Fotoknjiga na pohodu. Preizkusili smo Izbira videokamere

Transcript

1 e - Fotografija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje december - januar 2007/2008 letnik 6/7 πt.33 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov ISSN Ne gre spregledati, da nam ponudniki fotoknjig ne nudijo samo to ponudbo. VeËina nudi tudi ostale tiskovine z moænostjo personalizacije (osebnega) tiska. Osebna tiskovina z naπimi fotografija nam doprinaπa nove in nove moænosti za kaj uporabljati fotokamero, raëunalnik in raëunalniπke programe. e-fotografija.si vas bo sproti obveπëala o ponudbi fotoknjig kot pripravila s ponudniki teëaje uporabe programov za izdelavo fotoknjig. Fotoknjiga na pohodu Apple event v Ljubljani Prvi preizkus velikoformatnih tiskalnikov Namen delavnic e-fotografija in podjetja CGS je bil doseæen. Fotografi so na praktiënih primerih spoznali vrednosti kalibracij zaslonov, tiskalnikov in pravilnih barvnih prostorov. Enostavnost kalibracije zaslona - Spyder 3 Elite Preizkusili smo Izbira videokamere Naj omenim, da eno izmed prvih reπitev za boljπi pogled na zaslon lahko izdelate iz kartona kar sami. SenËnik, ki je pri boljπih zaslonih æe zraven je priporoëljivo uporabiti, saj nam drugaëe svetloba iz prostora premoëno vpliva na pogled pravih kalibriranih vrednosti. Spoznajmo RAW in RAW programe Prav zanimivo je, da je podatek o 1000-kratnem digitalnem zumu, ki je v praksi neuporaben, pomembnejπi od formata zapisa. Seveda, ko pa o njem ne preberemo niëesar preprostega in se v prve pasti pred nakupom πe niti ne spotaknemo ali v njih celo ujamemo. e sam sem potreboval kar nekaj Ëasa in povpraπal veë strokovnjakov, da sem priπel do lastnega osnovnega mnenja, ki ga predstavljam v tem zapisu. Novice - Testi -»lanki - Forum - Foto Galerija Fotografiraj v JPEG-u, ne uporabljaj RAW-a, je velik, barve so zanië, z njim niëesar ne pridobiπ! Tu pa se zaëne naπa RAW zgodba.

2 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

3 Fotografija v letu 2008 Digitalna tehnologija je v zadnjih 10 letih moëno spremenila fotografski svet. Danes imamo moænost fotografiranja æe z vsakim sodobnim mobilnim telefonom. Fotografska kamera je æe nekaj samoumevnega in uporablja jo nekajkrat veë uporabnikov. Prav tako se danes posname 10x in veë fotografij. RaËunalnik, raëunalniπki programi za obdelavo fotografij in internet so povsem spremenili pojem fotografija.»e je fotografija nekdaj pomenila spomin, je danes fotografija zabava. Med hobi (amaterskimi) fotografi se je marsikaj spremenilo. e nikoli ni bilo med njimi toliko sodobne opreme kot danes. UËenje fotografskih tehnik je izredno hitro in med fotografi je vse veë takih, ki æe po letu dveh posegajo po plaëljivi profesionalni fotografiji ali razstavljajo svoje fotografije. Ne poznamo kot nekdaj loënice med amaterskimi in profesionalnimi fotografi ali hobi in izraznimi. Enostavnost in cenenost fotografiranja sta naredila svoje v vseh fotografskih razredih. Tudi nakup fotografske opreme se je povsem spremenil. Ni veë manjπih fototrgovin. 