelo pri srcu preizkuπeni EOS-50), v stranskem æepu pa imam s sabo tudi kompaktnega olympusovega digitalca za trenutke vzduπja, ali ko s sabo ne nosim vse opreme ali za sluëaj Ëe odpove prav vse drugo! Prav za finale svetovnega prvenstva formule 1 v Suzuki sem imel na voljo EOS-10D za tiste posnetke z viπjo loëljivostjo, a manjπo hitrostjo; tu je bila tudi strojnica EOS-1D, ki z osmimi posnetki na sekundo kljub nekoliko niæji loëljivosti πe vedno najhitreje in najzanesljiveje ulovi vse hitre πportne dogodke. Dirka se je iztekla v skladu s Ferrarijevo taktiko, tako da je Barrichelo zmagal (s tem je za sabo zadræal Raikkoenena, da po toëkah ni bil veë nevaren umiju), toda tudi umi je dosegel slab rezultat na treningu, zelo predvidno πartal, prvi zavil v bokse po nove gume in nato kar trikrat zapored (ob vsakem postanku v boksu) padel na zadnje mesto. Toda: do konca dirke se je povzpel do 8.mesta in bi s to zlata vredno toëko osvojil naslov prvaka tudi v primeru, Ëe bi Barrichellu ferrari F-2003-GA odpovedal in bi vendarle zmagal Kimi Raikkonenen. Na vsaki πportni priredtivi tega tipa so 3-4 trenutki, ki so vizuelno zelo pomembni: priprave na πtartu, sam πtart, kak spopad na stezi, prihod zmagovalca (ali v tem primeru prvaka) skozi cilj in nato iskazovanje Ëustev na odru za zmagovalce s πampanjcem ali brez! Seveda k temu vsak fotograf doda πe marsikateri svoj trenutek ali kot snemanja, toda osnova zgodbe, njena zasnova, zaplet, vrhunec, razsnova in zakljuëek sta vedno strukturirana na teh toëkah posamezne dirke. Stal sem v zasedi na ciljni ravnini Suzuke v zadnjem krogu dirke, pri sebi sem imel vse πtiri aparate, vsak z drugaënim objektivom ali drugaënim filmom, saj nisem niëesar hotel prepustiti nakljuëju. Na vsaki rami po enega, rezervnega v torbi na pasu in najpomembnejπega v roki: odloëil sem se za EOS- 10D s (sposojenim) objektivom 300/2,8, saj mi je bila bolj pomembna nekoliko veëja loëljivost posnetkov (6M toëk) od hitrosti EOS-1D (4M toëk). Po dosedanjih izkuπnjah sem 10D æe toliko poznal, da sem toëno vedel, da se nanj lahko zanesem. Kljub temu sem si na desni rami pripravil za rezervo πe EOS-1D z mojim standardnim πportnim objektivom 400/ 2,8 - da bo pri roki za kakrπne koli bolj tele-posnetke! Ko je Barrichello pripeljal skozi cilj kot zmagovalec je 10D deloval brezhibno, naredil sem serijo 6-7 zaporednih posnetkov z minimalnimi presledki: kako vozi mimo zastave s Ërno-belo πahovnico in kako se njegovi mehaniki veselijo njegove zmage. e nekaj slik sem namenil Kimiju in ostalim ter se osredotoëil nato na umijev prihod skozi cilj. Toda ko sem zaëel proæiti aparat enostavno ni hotel prijeti! Groza! Le kaj je narobe? Akumulator sem zamenjal pravoëasno, na microdrivu je bilo zagotovo πe dovolj prostora, toda od velike obremenitve zaporednega snemanja se je aparat najbræ pregrel (to se mi je dogajalo pred leti pri D-30), zaradi tega pa je tudi elektronika aparata delovala poëasneje! Potek prenosa podatkov iz medpomnilnika na pomnilniπko enoto microdrive je zato potekal precej poëasneje in ker medpomnilnik πe ni bil prazen aparat enostavno ni imel kam naloæiti novih slik zato tudi ni hotel sproæiti. umi se je pripeljal mimo zastave, moja»desetka«pa je bila zaradi prevelikega toka podatkov in poviπane temperature ohromljena. Zgroæen sem pritiskal sproæilec, v upanju da se bom morda vendarle zbudil iz te more! Tik za ciljem je aparat enkrat sproæil, avtofokus v servo poloæaju (ki je prej delal brezhibno) ni uspel dovolj hitro izostriti in imel sem eno prepozno in neuporabno sliko - takoj za tem pa je aparat znova zamrznil! Imel sem sreëo.»e bi bil v tistem trenutku profesionalni vojak sredi akcije in bi mi v boju proti najboljπemu tekmecu v 100 letni zgodovini vojskovanja odpovedala moja ostrostrelska puπka, bi bil v boju z Michaelom Schumacherjem zagotovo hip za tem mrtev. Tako je Ëutilo moje srce! Medtem ko je umi zmagoval, sem jaz umiral. Toda na sreëo mi je usoda namesto vloge profesionalnega vojaka namenila usodo fotoreporterja in imel sam minimalno dodatno moænost za preæivetje. Ameriπki marinci zelo zgovorno pravijo: Who fails to prepare, prepares to fail! Kdor se ne pripravi na moæne napake dovolj dobro, si je sam kriv, da se mu je to zgodilo! Upal sem da ga ne bom rabil za ta namen, toda rezervno oroæje je Ëakalo na desni rami. Na sreëo je v Suzuki cilj na zaëetku ciljne ravnine, Ferrarijevi boksi pa so na na njenem koncu. V tem Ëasu, ki ga je umi potreboval, da je prevozil ciljno ravnino in se veselil zmage in 6.naslova prvaka s svojimi mehniki na ograji boksev, sem izpustil 10D+300 tele da sta obvisela na vratu in hip za tem sem æe snel z rame 1D+400 tele, se zasukal in zadnji trenutek ulovil umija, kako vozi mimo ekipe svojih mehanikov. Na sreëo sta servo-avtofokus 1D in ultrasonic motor 400-tke delovala dovolj hitro (le bliskovito hitri 1D me je lahko reπil v takπnih okoliπëinah, saj je to najbræ πe vedno edini aparat s tako hitrim avtofokusom na svetu, a le v primeru da poganja supersonic motor za nastavitev ostrine, vsi ostali so namreë veliko prepoëasni!) da sem πe vedno uspel uloviti 2 uporabna posnetka: Ëustev polno veselje vseh Ferraristov v trenutku umijevega vstopa v zgodovini kot najveëjega avtomobilskega dirkaëa vseh Ëasov. umi je zmagal, sam pa sem se zahvaljujoë svoji dvojni pripravljenosti in dovolj hitri reakciji za las uspel reπiti pred popolnim lastnim nezadovoljstvom nad svojim delom. Seveda sem imel odliëne posnetke Barrichellove zmage, kar je zagotovo zelo dragocen in pomemben posnetek (Ëeprav v njem ni toliko Ëustev in teæe, je le πportno-reporterski dokument), toda v primerjavi s posnetkom umija na absolutnem vrhuncu njegove kariere nabitim z zgodovinskim pomenom, teæo, Ëustvi in vrednostjo doseækov, pa je slika 8.uvrπËenega dirkaëa na dirki formule 1 v Suzuki in njegovega prihoda skozi cilj neprimerno bolj dragocena in pomembna. Torej: Ëe delam resno, potem nosim s sabo vso moæno opremo in pri tem vedno v naprej razmislim kje bom kaj uporabljal, kdaj slikam digitalno in kdaj na film, pa tudi vnaprej si razporedim objektive po ohiπjih, tako da mi je pri roki vedno æeljeni objektiv, Ëetudi je morda slika nato posneta na filmu namesto digitalno ali obratno. Toda kljuëna slika mi ne sme uiti, pa naj poënem ali razmiπljam kar koli. Predvsem pa vsaj pri mojem delu - ne smem narediti osnovne napake: da preceniπ zmogljivosti lastne opreme, ali pa jo priæeneπ Ëez rob njenih zmoænosti. e pred pol leta sem se od navduπenja nad zmogljivostmi 10D topil, toda kakor hitro sem pod polno obremenitvijo presegel prag zmogljivosti, je le ta za hip zamrznil v morda dosedaj najpomembnejπem trenutku. EOS 10D. S to kamero lahko opravim veëino dela (sliki 1, 2). Toda ob najpomembnejπem trenutku je zatajila (slika 3). Reπil me je izposojeni EOS 1D. e dobro, da sem ga imel. Toliko denarja za pot, pa da bi domov priπel brez posnetkov? Na japonskem sem se spomnil Matjaæevih besed. Ne kuj 10D v viπave! Je samo boljπa amaterska kamera. Seveda sem si za to sam kriv, saj sem od njega priëakoval preveë: mar bi naredil nekaj slik manj in tako manj obremenil medpomnilnik in vezja (pa saj na koncu vedno rabimo samo eno pravo, odloëilno in pomembno sliko, Ëeprav reporterji tako kot tudi vsi ostali fotografi vedno radi za vsak sluëaj marsikatero sliko πe nekajkrat ponovimo, dokler ne ulovimo tiste najbolj zanimive) ali pa bi si æe takoj na zaëetku doloëil aparat z 33% manjπo loëljivostjo, a zato veliko hitrejπim medpomnilnikom in prenosom velikega πtevila podatkov na kartico. Ko ovrednotimo obe moji izkuπnji s staliπëa vsakodnevnega e-fotografa, potem lahko ugotovimo, da si vsak ljubitelj v svojem podroëju sam postavlja cilje glede na svoje æelje in zmoænosti, pri profesionalcih pa je tako ali tako dejstvo, da si orodje prilagodijo zahtevnosti svojega dela in kupni moëi svojega trga, pa nasji stane 100 tisoëakov ali 3 milijone. Seveda pa je najpomembneje, da svojo opremo resniëno dobro (s)poznamo in da od nje - kljub vsej zmogljivosti - ne priëakujemo nemogoëe. Na koncu pa si æe pri nakupu novega digitalca sami izberemo vlogo, ki jo igramo v tem fotografskem æivljenju, pa najsi gre za amaterskega strelca z lovsko puπko ali pa do zob opremljenega ameriπkega ramba sredi Iraka. Ker pa na sreëo pri fotografiji ne gre za æivljenje in smrt, pa je najviπja kazen lahko le osebno razoëaranje nad izgubljenim trenutkom, denarjem, fotografijo ali impresijo v digitalni obliki. Veljko jukië e-fotografija - december, januar 2003/04 33

34 PRAZNI»NO FOTO DARILO Pred nami so novoletni prazniki.»as veëjih ali manjπih obdarovanj. Ker nam vedno primanjkuje idej, kaj kupiti za darilo, vam predstavljamo moæna darila, ki so fotografsko obarvana, vendar primerna skoraj za vsakogar. Trgovine s fotografsko opremo so v tem predprazniënem Ëasu bogato zaloæene in preseneëajo predvsem s posebnimi akcijskimi cenami. Vedno se spraπujemo, kaj kupiti najbliæjim za praznik. Malokdo se spomni, da bi teæavo hitro reπil, Ëe stopi v foto trgovino. Skoraj vsi se ukvarjamo vsaj z druæinsko fotografijo. Torej je moænosti nakupa daril veliko - od filma za 500 tolarjev, fotoalbuma, okvirëkov za diapozitive do cenejπih kompaktnih kamer, v katere πe vstavimo film, in draæjih modernejπih digitalnih.»e bodoëi obdarovanec digitalno kamero æe ima, mu lahko dokupimo dodatno baterijo, spominsko kartico ali predleëo. Idej je veliko. Zelo pomembno je, da njegovo opremo poznate, sicer bo moral v trgovino in zamenjati napaëno kartico ali drugo opremo. e najbolje je, da si kar sami postavite prospekt z obkroæeno æeljo pod smreëico ali pa svoje bliænje spomnite na foto darilo. Ne pozabite, da uporabniku digitalne kamere lahko kupite πe veliko novih pripomoëkov, ki jih bo vesel. Tu so raëunalniki, tiskalniki, boljπi raëunalniπki zasloni.»e æe uporablja tiskalnik, mu kupite foto papir za tiskanje ali barvne kartuπe. Vsi, ki æe premorejo raëunalnik, bodo zelo veseli komponent, ki jih lahko prikljuëijo na njega: skener - optiëni bralnik, brezvrviëno miπko, CD zapisovalnik ali samo CD ploπëe, na katere bo lahko zapisoval svoje slike.»e ste veliko na spletu, si za darilo zaæelite ISDN ali ADSL linije. Hitrost pretoka poslanih fotografij bo obëutno hitrejπa. Tu je πe digitalna video oprema od samih kamer do dodatnih baterij, polnilcev baterij in zapisovalnih kaset. Tudi luëka za doosvetlitev je vedno dobrodoπla. Idej je veliko, samo Ëe vas nekdo spomni na njih in Ëe stopite v bolje zaloæeno foto trgovino.»e vsaj Slovenci smo lahko upraviëeno ponosni na svojo fotografsko dediπëino Izobraæevalnem programu Televizije Slovenija, urednica programa je Alma Lapajne, so aprila letos zaëeli s snemanjem dokumentarno igrane serije Razvoj slovenske fotografije. Po premoru v poletnih mesecih bodo snemanje zakljuëili sredi decembra. V seriji, ki bo obsegala 7 delov po 30 min. bo kronoloπko prikazana stoletje in pol dolga pot fotografije na Slovenskem. Od naπega izumitelja na steklo Janeza Puharja do danes. Pobudnik, koscenarist in reæiser projekta je Zdravko PeËenko. Za dokumentarec V svetlobi treh stoletij, svojevrstni fotografski kroniki 20. stoletja pokojnega nestorja slovenske fotografije Petra LampiËa, je reæiser PeËenko leta 2001 na festivalu slovenskega filma v Portoroæu prejel nagrado Vesna za najboljπe televizijsko igrano ali dokumentarno delo. Istega leta je predlagal, da televizija o slovenski fotografiji posname serijo. Scenarist serije je dr. Primoæ LampiË. Pri projektu so sodelovali tudi πtevilni strokovni sodelavci in svetovalci. Seveda je najzgodnejπe obdobje fotografije na Slovenskem z Janezom Puharjem, prvimi poklicnimi in ljubiteljskimi fotografi,za marsikoga najbolj zanimivo. Morda tudi zato, ker πe ni povsem raziskano. Vlogo Janeza Puharja je odigral fotograf Bojan Vrdelja. Glavnino prizorov o Puharju so posneli na Bledu in okolici. Tu je bil v veliko pomoë mag. Mirko KambiË s strokovnim svetovanjem in znanstvenim gradivom. Na pomoë je pri najzgodnejπem obdobju fotografije priskoëila tudi mariborska Pedagoπka fakulteta in g. Bogo»erin. Mojstra fotografije Anton Demπar in Sandi Jasenovec ter zbiratelj Valentin Benedik so poskrbeli za strokoven prikaz najstarejπih fotografskih postopkov. Komentar je podal prof. fotografije Oskar Karel Dolenc. Izjemno zahtevnemu televizijskemu projektu so nudili podporo πtevilni muzeji, arhivi in galerije po celi dræavi. Zlasti velja malo veste, kaj si obdarovanec æeli, vam bo strokovni trgovec vedno lahko pomagal. O vsem ne morem pisati, tudi spomnim se ne na vso moæno opremo. Zato bo tako meni kot vam nekaj fotografij na foto prazniënih straneh osveæilo spomin na moæno darilo. Predvsem pa na primeren naëin poizvedite, kakπne so obdarovanëeve æelje in kakπno opremo æe uporablja. Nakup bo tako veliko preseneëenje, predvsem pa zelo dobrodoπlo darilo. M.I. posebna zahvala Muzeju novejπe zgodovine v Celju, v fotografskem ateljeju Pelikan je aprila padla prva klapa, Arhitekturnemu muzeju v Ljubljani, Muzeju novejπe zgodovine Slovenije v Ljubljani in Narodnemu muzeju v Ljubljani. Projektu je nudilo dragoceno pomoë æe od samega zaëetka Druπtvo fotografov Slovenije in njen predsednik Ferucio Hrvatin. Na pomoë so priskoëili tudi zasebni zbiralci in ljubitelji fotografije. V prvih dveh delih dokumentarno igrane serije bodo prikazana dela najvidnejπih fotografov do zakljuëka prve svetovne vojne. Tretji in Ëetrti del bo zaobjel obdobje do konca druge svetovne vojne. Zadnji trije deli bodo prikazali povojni razvoj slovenske fotografije do danes. V seriji bodo nastopili fotografi Janez MarenËiË, Stojan Kerbler, Joco ÆnidarπiË, Milan Pajk, Tone Stojko, Zmago Jeraj, Edi elhaus, Miran Pavlin, Mario Maganja, Bojan RadoviË, Dragan Arrigler, Franci Virant, Arne HodaliË, Jane traus, Vinko Skale, Rafael Podobnik, Miran Hochstätter, Dragiπa Modrinjak in drugi. Nastopili bodo tudi teoretiki, kritiki in kustosi, ki hranijo fotografsko dediπëino. Poudarek zadnjega, sedmega dela serije bo na mladem, zelo obetavnem fotografskem rodu, iz Ëesar lahko sklepamo, da se nam za slovensko fotografijo tudi v prihodnje ni treba bati. Predstavljeno pa bo tudi delo urednika vaπe revije e-fotografija, ki se predvsem iz izobraæevalnega pogleda trudi novo fotografsko tehnologijo, digitalno fotografijo predstaviti uporabnikom. Zakaj smo Slovenci lahko upraviëeno ponosni na svojo fotografsko dediπëino, pa bo pokazala serija, so prepriëani reæiser Zdravko PeËenko, direktor fotografije in snemalec Miπo»adeæ ter organizator projekta Tibor Gedei. Serija o slovenski fotografiji naj bi bila na sporedu TV Slovenija predvidoma v zaëetku leta 2005 in bomo o njenem nastajanju πe poroëali. Tibor Gedei Serija Razvoj slovenske fotografije nam bo prikazala bogato zgodovino slovenske fotografije. Prav tako pa fotografijo danes. Na sliki desno, snemanje o naπi reviji za digitalno fotografsko izobraæevanje, e-fotografija. 34 e-fotografija - december, januar 2003/04

35 NAJBOLJ POSLU ANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM

36 Srednja πola za oblikovanje in fotografijo Revija e-fotografija je namenjena digitalnemu fotografskemu izobraæevanju. In prav je, da bodoëim profesionalnim fotografom omogoëimo, da predstavijo svoje delo, oziroma, da se πe bolj Revija e-fotografija je namenjena digitalnemu fotografskemu izobraæevanju. In prav je, da bodoëim profesionalnim fotografom omogoëimo, da predstavijo svoje delo, oziroma, da se πe bolj potrudijo pri izvedbi konënega izdelka. Upam, da nam bodo v naslednjih revijah preko predstavitev del tako uëenci, predvsem pa njihovi mentorji odkrili marsikatero fotografsko skrivnost. Bliæinski posnetki Mnoæico posameznih posnetkov narejenih izkljuëno iz bliæine, lahko fotograf smiseljno sestavi v zloæenko-sestavljenko, da nadgrajuje ozko gledanje na posamezno fotografijo in ustvari novo celoto ali celostno informacijo o fotografiranem predmetu. KlasiËni primerek od fotografije do plakata s uporabo digitalne tehnologije obdelave fotografij. Kako dober je bosta povedala mentorja z oceno. Avtor pa je storil dve napaki. Prva manjπa je torbica pod sedalom dirkalnega kolesa, druga zelo velika in vredna ponovitve posnetka pa je umazanost zadnjih zobnikov. Za izvedbo profesionalnega izdelka mora fotograf misliti na vse. Za program Bliæinski posnetki sem izbral objekt snemanja belo modro kolo. Snemal sem z Olympusom E-10. Vreme je bilo sonëno. Teh. podatki pri snemanju: f = 4 in 5,6, t = 1/125 in 1/180, ISO = 100, barvna toplota (WB) = avtomatska, zapis = SHQ (cca pix.) Snemanje z roke, kar ni najboljπe za tako snemanje. Posamezne detajle kolesa sem sestavil v obliki kolaæa v smiselno celoto, ki naj bi podala celostno informacijo o snemanem objektu. Roæman Rok 2. d, Mentorja: Joæe Bitenc in Marko Gorenc Barvna toplota svetlobe Dnevna svetloba (sonca) se nam zdi bela, vendar mora fotograf vedeti, da je lahko rahlo modra ali rdeëa, odvisno od Ëasa snemanja, poloæaja sonca, ozraëja, letnega Ëasa itd. Oko se nekako prilagaja spremembam barve svetlobe, filmska emulzija pa dobi svojo barvno obëutljivost æe v tovarni, pri izdelavi in je tako idealno pripravljena samo za eno doloëeno barvo (valovno dolæino) svetlobe. Tako moramo za barvno dober posnetek vedno barvo svetlobe prilagajati k emulziji (filmu ali svetlobnemu tipalu v digitalni kameri). To doseæemo s filtri (modrimi ali rdeëimi), ki barvno toploto svetlobi zviπujejo (proti modri), ali zniæujejo (proti rdeëi) in jo tako uskladijo z emulzijo, oziroma svetlobnim tipalom. Zlasti pri barvnih obraëilnih (dia) filmih mora fotograf dobro paziti, da pozna izvor svetlobe (barvno temperaturo izraæeno v Kelvinovih stopinjah, da lahko raëuna na realen prikaz barv v posnetku. Pri digitalnih kamerah je moæna nastavitev avtomatiëna, lahko se nastavi s pomoëjo simbolov; sonce, oblaëno, senca itd., ali pa pri kvalitetnejπih kamerah nastavimo stopinje Kelvina za barvno toploto svetlobe. Seveda pa je za to potreben merilni instrumentkelvinometer, ki meri barvno toploto. Barvna temperatura je merilo za barvo svetlobe, ki jo pri razliënih temperaturah seva segreto Snemala sem pirsinge za popek. Pirsingi so modni dodatki za razliëna mesta telesa: obrvi, nos, ustnice in popek. Fotografirala sem z digitalno kamero Olympus Camedia 5050 na makro naëin. Kot dodaten pribor sem uporabljala svetilo Hedler z deænikom. Barvno temperaturo svetlobe mi je meril fotoaparat sam. Fotografije sem zapisovala v TIFF-u.»asi so bili veëinoma enaki, od 1/60 s do 1/500s. Zaslonke so tudi nihale med 5,6 in 11. Spominska kartica je bila SM(smart media). ISO je bil nastavljen na 100. Za digitalno tehniko sem se odloëila, ker lahko med procesom gledam in kontroliram svetlobo, odseve svetlobe in vidnost detajlov. Imela sem teæave s kovino, kristalëki in detajli. Jera Burdych,3.d telo. Izraæa se v stopinjah Kelvina ( o K). Niæje barvne temperature, npr. okoli 2400 K, oznaëujejo svetlobo rdeëkaste barve; viπje temperature, kot je 9300 K, oznaëujejo svetlobo modrikaste barve. Fotografirala sem z digitalnim fotoaparatom Olympus E-20p. Na prvi fotografiji sem nastavila barvno temperaturo na avtomatiko, na drugi 5500 K ter na tretji 7500 K. Kljub temu, da sem nastavila na avtomatiko, je vidno, da je fotografija podobna, tisti, na kateri je bila nastavitev 5500 K. To je barvna temperatura dnevne svetlobe. Tretja fotografija pa moëno odstopa od prvih dveh. PogaËar Kaja 2.d, Mentorja: Joæe Bitenc in Marko Gorenc 36 e-fotografija - december, januar 2003/04

37 Digitalni projektorji Analogni fotograf, svoje kakovostne diapozitive predstavi preko diapozitvnega projektorja. In ve se kaj vedno poudarjam. Kakovostno osvetljen diapozitiv bo πe dolgo najboljπa reprodukcija originala. Vendar samo do trenutka ko si ga ogledamo preko prejekcije s svetlobo. So pa tudi tu v analogni predstavitvi slabosti in omejitve. Glasnost projektorja in menjave diapozitivov, nezmoænost enostavnega dodajanja teksta in zvoka. Prav tako ne more vsakdo narediti veë slikovne predstavitve (multivizije) naenkrat. Z uporabo raëunalniπkih programov in digitalnih projektorjev je vse to zelo poenostavljeno in pribliæano πirπemu krogu uporabnikov. Tudi fotografiranje s analogno kamero kot diapozitivna projekcija poëasi izgubljata svoj pomen. Samo πe redki naravoslovni fotografi zaradi izjemnje kakovosti diapozitiva in popotniπki fotografi zaradi energije na potovanju uporabljajo analogne kamere, film in nato projekcijo fotografij preko diapozitivnega filma in diaprojektorja. in Ëe prvi πe vztrajajo zaradi nekaterih tehniënih nezmoænosti digitalne tehnike, pa popotniπki fotografi æe razmiπljajo drugaëe. e sliπim katerega od svetovnih popotnikov, da z digitalno kamero πe ne deluje, saj je preveë poæreπna s energijo. Toda ko ga vpraπaπ, kako zajema video zapis, ti odgovori, da s profesionalno digitalno video kamero. No, kot da ta ni πe bolj poæreπna z energijo. Torej tudi na tem podroëju se bosta analogna foto kamera in film vse hitreje odmikala od fotografov. PoËasi morajo tudi najzahtevnejπi spoznati, da nova tehnika nezadræno prihaja in da se je treba z njo spoznati. Posluπam in berem od vrhunskih fotografov zapise kako kakovosten je diapozitiv in nato skeniranje le tega z vrhunskimi skenerji. Sam poznam diapozitivne filme æe veë kot 25 let. Razvijal sem jih na strojih Colenta, πe v procesu E-3 z reekspozicijo. Prav toliko let jih tudi skeniram z vrhunskimi boben skenerji. In veste kaj lahko povem fotografom, ki mislijo, da mu vrhunski skener lahko zajame kakovost. Digitalni foto zapis je æe nekaj Ëasa boljπi od skeniranja.»e bi fotograf, ki tega πe ne verjame le to sam tudi preizkusil, bi mi verjel. Sedaj pa so nekateri πe na zaëetku poti vstopa v novo tehniko. Pa bo æe. In da se ve. Tudi to dobro poznam in vedno zapiπem. Kamera πe ne naredi fotografa. Æelim pa, da prav vrhunski fotografi znajo na pravi naëin razloæiti tehniko. Ne pa, da tiste tehnike, ki je πe ne poznajo enostavno odrivajo od sebe in vëasih razlagajo prave neumnosti. In zato æelim, da se spoznamo æe s projektorji, ki bodo kmalu zaëeli menjati v fotografiji tudi dia projektorje. Pa spet nekdo ne verjame. Tudi film na Super 8 celuloidnem traku je bil boljπi od digital videa. Pa so ga æe pred mnogimi leti, Super 8 namreë, vsi zamenjali. Torej tudi 35mm film v fotografiji je æe pase. Koliko fotografov pa sploh πe zanimajo novosti v filmu! Kako dobri so digitalni projektorji danes in za koga vse so namenjeni pa sem æelel spoznati v preizkusu. Seveda govorimo o fotografiji, zato mora biti preizkus tudi tako naravnan. Sposodil sem si nekaj projektorjev in zaëel spoznavati tako tehnologijo kot kakovost. In kakπna je kakovost digitalnih projektorjev danes? Uporabnost digitalnih projektorjev Danes vse veë uporabljamo digitalne medije, digitalne