80% fotografske opreme se danes proda pri trgovcih, ki pred 10 leti fotokamere niti ponujali niso. NiË drugaëe ni pri ponudbi izdelave fotografij. Kar nekaj let se je potrebovalo, da so digitalni fotografi spoznali, da je fotografije za spomin πe vedno treba izdelati na fotopapir. Internet je tudi tu naredil revolucijo in preko spleta se izdela velika koliëin fotografij. Prav zdaj je trenutek, ko se tudi v Sloveniji dogajajo fotoknjige. Izdelek ima moëno bolj vπeëno vrednost kot klasiëni foto albumi. Res pa je, da bodo v fotoknjige vstopili samo tisti, ki so æe vsaj za silo seznanjeni z raëunalniπkimi programi. Da je fotoknjiga izziv priëa tudi dejstvo, da v zaëetku leta zaëenja z njihovo ponudbo tudi najveëji slovenski prodajalec fotokamer. e veë. Bodo prvi nespecializirani fototrgovec, ki bo v svoje poslovalnice postavil fotokioske. Ni daleë Ëas, ko bodo v vsakem trgovskem velecentru. Tudi pri koliëini prodanih fotokamer slovenci πe nismo rekli zadnje besede. Kot kaæe bo letos prodano okoli fotokamer, videokamer o fotofonih pa sploh ni treba izgubljati besed. Pomembno je, da je fotografija prestopila nekdaj ozke fotografske bregove in je postala prisotna vsepovsod.»as zdruæevanja tehnologij je tu in ozka specializacija je æe nekaj let povsem izgubila na veljavi. Prihajajo pa novi izzivi in moænosti v fotografskem svetu. VeË pa v letu, ki prihaja. Vsem bralcem revije æelim v letu 2008 obilo sreëe, zadovoljstva in dobrih motivov ali poslovnih priloænosti. Beseda urednika e-fotografija tudi po poπti! naroëite jo lahko preko prijavnice na starejπih πtevilk ni na voljo! e-fotografija je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. Knjigo lahko dobite v vseh poslovalnicah Comtron in Comshop Maribor Træaπka cesta 21 Trg Svobode 5 Ljubljana BTC hala 9 in BTC City Park iπka Mercator center Celje Mariborska 100 (City Center Celje) Koper Ferrarska ulica 100 Murska Sobota Obrtna ulica 28 Novo Mesto Ljubljanska 27 Center BTC Slovenj Gradec Rankova ulica 4a (PC Mercator) Velenje KidriËeva cesta 2b Nova Gorica Industrijska 6 (Mercator center Kromberk) Lesce Roæna dolina 51 Knjiga je namenjena vsem fotografom, ki noëejo, da jih nova tehnologija prehiti, in ki se æelijo seznaniti z osnovo in kakovostjo digitalne tehnike pri izdelavi fotografij predvsem iz praktiënega izhodiπëa. MISLI DIGITALNO! Matjaæ Intihar e-fotografija fototeëaji - fotoizleti - fotodelavnice / veë na Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: album: e-fotografija - december, januar 2007/08 3

4 e-fotografija OSNOVNI teëaj fotografije zaëetek Dobra bera kamer DSLR v letu 2008 Leto 2007 nam je prineslo veliko novosti in tudi cenovno ugodnih kamer v razredu DSLR. Nikon, Olympus in predvsem Pentax so se z modeli D40, E-400 in K100D s ceno moëno pribliæali boljπim kompaktnim kameram.»im bolj se bliæajo konec leta in predstavitve novih kamer v januarju 2008, tem bolj se cena kameram spuπëa in tem veë je poguma v prodajnih akcijah ponudnikov. Nikon Slovenija je s svojim prihodom v letu 2007 z marketinπkimi potezami opravil prve pogumne korake. Sredi leta je ponudil akcijo vrnitve denarja (Cash back), ki je v tujini æe dolgo znana, a je pri nas zaradi nerazumevanja zakonodaje nihëe ni upal prvi ponuditi. Ob koncu leta je Canon sledil Nikonu in tudi sam objavil moænost vrnitve dela denarja po nakupu, vendar z novo dobro lastnostjo, da akcija velja za zelo πiroko paleto kamer, objektivov in bliskavice. Ker pa je Nikon Slovenija letos priπel na naπ trg z namenom odvzeti ËimveËji træni deleæ drugim, je prinesel kar precej novosti