fotoaparate, kamere, vse je digitalno. Bliæajo se dolgi veëeri, mrzla zima in Ëas je da si ogledamo, kako smo se zabavali poleti. Digitalni projektorji nam ponujajo, da si v druæbi prijateljev in znancev pogledamo slike, film, DVD, VHS, kakπno nogometno tekmo ali drugo πportno prireditev. Znance in prijatelje pa bomo navduπili z filmom v lastni produkciji, polnim efektov, vi pa se boste poëutili kot svetovno znani reæiser, vaπ izdelek pa bo dobil oceno zelo dobro. In kaj potrebujete? Projektor, fotelj, primerno steno, πe bolje pa Ëe bi imeli projekcijsko platno, kajti kakovost slike je odvisna tudi od tega. S projektorjem dobite pravi domaëi kino, ki omogoëa projekcijo video iger, raëunalniπke grafike, video signala. Tako lahko kot vir uporabimo TV signal, nekateri projektorji vam namreë omogoëajo priklop TV signala direktno na projektor (AV Box - Benq), digitalni fotoaparat, digitalno kamero, igralno konzolo, DVD ali DivX predvajalniki prikljuëkov je veliko, tudi brezæiëno gre. Vaπe predstavite boste lahko predvajali neposredno z pomnilniπke kartice, brez uporabe raëunalnika, seveda pri projektorjih, ki to omogoëajo. Projektor lahko namestimo na mizico, lahko ga namestimo s stropa, od zadaj, spredaj, skratka Ëisto po vaπi æelji - omogoëajo razne nastavitve projecirane slike. Na tak naëin si lahko s prijatelji in znanci pogledamo druæinske albume, filme, odigramo kakπno igro, se sprehajamo po internetu, pogledamo kakπno nogometno tekmo - ne pozabite πe na pivo in Ëips. Projektor lahko uporabljamo enako kot klasiëni monitor le da se da vanj vkljuëi veë prikljuëkov in imamo moænost predvajati mnogo, mnogo veëjo sliko. Pri vsem tem pa zvok igra pomembno vlogo, zlasti pri projekciji filmov. Dobili boste obëutek kot, da ste kinu, le da boste Ëe se vam bo zahotelo po kakπni potrebi brez skrbi pritisniti premor in v copatah odπli v hladilnik napolniti zaloge na mizi. Projektorji postajajo vedno bolj dostopni, dobite jih æe pod 300 tisoëakov in takega, ki vam bo dobro prikazovali vse vrste digitalne grafike, filmov, zelo dober za domaëo rabo. Kaj pa vzdræevanje? Edini stroπek je æarnica, in ta je nekje med 50 in 100 tisoëaki, mogoëe se vam zdi veliko ampak, danes imajo æarnice po ur delovanja, tako da je ura projeciranja med 15 in 30 sit na uro. Æarnica zdræi nekje 7-10 let, Ëe projecirate vsak teden po 6 ur. Pomebno : velikost prostora OzvoËenje Zatemnitev- svetilnost projektorja.. Bojan Vene 38 e-fotografija - december, januar 2003/04

38 Projektorji namenjeni domaëi uporabi (HomeVideo) so æe zelo primerni za ogled filmov, vaπih digitalnih video posnetkov kot digitalnih fotografij doma v vaπi sobi. Tudi cena teh projektorjev je æe padla pod SIT. S projektorji æe imam kar nekaj izkuπenj. Z namen. V nekaj nadaljevanjih vam bom njihovo pomoëjo preko raëunalnika na predstavil posamezne projektorje in njihovo predavanjih prikazujem foto tehniko. Prav za tehnologijo. Tudi tu velja: ni vse za vse! predstavitve so æe pred leti zamenjali Home Video starejπe projektorje, ki so posredovali sliko Za zaëetek sem si sposodil Home Video preko risb na papirju ali folij. Za drugi namen projektor. Torej projektor za domaëo, pa teh projektorjev πe nisem uporabljal. Za uporabo. In kaj je na njemu za pogledati. domaëo uporabo so bili πe predragi in tudi Najprej filme. HAHA iz fotografskega glediπëa z zelo slabo Povabil sem kolege na ogled najnovejπega kakovostjo prikaza slike. Ker pa se je tako filma. Program e-mule pri mladini dobro cena kot kakovost moëno izboljπala, je treba deluje. Kar pomeni za vse nepoznavalce, da digitalne projektorje podrobneje preizkusiti lahko preko njega v raëunalnik pretoëite in spoznati njihovo kakovost za razliëni raznovrstne filme, o katerem vam Ëasopisi Projektorje namenjene predstavitvam videvamo predvsem v kongresnih dvoranah in podjetjih. Ti projektorji podrebujejo moëno svetilnost, saj so namenjeni za veëje prostore. piπejo kot o prihajajoëem na naπa platna. Na DVD predvajalnik in enoto za prostorski velika kino platna ja, ne pa na domaëa. In zvok. Tako se kakovostna slika in zvoëni kolegi nepoznavalci so takoj imeli argument, efekti prelivajo in zares se poëutimo kot v da v kino pa ne hodijo. Preden sem jim najboljπem kinu. razloæil, da gre za domaëi hiπni kino v fotelju Lahko reëem, da vam æe najcenejπi v sobi, da si najnovejπi film æe lahko ogledajo projektorji za domaëi kino in moænostjo in da bo poleg πe pivo in hrana je kar trajalo. formata slike 9 : 16 priëarajo pravi kino efekt Ko pa sem jih enkrat v fotelje dobil, se hvala in s pomoëjo prostorskega zvoka naredite na raëun take predstavitve ni in ni konëala. najboljπi vtis. Za hiπni kino so projektorji z RaËunalnik na katerem disku je æe film zadovoljivo kakovostjo cenovnega razreda prikljuëite na projektor, Ëe premorete πe pod SIT æe tu. kakπen dober ojaëevalec in nekaj zvoënikov Projektorji za prezentacije πe toliko bolje. e najbolje je, Ëe premorete e dlje kot uporabo digitalnih projektorjev Digitalni projektorji od najbolj dostopnih do tistih, ki ustreæejo vsaki potrebi in okusu Epson EMP-TW10 Epson EMP-7850 Razkoπen hiπni kino za dostopno ceno enostavna uporaba, moæen priklop na TV, DVD, video, PC... visok kontrast, æive barve in πiroka slika (16 : 9) πirokokotna projekcija 2 m πiroka slika z razdalje 2 m izjemno tih: le 28 db v naëinu Theater Black obstojna æarnica: do 3000 ur æivljenske dobe priporoëena cena z DDV: SIT Pametni, omreæno povezljiv projektor za profesionalce Izjemna svetilnost in resolucija: 3500 ANSI lumnov in XGA Pamentna LAN in WLAN povezljivost - Epson EasyMP.net Samodejna uravnava trapezoidne slike - Epson Quick Corner Prilagajanje slike projekcijski povrπini - Epson Wall Shot Predstavitve s spominske kartice, brez uporabe raëunalnika priporoëena cena z DDV: SIT Delovanje projektorjev Epson si lahko ogledate tudi v naπih prostorih, Avtera d.o.o., martinska 106, Ljubljana, tel.: (01) Vabljeni! e-fotografija - december, januar 2003/04 39

39 za domaëi kino pa poznam projektorje za prezentacije. VËasih so te prezentacije v podjetjih potekale preko projektorjev, ki so preslikali svetlobo iz papirja ali modernejπe preko folij. Danes takih projekcij ni veë. Vse se dogaja preko digitalnih LCD ali DLP projektorjev. Sam sem imel na predavanjih o digitalni fotografiji v uporabi æe veliko razliënih projektorjev. In so mi tudi v veliki dvorani najmanjπi zadoπëali za predstavivitev. Vendar predstavitev v smislu, Lcd tehnolgija - (liquid crystal display). Dejansko je so lcd projektorji podobni lcd monitorjem, le da so mnogo manjπi - v velikost pisemske znamke ( 0.5' ). TekoËi kristali se gibljejo med dvema polarizacijskima plastema in spreminjajo svojo molekularno strukturo, tako ustvarjajo projecirno sliko. VeËina LCD projektorjev ima tri prepustna zrcala, katera svetlobo delijo na rdeëo, zeleno in modro. Te tri enobarvne slike se s pomoëjo prizme pred objektivom zdruæijo v enotno sliko in se ta nato skozi objektiv prikazujejo na steno. B.V. teksta, grafikonov, tehniënih slik. Takoj ko pa se zaënemo pogovarjati o fotografiji pa nastopijo teæave. Prikaz fotografij Posluπalci so iz vrst fotografov. In fotografija preko projektorja ni primerljiva s tisto, ki jo vidimo na raëunalniπkem zaslonu in πe manj s tisto na diapozitivu.»e so projektorji æe odliëni za ogled filmov, poslovne prezentacije, zakaj mi ne omogo- Ëijo kakovostne fotografije, kot jo vidim na Dlp tehnologija (Digital Light Processing) - je tehnologija, ki so jo razvili v Texas Instruments. Osnova za projeciranje je mikrozrcalna enota, to je majhen Ëip z zrcali, ta pa se obraëajo glede na elektriëno napetost. Barve se ustvarjajo s prehodom svetlobnega snopa skozi RGB barvni filter. Tako na zaslon dobimo tri loëene slike, naπe oko pa jih zazna kot eno samo. Obstajo tudi projektorji z tremi Ëipi (mikrozrcalnimi enotami) - delovanje je podobno kot pri projektorjih z enim Ëipom, kakovost pa je mnogo boljπa. So pa ti projektorji bistveno veëji in draæji. B.V. papirju ali monitorju? V podjetju Avtera so mi priskoëili na pomoë v odkrivanju kakovosti digitalnih projektorjev tudi za ogled fotografij. Ve se, govorim za pogled na sliko iz vidika zelo zahtevnega uporabnika, ki bi rad svoje fotografije predstavil v vsej njeni kakovostni vrednosti. Zato sem k sodelovanju povabil odliënega fotografa podvodnega sveta Bojana Furlana. V njegovem svetu fotografije je diapozitiv πe vedno zakon. Zato me prav iz pogleda najzahtevnejπega uporabnika zanima, do kje æe seæe nova digitalna tehnologija projekcije. In priπli smo do zanimivih rezultatov, ki bodo objavljeni na spletnih straneh e- fotografija.com, kot na spletnih straneh borutfurlan.com. In seveda tudi v naslednji πtevilki revije e-fotografija. Vse, ki pa zanimajo projektorji razliënih proizvajalcev, razliënih tehnologij, kakovosti in cen, πe pred naπo objavo preizkusov, pa lahko pokliëete na tel. πt in se dogovorite za preizkus. Matjaæ Intihar vir: Epson vir: Epson LCD ali DLP tehnologija? Sam sem po prvih preizkusih ugotovil sledeëe. LCD nam omogoëa boljπi ogled filma, ostrina Ërk, podnapisov je boljπa, zato tudi prezentacije delujejo bolje. DLP pa nam omogoëa veliko manjπe in laæje projektorje in zanimivo, veliko boljπi ogled fotografij. Tehnologiji pa se bosta πe izpopolnjevali in predvsem cenili. Kar pomeni, da ni daleë od dneva, ko bo fotograf svoj dia projektor zamnejal za digitalnega e-fotografija - oktober, november 2003

40 NAKUP DIGITALNE KAMERE PO FAZAH Ste se mogoëe æe vpraπali, kako poteka nakup digitalne kamere? Vsakomur je cilj dobiti najboljπo in najustreznejπo svojim potrebam za Ëim manj denarja. Kot vemo, pa so digitalni fotoaparati v primerjavi z analognimi kar nekajkrat draæji. Na sploπno je fotografija kar drag hobi, zato je pametno poznati pot nakupa za Ëimboljπo izbiro. Da me ne bi kdo napaëno razumel; resda je fotografija drag hobi, Ëe pa jo primerjamo z drugimi (smuëanjem itd.), kaj kmalu ugotovimo, da niti ni tako drag, kot se zdi. Samo prelistal sem katalog novih smuëi in opreme in ugotovil; ko grem smuëat, stojim na cca sit in veë (smuëi, pancarji, vezi) in to samo par dni na leto, fotografiram pa lahko vseh 365 dni. No, raje pustimo primerjave in se vrnimo k naπemu nakupu te dokaj drage stvarce. 1. Najprej se nam pojavi POTREBA po nakupu. Potrebo po nakupu sproæijo naπi notranji in zunanji dejavniki. Je zelo pomemben del nakupa, saj moramo najprej sami razëistiti, kaj æelimo. Za kakπne namene bomo aparat uporabljali, ali bo to druæinska fotografija, ali hobi - ljubiteljska, ali profesionalna na terenu, ali v studiu... Nesmiselno bi bilo kupovati drag digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat za nedeljsko fotografiranje druæine, ko pa nas lahko æe cenejπi kompakt bolje zadovolji kot draæji profesionalni. Ta cenejπi pa prav gotovo ne bo zadovoljil nekoga, ki od fotografije hoëe veë in ki mu je to ljubiteljski hobi, da ne govorimo o profesionalcih ali fotoreporterjih, pri katerih brez nekaj kilogramov teæke opreme ne gre. Potrebo moramo sami definirati in Ëim bolj natanëno doloëiti njene meje, da bi se izognili tako iskanju igle v senu (aparatov je ogromno), kot kasnejπemu nezadovoljstvu, ko ugotovimo, da nam aparat ne sluæi za namene, ki smo si jih æeleli. 2. Ko smo natanëno opredelili naπo potrebo, sledi ZBIRANJE INFORMACIJ. Kolikor bolj natanëno smo opredelili potrebo in njene meje, toliko laæje nam bo zbirati informacije in podatke o kamerah, saj bomo nepotrebne avtomatsko izloëili in se osredotoëili na tiste, ki nas zanimajo. Æe v prejπnji reviji (e-fotografija πtevilka 8) sem opisal, kako so v nekaterih primerih celo prodajalci nepripravljeni za prodajo teh dragih igraëk, zato svetujem pregled proizvajalëevih internetnih strani, kakπnih strokovnih revij in tudi nasvetov e-fotografije in novega foruma e-fotografije na internetni strani. Marsikatero zelo koristno informacijo sem dobil pri klepetu v spletnem forumu e-fotografije, od oseb, ki so bili æe sreëni lastniki digitalnega fotoaparata, ki sem ga nameraval kupiti. Prav tako sem na vsako vpraπanje dobil odgovor v zelo kratkem Ëasu. In verjemite, tu se lahko izve tudi za kakπno slabo lastnost in ne samo razπirjene dobre lastnosti, ki jih prodajalci reklamirajo zaradi boljπe prodaje. 3. Po natanëno zbranih informacijah sledi OCENJEVANJE MOÆNOSTI IZBIRE. Zopet moram poudariti ceno, ceno in ceno. Menim, da se vsak najprej ustavi ob ceni izdelka in presodi, ali je to tista cena, ki bi jo πe plaëal, da bi bil zadovoljen. Cena ima zelo velik vpliv na konëno zadovoljstvo nakupa. Resda so v Sloveniji skorajda povsod podobne cene enakega aparata, ampak dobijo se tudi izjeme. Zadnje Ëase se πe najbolj pojavlja prodaja aparata v kompletu z moënejπo spominsko kartico. Pri digitalnih zrcalnorefleksnih aparatih je celo zaslediti, da trgovine, ki imajo tudi pooblaπëene servise za doloëene blagovne znamke, nudijo poleg aparata v kompletu s kartico πe na primer brezplaëno ËiπËenje tipala v garancijskem roku, seveda, Ëe aparat kupimo pri njih. Za nekoga zna to biti kar dobra ponudba, saj je ËiπËenje tipala pri pooblaπëenih servisih moæno samo proti plaëilu. Spet se je potrebno vpraπati, za kaj in kje bomo uporabljali SLR digitalni aparat in kolikokrat bomo menjali objektive, saj z veëkratnim menjavanjem objektivov, πe posebno na terenu, naraπëa tudi moænost neëistoëe tipala, ki pri digitalnih SLR aparatih nadomeπëa film. MogoËe bo za nekoga boljπa ponudba trgovine, ki ponuja digitalni zrcalno refleksni aparat v kompletu z boljπo kartico in doæivljenjsko garancijo za kartico. Zopet odvisno od naëina uporabe aparata in presoje posameznika. Moænosti je veliko, samo Ëim bolje moramo oceniti. 4. Sledi faza NAKUPNE NAMERE, na katero lahko πe vplivajo kakπni nepredvidljivi zunanji dejavniki ali pa kakπna hitra mnenja drugih, na primer prijateljev. Ko smo æe skoraj odloëeni kje bomo kupili, nam lahko πe zadnji trenutek prijatelj svetuje, kje kupiti aparat po ugodnejπi ceni. No, to se redkeje dogaja, ampak se. 5. Sledi tisti veseli trenutek: NAKUP. PrepriËan sem, Ëe smo se natanëno posvetili vsem prejπnjim fazam in jih temeljito preuëili, bo to res vesel trenutek. 6. e zadnja faza nakupa in to je rezultat po nakupu. ZADOVOLJTVO ali NEZADOVOLJTVO. Normalno je, da bo vsakdo naredil vse za svoje zadovoljstvo. Ve se, da je vsak aparat namenjen toëno doloëeni uporabi, zato bi tale Ëlanek konëal s poudarkom na natanëni opredelitvi potrebe in namena, za kaj bomo aparat uporabljali in nakup s tem namenom uporabe bo prinesel neizbeæno zadovoljstvo. Tomaæ Lipicer e-fotografija - december, januar 2003/04 41