z vidika marketinga, sledila je πe zadnja njegova novost. Zdaj vam trgovec æe takoj ob nakupu dveh modelov njihovih kamer zniæa znesek na raëunu. K niæanju cen in s tem vse hitrejπemu pribliæevanju pravi Evropi pa prispevajo tudi tuji trgovci. Znani avstrijski trgovec, predvsem z optiko (oëali), je zaradi svoje velike moëi glede πtevila poslovalnic v Avstriji in meje brez carine tudi k nam pripeljal kamere Pentax K100D. Cena kamer na naπem trgu se je moëno zniæala in posredovanje naπega uvoznika pri Pentaxu je tudi njemu prineslo dodatno zniæanje cen. Torej, kot je æe znano, je naπ trg πe vedno nekaj drugega kot tisti v razviti Evropi. In cene naπih dobaviteljev bi lahko bile πe niæje. Upam pa, da bo tudi leto 2008 prineslo logiko dobave, ki bo drugaëna od zahtev naπih trgovcev po vëasih nerazumno visokih maræah. In ker poznam situacijo, lahko reëem, da je danes kralj trgovec in nikakor kupec. Vendar, pojdimo k prijetnejπi temi, saj si glede cen lahko vsakdo pomaga sam na πe vedno znan balkanski naëin zvez in poznanstev. Tudi pri popustih πe nimamo razvitega koncepta, komu se lahko æe na zaëetku ponudi veë, vendar verjamem, da se bodo v letu 2008 udejanjile tudi spremembe v zvezi s tem. Na zaëetku leta (januar, februar) vedno priëakujemo nove modele kamer. Ameriπki sejem fotografske opreme PMA ima tolikπno teæo, da vsi proizvajalci na njem prikaæejo pomembne novosti. Seveda za kompaktne kamere ni veë veëjega zanimanja iz smeri tehnike. Tehnika je πla v smer pretiravanja glede tehniënih lastnosti in predvsem niæanja njihovih cen. Danes je tudi na trgovskih policah v Sloveniji mogoëe videti kompaktne kamere dveh prejπnjih generacij.»e smo si do zdaj veëinoma æeleli kompaktno kamero, ki je hit tistega trenutka, pa mnogi kupci ob πtevilnih modelih novih in starih niti ne prepoznajo veë. In πe zanimivost. e zdaleë ni reëeno, da je kompaktna kamera starejπe generacije kaj slabπa od povsem nove. Sicer nima nekaj sodobnih tehniënih reπitev, kot sta razpoznavanje obraza in velik zaslon, v veëini primerov pa tudi viπjo kakovost slike. A koga danes to pri kompaktnih kamerah πe zanima? Slika iz njih je tako dobra, da zadovolji potrebe druæinskega popotniπkega fotografa po ogledu na televizijskem ali raëunalniπkem zaslonu, sliko pa je mogoëe izdelati tudi v fotolaboratoriju. Pri kamerah DSLR je drugaëe. Napredek je opazen predvsem pri izniëevanju πuma v nastavitvah visokega ISO (obëutljivosti). 4 e-fotografija - december, januar 2007/08 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

5 5.februar veë na Najnovejπe kamere æe tako odliëno izniëijo πum, da lahko samo v primerjavi slik enakega motiva, posnetega pod istimi pogoji, med 100 in 1600 ISO opazimo razliko v tonskem zapisu. V zadnjem delu leta so nam podjetja predstavila predvsem kamere iz zahtevnejπega razredov hobi in pro - Canon EOS 40D, Canon EOS 1D MkIII, Canon EOS 1Ds MK III, Olympus E-3, Nikon D300, Nikon D3 in Sony Alpha 700. Kamere kaæejo πe eno novost v digitalni tehniki (v analogni je bilo æe vsaj tri desetletja tako), saj so se lepo razvrstile v cenovne in uporabniπke predalëke. Zelo teæko bi lahko rekli, da ena drugi neposredno konkurira. Vsaka nudi nekaj tehniënih moænosti manj ali veë. Prav tako pa je razliëna tudi cena. Proizvajalci pa obenem v tem segmentu æe zaëenjajo