41 Od klika do slike na raëunalniku Problemi... Digitalna fotografija ni samo klik, prenos na trdi disk in maliëenje v vaπem priljubljenem malilëniku slik. V tem Ëlanku se bom dotaknil enega od silno pereëih problemov obdelave slike, s katerim sem se sreëal pri nekaterih uporabnikih digitalnega slikorisa. Pa ne misliti, da gre samo za en, dva osamljena primera. O ne, bralci inu bralke! Gre za precej razprostranjen problem. KljuËna beseda je MONITOR. Tako je. Navduπeni fotografi s(m)o si kupili dragocene digitalce (kompakte viπjega razreda in nekateri refleks), a v Ëumnati mu Ëepi piπkav raëunalnik in/ali πe bolj skrahiran monitor, ki je dober samo za proizvodnjo dioptrije dna pivske steklenice. Seveda ta fotograf poklika mnoæico slik in se jih loti mrcvariti na takπnem shiranem klopotcu, ki mu ljubkovalno reëe raëunalnik. Ves sreëen, da je slike obdelal, jih zapeëe na pekaë in z njimi odvihra do fotolaboratorija. Seveda naroëi format A4 ali celo A3, πe posebno Ëe je slikal z poveëano (beri: interpolirano) loëjivostjo 6 ali bolje, 12 MP. Nestrpno prestopa in Ëaka? Na koncu πok! Slike, katere izpljune stroj v laboratoriju, so barvno popolnoma out. Seveda benti, kako so slike na njegovem monitorju ah in oh, a laboranti ne znajo delati, bla, bla. To sem sliπal od fotografov in prebral na spletu. A izvirni greh je najveëkrat v fotografovi Ëumnati in v njegovem bolj ali manj podhranjenem mlinëku. Saj vem, kako se kupuje raëunalnik. Najprej megahertzi, megabajti, gigabajti, 40-krat, 50-krat, wati in πele zatem pride monitor. ObiËajno zanj zmanjka cekinov in se odloëi za najbednejπo kiπto. Z leti mlin postane mlinëek, ki obnemore in sledi nov lov za πtevilkami, a æe tako beden monitor tiho ostane na mizi. Saj bi tudi jaz mogoëe padel v to zanko, a sem pri nakupu prvega raëunalnika pred leti dobil zraven tako katastrofalen monitor, da sem v letu dni dobil kar precej dodatne dioptrije. Dobro leto kasneje sem kupil nov stroj, a sem za razliko od veeelike veëine ljudekov najprej pomislil na dober prikazovalnik. Zanj sem izpljunil sit. Ni malo. A ni mi æal. Sedaj mi sluæi æe skoraj 6 let. Ko sem prvië nesel narediti slike v fotolaboratorij, mi je izza pulta preroπko rekel:»sedaj bo priπla ura resnice, kakπen monitor imaπ.«res je priπla. Kar sem videl na monitorju, sem uzrl na toplih, diπeëih slikah. Od takrat je minilo æe veë kot leto in nekaj 100 slik formata 10x14 do 30x45 cm. Zaradi tehniëne kvalitete slike nisem niti enkrat potreboval bentiti. Saj je vëasih kakπen motiv na monitorju izgledal temnejπi, kot je v resnici, a to se je dogajalo zelo redko. A to je bil problem na moji strani, nikoli laborantovi. Naj zakljuëim ta razdelek! V veliki veëini primerov izvirni greh tehniëno slabih fotk izhaja iz rahitiëne strojne opreme fotografa. Seveda je πe vedno lahko kriv jebivetrni ljudek izza pulta ali muzejski eksponati za izdelavo slik (tega je æal pri nas kar nekaj). Vem za studije, kjer tehnoloπko πe vedno sanjajo svoje analogne ovce. Osebno sem se prepriëal v to. Ista datoteka iz dveh razliënih studijev, a razlika za svetlobno leto. Vendar preden bentite, besno reklamirate in se prerekate s Ëlovekom izza pulta, razëistite s svojo tehniko. KonËni izdelek je tako dober, kot je dober najπibkejπi Ëlen v verigi predelave. Tako kot pri hrenovkah& slab odpadki, slaba hrenovka. Potrebna opravila Monitor je potrebno za fotografsko uporabo primerno nastaviti. Dasiravno za ta poëetja obstajajo ustrezna orodja, so v veëini primerov prostaπko draga. O tem ste æe brali v E-Fotografiji. A za domaëo uporabo ni potrebno nabavljati stotine ali tisoëe dolarjev vredne programske opreme (verjemite, lokalne pirate takπna strogo namenska oprema ne zanima, zato se ne truditi z nabavo). NajveË storite med samim nakupom monitorja. Raje se odpovejte kakπnemu megahertzu, megabajtu ali gigabajtu in vloæite v monitor. Imejte milost do vaπih oëi, saj ste se rodili samo z enim parom njih. 1. opravilo: nakup monitorja in grafiëne kartice Kaj kupiti? Najbolj stajliπ je seveda LCD. A ne kupiti neke leve krame, temveë monitor kvalitetnega proizvajalca (na listku s ceno boste prepoznali kvaliteto od krame). Izbirajte samo med 17- colskimi zasloni, ki imajo loëljivost 1280x1024 pik. Cene spodobnih modelov se zaëno pri sit. V primeru, da se odloëite za klasiko, pa trenutno priporoëam samo 19-colsko katodno cev, saj omogoëa enako loëljivost, kot prej omenjen LCD. Je pa CRT-zaslon cenejπi. Za do sit se zna dobiti dovolj dober model. Seveda priporoëam, da si sliko prej dobro ogledate in povpraπate o vsem, kar je pomembno za obdelavo fotografij. Imate monitor. Seveda mora od nekod dobiti bitke in bajtke za prikaz slike. Te mu priskrbi grafiëna kartica. Tudi tu se pri druæinskem raëunalniku rado zaplete. Nikakor se ne posluæujte cenenih integriranih reπitev ali kartic predpotopne generacije. Izberite grafikuljo, ki omogoëa polno barvno paleto in ima stabilne gonilnike. Ako ste pri soldih, potem ima Ëudovito sliko Matrox Pharelia. Kmalu bo na trg priπla malce ekonomiënejπa verzija za sit. Seveda, ako lahko toliko soldov odπtejete za ta artafekt. A ta kartica je zakonodaja za prikaz slike. Na njo lahko ovesite tri monitorje ( ako imate cekine za toliko monitorjev, lahko izpljunete za takπno kartico). Saj pravim, to je kartica za grafiëno klaso. Seveda pa vas zanima, kaj je za maso. Izberite med karticami ATI-ja in Nvidie (vsaj pri nas zaradi podpore). Modela 9200 (ATI) ali FX5200 (Nvidia) za okoli sit dobro opravita delo. Razne GF 4 MX ali podobno staro πaro za par tisoëakov manj pozabite, Ëe kupujete novo maπinerijo. Torej... za grafiëni del maπine ste zagonili okoli do sit, odvisno od æepa in æelj. Poleg omenjenih kosov potrebujete πe seveda preostali raëunalnik. Danes je ekonomiëno kupiti Pentium GHz, vsaj 512 MB RAM spomina, 60 do 80 GB disk, DVD±R/RW (le ta stane manj kot sit, a ploπëe so æe izpod 1000 sit, na njih spravite preko 4,5 GB podatkov idealno za slike), modem po æelji, saj je raëunalnik brez povezave kot seks brez partnerja (-ke), disketnik po æelji (danes je skoraj nepotreben, a ker je njegova cena okoli 3500 sit, ga kaæe imeti), primerno ohiπje in seveda pomembna kosa opreme: tipkovnica in miπ. Posebno pri glodalcu ne πkrtarite, saj je od dotiënega gizmota odvisno, kako natanëno boste mesarili vaπe slike. Aha, pa πe operacijskega sistema ne pozabite kupiti. Predlagam vam izkljuëno Windows XP Home Edition. Zakaj ne Linux? Iz preprostega razloga znajo se pojaviti teæave za gonilnike vaπega digitalnega aparata. Osebnos em se prepriëal, kako je s tem. Verjemite, za doloëene modele slbao, zelo slabo& 2. opravilo: nastavitev grafiënega dela opreme RaËunalnik ste priklopili, namestili ste voznike (po domaëe driverje) za vaπ slikorisni gizmo in hlastno bi se radi poigrali z vaπimi slikami, katere ste pretoëili na disk. A ne πe! Najprej si morate monitor in grafiëno kartico nastaviti, da iz njiju potegnete maksimalno kvaliteto. V prvem sklopu opravil preko spleta ali (na)tlaëenke kakπne raëunalniπke revije pretoëite najnovejπe voznike za vaπo grafiëno kartico, monitor in seveda svoj operacijski sistem. IstoËasno posodobite tudi DirectX knjiæico, saj poleg Oken XP dobite verzijo 8, a sedaj je polno funkcionalna verzija 9. Za monitor boste najbræ morali odpeketati na splet. Posodobite gonilnike, kot se to poëne v Oknih XP (navodil vam ne bom dajal, saj o tem obstaja literatura v naπem domorodskem nareëju). Osebno to redno poënem, ko se pojavi potreba za posodobitev. Namestite tudi svoj program za obdelavo slik in predvsem orodja, katera so z njim. Najprej pokukajte v navodila za vaπ monitor in se poigrajte z njegovimi nastavitvami (ostrina, svetlost, nastavitev bele toëke ipd.). tega razdelka ne πpricati. To je prvi del, a ostalo postorite v Oknih. Spodnji Ëarovnik v petih slikah ponazarja osnovna opravila, katera lahko postorite s tistim, kar imate. Najprej izberite zavihek Settings (nastavitve) v izskoënem oknu Properties. Nastavite loëljivost, a pazite na frekvenco osveæevanja. Izpod 75 MHz vam ne priporoëam. Kliknite na gumb Advenced. Najprej izberite osnovne nastavitve. Zatem kliknite na zavihek Color management. Kliknite na ukazni gumb Add.., da izberete enega od ICC profilov, katerega morebiti imate nameπëenega. Izberete ga s pomoëjo pogovornega okna, kjer je seznam vseh, v sistem nameπëenih barvnih profilov. Kateri je najboljπi, morate za svoje potrebe sami vedeti. Tega vam ne morem predpisati. V koraku 3 vidite, kateri barvni profil imam trenutno uporabljen za monitor. Na koncu po potrebi opravite πe nastavitve, kot so svetlost, gama, kontrast. Potrebo za veë shem boste spoznali z izkuπnjami. Nekatere grafiëne kartice imajo veë tega. S tem ste opravili titansko delo, ki vam je vzelo recimo 5 do 10 minut. A vedite, slabega monitorja in bedne grafiëne kartice se ne da nastaviti za blagor vaπih oëi. Ste od starega jugota priëakovali, da ima vgrajeno klimo? Kot vidite, za gospodinjsko urejanje slik ni potrebno bankrotirati s na posebnih programih za ohoho novcev. Seveda lahko naredite tudi ICC profil svoje grafiëne opreme. Kako to storiti, pa poglejte v navodila svoje strojne in programske opreme. Eden od pripomoëkov je recimo Adobe Gamma, katerega sem dobil skupaj z Elementi 2.0 ob nakupu digitalnega refleksa. Stvar se naseli v Kontrolno ploπëo (Control panel po domaëe) in je enostavna za uporabo, a zahteva pazljivost pri uporabi. V pomoëi programa Adobe Photoshop Elements 2.0 je razloæeno, kako se stvari streæe. 3. opravilo: preizkus Ni ga Ëez preizkus. Za prvië boste morali ærtvovati nekaj soldov, da boste ugotovili, kje sploh ste barvno glede na vaπ fotolaboratorij. Vsakdo, ki ima namen svojo digitalno temnico (prej bi veljal izraz Ëumnata, saj delo ne poteka v temi ob rdeëi luëi) resno uporabiti, bo πel skozi to πolo. NajveËkrat boste ugotovili, koliko vaπ monitor kaæe pretemno ali presvetlo sliko. Zato sem govoril o shemi v 5. koraku minivodiëa. Glede barv bi moralo biti OK, Ëe imate kvalitetno opremo pravilno nastavljeno. Ako ste lastnik rahitiëne opreme, potem ste z branjem tega Ëlanka izgubljali Ëas. Tam, kjer neëesa ni, tega ni moë najti. Epilog V tem sestavku ste se nauëili osnovnih opravil, ki so potrebna, πe preden zaënete resno obdelovati vaπe slike. e tako briljanten digitalni fotoaparat (ali sken diasa, da se analogni fotografi ne boste zaëutili zavræeni) in πe tako mogoëen procesor vam ne morejo pomagati, ako ste πkrtarili pri monitorju in grafiëni kartici. Seveda je potrebno obe napravi pripraviti do tega, da iz njiju izcedite vse, kar lahko. Ne potrebujete dragocene programske opreme. Æe s tem, kar imate v sistemu, lahko z malce pozornosti, doseæete ustrezno kvaliteto. Hobi fotografi si lahko dovolimo malce razkoπja glede odstopanj. Ostale nastavitve æe zahtevajo dodatno opremo in znanja, ki pa v 90% za amaterje niso potrebne. O njih se najlaæje razpiπejo profesionalci, ki si svoj beli kruh reæejo z grafiko. Bojan Ekselenski 42 e-fotografija - december, januar 2003/04

42 Uporabno novoletno darilo! Knjiga je naprodaj na sledeëih prodajnih mestih: 3A, servis, trgovina in svetovanje, Ljubljana Art foto VANI», Izola EUROFOTO, Kranj Foto AMIDA, Ljubljana Foto BONI, Kranj Foto GRAD, Ljubljana Foto FANTASY, Nova Gorica Foto video servis BESENI»AR, Ljubljana Foto video Kragelj, Tolmin Foto ROÆMAN, Breæice Foto FANTASY - Pobega Mirjam s.p., Seæana Foto FORMAT, Ljubljana Foto IMONKA, Murska Sobota Foto TABOR, Maribor Foto TEKAUC, Velenje MIXI, Æiri PROMUC, Kranj RoLAN, Maribor Foto ZOOM, Velenje CUMULUS, Kranj Mladinska Knjiga KONZORCIJ, Ljubljana Mladinska Knjiga, Domæale Mladinska Knjiga, Novo Mesto in v vseh njihovih poslovalnih enotah VeË na: e-fotografija - oktober, november

43 Polnilniki in polnjenje»e æelimo iz polnilnih (akumulatorskih) baterij dobiti kar najveë energije, moramo razmiπljati o dobrih polnilnikih. Polnilniki se gibljejo v razliënih cenovnih razredih, kar je odvisno od funkcij in od same zmogljivosti polnilnika, ter od velikosti in πtevila mest za polnjenje. Danaπnje akumulatorske baterije dosegajo visoke kapacitete, kar pomeni, da tudi pri polnjenju potrebujejo veë Ëasa za napolnjenje.»e ste dosedaj naprimer z vaπim polnilnikom polnili akumulatorske baterije NiCd velikost AA in kapacitete 1100mAh pribliæno 10h, se ta Ëas pri novih NiMH akumulatorskih baterijah iste velikosti in kapacitete npr. 2200mAh poveëa za pribliæno 2x. Problem starih polnilnikov, ki so bili na trgu do razcveta digitalne fotografije so predvsem nizki tok polnjenja (dolgo polnjenje), nimajo dopolnjevanja (kar vzdræuje baterijo polno, ko je napolnjena), nimajo moænosti izpraznenja ali osveæevanja in veliko jih deluje zgolj na omreæno napetost 220V. Z razcvetom digitalne fotografije, pa so kompaktni digitalni fotoaparati z LCD zasloni in bliskavice postali veliki uporabniki baterij.»e za njihovo delovanje uporabljamo klasiëne alkalne baterije jih lahko menjavamo skoraj neprestano po nekaj desetih posnetih fotografijah. V zadnjih letih je iz tega namena bliskovito poskoëila proizvodnja in razvoj zmogljivih polnilnih baterij in tako danes v najbolj prodajani velikosti AA in tehnologiji NiMH dosega kapaciteta realnih 2300mAh. Tudi tehnologija polnilnih NiMH akumulatorskih baterij je bolj primerna za veëkratno krakotrajno praznenje, kakrπen je naëin pri uporabi digitalnega fotoaparata. Za take akumulatorske baterije pa potrebujemo polnilnik, ki jih lahko ustrezno polni in vzdræuje. Taki polnilniki so ponavadi relativno hitri, mikroprocesorsko podprti, s funkcijo osveæevanja, nadzor in polnjenje se vrπi za vsako vstavljeno celico posebej in po konëanem polnjenju se avtomatsko preklopi na dopolnjevanje. Dostikrat pa imajo taki polnilniki tudi moænost priklopa na omreæno napetost 220V in na 12V/24V enosmerno avtomobilsko napetost. Eden najboljπih proizvajalcev specializiranih polnilnikov za domaëo uporabo je nemπko podjetje ANSMANN. Pomembo je vedeti, da dobri polnilniki stanejo veë kot osnovni, vendar tudi nudijo bistveno veë, obenem pa tudi optimalno skrbijo za akumulatorske baterije in jim podaljπujejo æivljensko dobo. Stroπek za nakup kvalitetnega polnilnika in polnilnih baterij je v osnovi resda visok, a se investicija kmalu povrne in razmiπljanj o vsakodnevnih nakupih baterij ni veë. Za polnjenje Li-Ion baterij v novejπih digitalnih fotoaparatih pa so na voljo multi polnilniki. Eden takπnih je polnilnik RT-TRI ki ga lahko prikljuëite na 220V ali v avtu na 12V/24V. Je kvaliteten in cenovno ugoden. Razvit je bil z namenom mobilnosti, ker se velikokrat zgodi, da nam baterije v fotoaparatu zmanjka, ko smo na poti ali na kampiranju. Tako lahko baterijo vedno napolnimo v avtomobilu ali preko omreæja. Baterijska in akumulatorska tehnologija V osnovi (celice) baterije delimo na primarne in sekundarne. Primarne (imenujemi jih baterije) so tiste, ki jih po uporabni zavræemo (v ustrezne zbiralnike za recikliranje), sekundarne pa so tiste, ki jih lahko ponovno polnimo in uporabljamo. Od primarnih najbolj poznamo Cink-karbon (navadne), Alkalne in litijeve baterije. So relativno drage, Ëe jih uporabljamo v porabnikih, kjer jih hitro zmanjka in jih je potrebno Odboj svetlobe v objektivu Predvsem ob moëni nasprotni svetlobi lahko opazimo kakovost naπega objektiva, ali pa napako pri uporabi doloëenih pripomoëkov. Ko svetloba pade v objektiv se le ta od leë tudi odbija nazaj. In Ëe leëe ali poseben antirefleksni nanos nista kakovostna, se lahko zgodi, da vidimo odboj dela motiva na sliki. NajveËkrat pa se ta napaka pojavi ob uporabi cenejπih zaπëitnih, UV ali Sky Light filtrov. Na spodnji sliki lahko opazimo refleks motiva v moëni protisvetlobi. Objektivi so prava znanost. Slabπe so leëe ali filter slabπi bo konëni rezultat. Filtri v digitalni