ponujati veë prav za svoje zdajπnje uporabnike. Ni veliko fotografov, ki bi kar takoj preskoëili stopnice vstopnih modelov kamer DSLR in se odloëili med eno izmed prej navedenih za svojo prvo kamero. e vedno pa predvsem novodobni fotografi prehajajo z znamke na znamko. Tu pa je pomembno, da ima podjetje neko povsem svojo filozofijo, ki prepriëa. e najbolj se morata za uporabnike potruditi Olympus in Sony. Olympusa kar dve desetletji ni bilo med ponudniki kamer SLR, in ko je fotografe æe prepriëal z modelom E-1, namenjenim zahtevnim fotografom, je predolgo (πtiri leta) gradil na novo kamero viπjega razreda. Medtem je nemalo uporabnikov preπlo na konkurenëne kamere, saj so bile kamere E- 300, E-330 in E-400 ter zdaj E-410 in E-510 namenjene predvsem vsem, ki πele vstopajo v svet kamer DSLR. Zdaj si bo Olympus z modelom E-3 poizkusil ponovno utreti pot med zahtevne uporabnike. Ne samo med dozdajπnje, ampak tudi vse tiste, ki jih bo prepriëal v svojo filozofijo in z uporabniπko vrednostjo. Olympus je z dozdajπnjimi kamerami nakazal, da zna in hoëe biti vodilni pri prikazu in uporabi novih vrst tehnologije. Glede protipraπnega sistema in predogleda slike na zaslonu v fazi fotografiranja mu lahko vsi samo sledijo. Z E-3 pa je pokazal πe izjemno robustnost in odpornost proti vodi, vlagi in prahu. Sony ima svojo skupino uporabnikov; lahko reëemo, da kar dve. Prva je njegova lastna, torej skupina vseh tistih fotografov, ki jim je ob nakupu kamere ime Sony æe znano iz sveta zabavne elektronike. Sprva so v Sonyjev fotosvet prestopili prek kompaktnih kamer, nadaljujejo pa s kamero Sony Alpha. Druga skupina uporabnikov kamer Sony Alpha pa izhaja iz uporabnikov analognih kamer DSLR Minolta. Minolta je bila v analognem razredu SLR izjemno moëna. Zdaj ji morajo Sonyjevi træniki samo pravilno pristopiti, saj kamere Sony Alpha πe vedno ohranjajo veliko Minoltine filozofije, predvsem pa se je ohranil nastavek za objektive (bajonet). Tako lahko pri kamerah Sony Alpha izkoristimo vse Minoltine objektive iz serije AF (za samodejno ostritev). Paleta izbire med kamerami DSLR je torej vse πirπa. Vsi veëji proizvajalci kamer DSLR, tj. Canon, Nikon, Olympus, Pentax in Sony so zastopani tako v niæjem razredu kot v zahtevnejπem hobi razredu. V profesionalnem razredu sta za zdaj prisotna samo Canon in Nikon. Vendar bo lahko æe leto 2008 pokazalo, ali bo Sony zaoral tudi to ledino. Olympus in Pentax bosta najbræ poëakala na rezultate prodaje ter trend uporabe kamer iz najviπjega uporabniπkega in cenovnega razreda. Pri vseh treh je najveëja ovira izbor objektivov, saj πe nimajo celotne izbire za profesionalne uporabnike. Canon in Nikon konëno lahko spet bijeta veëjo bitko za medijski primat med profesionalnimi uporabniki. Predvsem zahtevni hobi fotografi so tisti, ki na spletnih forumih eden drugemu dokazujejo svoj prav. Nikon je s kamero D3 in predvsem z novimi objektivi po dolgih letih ujel ali celo presegel konkurenëno kamero EOS 1D MkIII in EF e-fotografija.si predstavitve (februar) programi za izdelavo fotoknjige praktiëna predstavitev programov in moænosti naroëanja obiπëite nas: Sigma /4-6.3 APO EX / Za fotoaparate Canon, Nikon, Olympus, Pentax, Sigma in Sony Infocona d.o.o., , Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - december, januar 2007/08 5

6 e-fotografija NADALJEVALNI teëaj fotografije objektive s stabilizacijo slike in hitrimi USM motorëki. Nikon se danes moëno bori ujeti in prehiteti konkurenta pri izboru sodobnih objektivov s hitrim AF in stabilizacijo slike (VR). V letu 2007 smo po dolgih 20 letih znova doæiveli, da sta tehnoloπko izenaëena, oziroma je Nikon z zadnjimi novostmi nakazal celo naprednejπo pot. Ali bo Nikon v nadaljnjih letih ponovno dosegel opaznejπi primat v pro razredu kot ga je imel pred desetletjem, pa bo pokazal Ëas. Za leto 2008 (najbræ na Photokini jeseni) priëakujem πe Nikonov odgovor na danes zanj πe nedosegljivo kamero (samo v πtevilu toëk, potrebnih za veëje poveëave v visoki kakovosti) Canon EOS 1Ds MkIII. Seveda pa se sedaj postavlja vpraπanje, kako bo Canon v letu 2008 odgovoril na Nikon napredek. Omenim naj πe dva proizvajalca kamer DSLR, Samsung in Panasonic. Samsung je v zadnjih letih sodeloval s Pentaxom, ki mu je dobavljal elektroniko, sam pa prevzel preostali sklop in objektive. Torej ponuja enaki kameri kot Pentax, vendar pod svojim imenom. Ali se bo to sodelovanje ohranilo, bomo videli æe na zaëetku leta 2008, saj Pentax napoveduje dva nova modela kamer DSLR. Panasonic kot eden najveëjih ponudnikov tako zabavne elektronike kot kompaktnih fotokamer, je prevzel Olympusov sistem 4/3 in trgu ponudil kamero razreda DSLR. VeËjega uspeha z njo za zdaj πe ni dosegel. Vendar pa bi z leti v tem razredu kamer lahko tudi Panasonic pokazal πe veë, predvsem pa resno konkuriral drugim v niæjem in srednjem razredu kamer DSLR. In zakaj sem v naslovu zapisal dobra bera kamer v letu 2008? Sejma PMA in Photokina sta generatorja ponudbe, ki proizvajalce prisilita, da pokaæejo novosti. Brez njih ne moreπ biti prisoten na dveh najveëjih sejmih. Konec koncev tudi vsi mediji piπejo prav o njih v dneh sejmov. PriËakuje se, da bo Canon æe na zaëetku leta 2008 ponudil πe niæji cenovni razred, konec leta zamenjal model EOS 400D in na enem izmed sejmom πe EOS 5D. Pri Nikonu priëakujejo menjavo za D80, toëkovno nadgradnjo D3, in mogoëe kamero, ki bi bila med D300 in D3. Sony bo tudi pokazal kamero, ki bo zamenjala Alpha 100, prav tako pa bi nas na Photokini lahko presenetil s kamero najviπjega razreda DSLR. Olympus bo predstavil novosti v najniæjem in srednjem hobi razredu, Pentax æe za zaëetek leta napoveduje zamenjavo za K100D in K10D. Samsung bi morda obe kameri povzel, Ëe bo Pentax po prevzemu Hoye πe vedno njegov dobavitelj. Panasonic pa napoveduje drugaëno pot - kamere DSLR z elektronskim iskalom. Zdaj æe lahko predvidevamo, da se bo obrat menjave kamer tudi v razredu DSLR πe pospeπil, predvsem pa bodo cene vstopnih modelov kamer DSLR πe niæje. Hobi fotograf se æe lahko veseli leta Kamere DSLR so cenovno vse dostopnejπe, ponudba je vse πirπa, prav taka pa je tudi ponudba dodatne opreme. V reviji, predvsem pa na spletni strani boste o vseh novostih in ocenah opreme kar najhitreje obveπëeni. Matjaæ Intihar Fotoklub e-fotografija / novice, dejavnosti... Oktobra smo imeli πe lepo jesen; narava se je poëasi priëela preoblaëiti iz zelenih v rjavo rdeëe tone, ki se jih veselimo vsi fotografi, profesionalci kot amaterji. Kljub tovrstnim mikavnim prizoriπëem, pa smo se Ëlani Kluba e-fotografije za svojo prvo fotoavanturo odzvali prijaznemu vabilu portno plesnega centra