tehniki nimajo veë tako veliko vpliva na kakovost slike kot na filmu. Vendar vsem, ki æelite zaπëititi prvo leëo kakovostni zaπëitni ali UV filter toplo priporoëam. M.I. konstantno menjati. Sekundarne (imenujemi jih akumulatorji) pa so danes najbolj poznani in najbolj uporabljani NiMH, starejπi NiCd in najnovejπi Li-Ion in Li-Polimer akumulatorji, ki pa so nestandardna tehnologija in se jih ne da polniti v klasiënih polnilnikih. Kapaciteta novejπih NiMH akumulatorjev ter Li-Ion in Li-polimer je dovolj visoka in zadovoljuje potrebe vrhunskih naprav, ki jih napajajo. Vedeti pa je potrebno, da proizvajalci ob napravah prodajo baterije ali akumulatorje, ki ponavadi niso visoke kvalitete in so lahko æe notranje poπkodovane zaradi skladiπëenja ali transporta. V tem primeru baterija ne nudi napravi dovolj energije, kar se kaæe v kratkem Ëasu delovanja. V zakup je potrebno vzeti, da je skoraj pri vseh napravah potrebno imeti eno ali dve rezervni bateriji, da nas ne preseneti prazen fotoaparat sredi rojstnega dneva ali kakπnega drugega dogodka. Peter Krese Katero merjenje svetlobe uporabiti? Skoraj vse digitalne kamere nam æe omogoëajo razliëne naëine merjenja svetlobe. NajveËkrat se uporablja veëtoëkovno merjenje po celotni povrπini v doloëenih segmentih. Seveda pa se tehnika tudi zmoti in v spodnjem motivu je merjenje svetlobe po celotni povrπini odëitalo vmesno vrednost celote. Ker pa je v ozadju svetlo nebo, æelimo pa pravilno osvetliti strukturo kipa je treba poseëi po drugi nastavitvi. Sam sem izbral toëkovno (spot) merjenje. Lahko pa si pomagamo tudi s korekturo osvetlitve. (e-fotografija πt.3) M.I. 44 e-fotografija - december, januar 2003/04

44 Fotografski duhovi Veliko bralcev se je æe oglasilo s podobnimi teæavami, kot so spodaj zapisane, oziroma kot je predstavljena na spodnjih fotografijah. Bralec: Konec maja sem kupil aparat CANON Ixus 400 in dosedaj poslikal æe veë kot 2000 fotografij. Zgodi pa se mi ponoëi pri avtomatskem fotografiranju, ko se vklopi fleπ, da se v ozdaju, kjer bi moralo biti Ërno-tema, pojavijo nekakπni sivi krogci fleki, kot bi bila na objektivu kaplice. Mislil sem, da pride do svetlobnega efekta, da se svetloba od Ëesa odbije,vendar se od neba nima kje odbiti, Ëe ni kaj v ozadju. Prilagam vam dva primera,kjer je slikano avtomatsko s fleπem in druga roëno brez fleπa ISO 400. Ne vem, kaj je razlog teh pojavov. A je mogoëe to teæava aparata ali pa imam samo jaz ta problem pri takπnem naëinu fotografiranja. Takih slik imam do sedaj pribliæno 20. Ghost / Duh. Ta veëkrat opaæeni efekt se zgodi zaradi majhnosti tipala, s tem povezano majhno goriπënico objektiva in veliko globinsko ostrino in pogojeno s uporabo bliskavice ki se skoraj pri vseh manjπih digitalcih nahaja skoraj v optiëni ravni objektiva. Torej, nië ni narobe z vaπo kamero ali tipalom, kot vam znajo razloæiti kolegi. V bistvu je to prah na objektivu ali v njegovi optiëni osi. Zaradi izredne globinske ostrine in direktnega bliska svetlobe iz bliskavice, pa nam ta mala umazanija naredi neverjetne efekte. Videl sem æe zvezdice, pa Ërte, povsem medlo sliko itd. V vseh primerih pa pride do napake takrat, ko kamera zaradi slabe svetlobe ne more izostriti oddaljenega motiva in izostri v ospredju. Takrat kamera misli, da bo svetlobe preveë, zaslonka se zapre in direktna svetloba iz bliskavice, ki je skoraj v osi objektiva zadane ob praπne delce. M.I. Foto: Marko Aπkerc Foto: Leπnjak Tomaæ e-fotografija - december, januar 2003/04 45

45 PhotoShop delavnica 8.del Verjetno se vam je æe kdaj zgodilo, da ste morali na razliënih fotografijah ponoviti eno ali veë enakih operacij.»e je posnetkov malo, je delo πe znosno, a pri veëji koliëini hitro postane muëno in duhamorno. Photoshop ima ravno v ta namen posebno orodje, Actions. Povsod drugje boste podobno opravilo naëli pod Macro ali Ëisto vπeëen poslovenjen izraz, makro ukaz. Ta vas reπi ponavljajoëega dela in zna bistveno pohitriti delo. Delo z makro ukazi je enostavno in velja tako za njihovo ustvarjanje in izvajanje. Delovno okno si delita s History (oboje ima zavihek) in ga najdete na desni strani, ponavadi nad oknom Layers.»e ga sluëajno ni, ga poiπëite v meniju Windows z ukazom Show Actions. Nekaj makro ukazov je æe pripravljenih v naprej in med zanimivejπimi za ogled je Wood frame - 50 pixels. Zaæenete ga tako, da ga oznaëite in nato v spodnjem delu okna kliknete desno puπëico, podobno kot v Mediaplayerju sproæite predvajanje videa ali glasbe. Ta makro ukaz vam naredi okoli vaπe slike lesen okvir debeline 50 pik, zato bodite pazljivi pri velikosti slike, na kateri preizkuπate.»e sedaj kliknemo na puπëico levo od imena makroja, se nam bodo razvrstili vsi ukazi, ki jih izvrπi na sliki. Kot vidite, je lahko ta zelo dolg in tudi zapleten. Sami bomo poizkusili narediti nekaj enostavnejπega, na primer vrtenje slike v levo. Za to bomo najprej v oknu Actions kliknili na gumb za izdelavo novega makro ukaza. Temu bomo dali ime Vrtenje v levo in mu doloëili bliænjico na tipkovnici, na primer CTRL+F2. Tako si prihranimo πe eno malenkost, letanje z miπko do okna Actions in iskanje pravega makroja. Z klikom na gumb Record se snemanje zaëne. Pojdimo sedaj v meni Image in izberimo Rotate Canvas ter 90 o CCW. Fotografijo imamo sedaj pravilno obrnjeno, preostane nam πe le, da zakljuëimo snemanje. To je primer enostavnega makro ukaza, Ëe æelite lahko naredite πe veliko veë in tudi bolj zapleteno. Svoje ukaze lahko shranjujete v svojo datoteko oziroma Set, Ëe ne æelite uporabljati privzete. Tudi prestavljate jih lahko iz ene v drugo, tako da si naredite svoj nabor makrojev, ki jih uporabljate. Photoshop ravno za ta naëin dela skriva πe eno zanimivo orodje, Automate, ki ga najdete v meniju File. Tam boste naπli ukaz Batch, ki omogoëa izvedbo makro ukaza na datotekah v imeniku (direktoriju, Ëe je komu to bolj domaëe). S tem si delo πe bolj poenostavite, saj odpiranje, izvajanje ukaza in shranjevanje opravi program namesto vas. Preostane vam le, da greste ta Ëas na kavico, Ëaj ali nahranite raka v pljuëih. Photoshop ni edini program, ki pozna delo z makro ukazi. Med zanimivejπimi je njegova poceni alternativa, Paint Shop Pro, Picture Publisher in πe kateri drug program bi se naπel. Koliko in na kakπen naëin jih boste izkoristili, pa je odvisno predvsem od vas. Aleπ Borlak Pred in po izvedbi makroja Wood frame Actions01 Actions02 Actions03 Actions07 - Izdelava novega makro ukaza, lahko mu doloëimo nabor in bliænjico na tipkovnici preko funkcijskih tipk Actions04 Actions05 Actions06 Slike levo: Actions01 - Gumb za ustvarjanje novega makroja Actions02 - Izdelava novega nabora makro ukazov Actions03 - Poganjanje makro ukaza Actions04 - Snemanje makro ukaza Actions05 - Brisanje makro ukaza (nepovratno!) Actions06 - Konec snemanja makro ukaza BrezplaËni izvod revije e-fotografija dobite pri vseh oglaπevalcih v reviji in tudi pri naslednjih ponudnikih digitalne opreme in izdelave fotografij: FOTO POTO»NIK CKÆ 17a, 8270 KR KO tel.: 07/ e.mail:foto.potocnik@siol.net Foto atelje PavπiË Zavadlav Metod Zavadlav s.p. Ob parku 1, 5250 Solkan tel.:05/ Fotografski in digitani studio FOTO ZOOM KidriËeva 2/b, Velenje tel.: FOTO GO AJDOV»INA LAVRI»EV TRG 8 AJDOV»INA tel.: 05/ FOTO STUDIO MATKOVI» LEVI»NIKOVA ul. 14A, LJ tel.: 01/ e.mail: foto.matkovic@siol.net FOTO GRAD, klasiëni in digitalni fotostudio in trgovina - prodajno mesto Nikon MIKLO I»EVA 36 in TRG OF 13, Ljubljana tel.: 01/ , 01/ , 041/ e:mail: foto.grad@siol.net FOTO BRBRE d.o.o. OZKA ULICA 7 SLOVENSKA BISTRICA tel.: 02/ e-fotografija - december, januar 2003/04