Buba v Ljubljani. Na 4. Salsa power festivalu, na katerem je PC Buba uspela zbrati navduπence latinsko ameriπkega ritma iz razliënih koncev sveta, so potrebovali fotografe, ki bodo ovekoveëili dogodek. Pod strokovnim vodstvom uspeπnega fotografa, kolega iz naπega kluba, Alana OrliËa Belπaka, se nas je odzvalo presenetljivo veliko Ëlanov, saj se nam je obetalo pestro dogajanje. Lahko smo obiskali vse plesne delavnice, se z mojstri Salse uëili teh Ëutnih, vroëih, tropskih ritmov in objavila na svoji spletni strani, kjer so πe zdaj. Seveda so bile izbrane fotografije tudi kritiëno pregledane na sestanku Kluba e-fotografija. Ker pa jesenskih barv noben fotograf noëe zamuditi, smo se klubovci skupaj s Ëlani Foruma in Galerije e-fotografija odpravili v Prekmurje. Iz Ljubljane smo se opdravili πe v gradbiπëe, gotovo ga Ëaka zanimiva nova podoba, tako smo se odpravili le proti mestni cerkvici, ki je bila za vse zanimiv motiv. e vedno v zelo hladnem dopoldnevu smo nato prispeli do mlina na Muri. NajveË fotodela smo imeli z mlinskim kolesom, ki je enakomerno premetaval Muro, lovili smo drobne potoëke, ki so se zlivali s kolesa, skuπali zajeti pravπnjo svetlobo, mlinarja in vreëe z moko. Za voænjo s splavom nam je zmanjkalo Ëasa. Po kratkem okrepëilnem postanku v Lendavskih goricah smo si nazadnje πe ogledali velik, nov kompleks v Lendavi, kjer ima podjetje DigiFot stroj za izdelavo foto knjig. Ogledali smo si najnovejπo tehnologijo izdelave fotoknjig in izbrali nekaj najboljπih na poti posnetih fotografij, ki so nam jih v DigiFot natisnili na papir. Obisk je bil zelo informativen, saj je lahko foto knjiga prikladen naëin korakov, hkrati pa v objektiv lovili plesalce, najatraktivnejπe toëke v njihovi predstavi, izpovedno mimiko ali preprosto vrtinec na plesiπëu. Ker veëina Ëlanov πe ni veπëa fotografiranja v tako teækih razmerah, kot je nepriëakovano gibanje, tema, umetna razsvetljava, vloga bliskavice in πe kaj, je Alan, mojster fotografije gibanja, za nas pripravil predstavitev njegovih fotografij, ob njih pojasnil tehniëne nastavitve, uporabo svetlobe, Ëasa itd. Usmeril nas je na predhodno opazovanje posameznih plesalcev, njihovih poz in zvrsti, da bi bili pripravljeni zajeti v objektiv najprivlaënejπi plesni trenutek. Tudi med samo akcijo je bil vedno na voljo za nasvet. Posebej napeto je bilo fotografiranje demonstracije plesa in Salsa Party v Festivalni dvorani, saj se je bilo treba boriti ne le z teæavnimi pogoji fotografiranja paë pa tudi za najboljπa razgledna prizoriπëa s πtevilnimi gledalci. Fotografije smo dali na voljo Bubi, ta pa je najboljπe zaspanih urah, na poti so se nam pridruæili πe Ëlani iz Celja in Maribora, bilo nas je vseh za cel avtobus. Prva fotopostaja je bila na Ptuju. Navduπeno smo poskakali iz busa, saj smo æe od daleë zagledali jutranje meglice, ki so se poëasi dvigale ob bregovih Drave in razkrivale slikovit podgrajski pejsaæ. Z mosta nad reko smo skuπali zajeti dramatiëno prebujanje reënega æivljenja, pajëevin v ograji, na katerih so se bleπëale kapljice rose, nato pa se povzpeli po ozkih ulicah na grad. Ni se dalo vsega zajeti s fotoaparatom, posebej ne Ëarobnega sonënega vzhoda, ko so se njegovi æarki trudoma prebijali skozi meglice nad mesto.»as nas je preganjal, naslednja postaja je bil Ljutomer. Glavni trg je bil prav tedaj πe shranjevanja fotografij. Na poti proti domu pa smo se ustavili πe v empetru, kjer je prav tedaj razstavljal fotografije iz teme ªNaπa mala klinika, Alan OrliË. Kljubovci se zanimamo tudi za novosti na podroëju fotoopreme, zato smo na oktoberski sestanek povabili predstavnika Sigma Slovenija, Jureta javorπka, ki nam je razkazal paleto objektivov. Te smo lahko preizkusili tudi na svojih aparatih. Vse o fotoadrenalinskem dogajanju ob svetovnem prvenstvu UCI Mountaine Bike Cup pod Mariborskem Pohorjem pa smo obπirno popisali æe v reviji e-fotografija oktober/november. Informacije in kontakt info@e-fotografija.com Sestanek kluba je vsak prvi ponedeljek v mesecu v hostlu Celica na Metelkovi ob 18h. Helena lovinëië, fotografije: Marko PetriË 6 e-fotografija - december, januar 2007/08 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

7 zaëetek 21.februarja veë na Na pohodu je Fotoknjiga Prav je, da je ob prehodu v leto 2008 velik del revije namenjen fotoknjigi. Le ta bo v letu 2008 vse bolj prisotna in kot æe napovedano se klasiëni kemijski postopek poëasi umika grafiënemu. V tujini so veëja podjetja za izdelavo fotografij æe preπla v πirπo ponudbo fotoknjig. Tudi v Sloveniji ne zaostajamo za njimi. DomaËa ponudba temelji na sodelovanju s tujimi partnerji kot z domaëimi fototiskarnami in programsko opremo. Nova ponudba doprinese tudi nove moænosti za vse ponudnike fotoopreme ali fotografij. Fotoknjigo lahko izdelate sami doma, jo poπljete preko spleta ali pa CD medij z vaπo datoteko odnesete v enega izmed fotolaboratorijev. Tisti, ki sami izdelujejo fotoknjige vam enostavne lahko naredijo v eni uri. DrugaËe pa so v vaπem fotolaboratoriju ali na æelenem naslovu (odvisno kako æelite dostavo) v dveh najveë treh dnevih. Ne gre spregledati, da nam ponudniki fotoknjig ne nudijo samo to ponudbo. VeËina nudi tudi ostale tiskovine z moænostjo personalizacije (osebnega) tiska. Osebna tiskovina z naπimi fotografija nam doprinaπa nove in nove moænosti za kaj uporabljamo fotokamero, raëunalnik in raëunalniπke programe. e-fotografija.si vas bo sproti obveπëala o ponudbi fotoknjig kot pripravila s ponudniki teëaje uporabe programov za izdelavo fotoknjig. Da ima fotoknjiga velik potencial govori æe dejstvo, da je pred objavo ponudbe æe tudi naπa najveëja IT trgovina. VeË o fotoknjigah pa tudi v februarski πtevilki revije e-fotografija. Matjaæ Intihar S prihodom fotoknjige pridobimo πe dodatne moænosti. Naπi spomini, ki jih hranijo fotografski albumi so lahko æe v zelo slabem stanju. Poskenirajte fotografije in si naredite iz vaπih spominov fotoknjigo, ki vam bo zopet za nekaj desetletij hranila vse kar se v fotoalbumih æe uniëuje in izgublja podobo. Æelite svoj lastni izvod knjige, koledarja, beleæke, revije ali kakπne druge tiskovine? Ponudba je æe tu. Ko si enkrat ogledate fotografije v fotoknjigi vas vaπi klasiëni fotografski albumi ne zadovoljujejo veë. S tem ni miπljeno, da bo klasiëna izdelava fotografij povsem nezanimiva. Le fotoknjige bodo pridobivale na vse veëji veljavi in poëasi pridobivale vse veë lastnikov. Vse do poletja bo fotoknjiga nekako v preizkusni fazi tako pri ponudnikih kot izdelovalcih. Nato pa bodo koliëine moëno poskoëile. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - december, januar 2007/08 7

8 Celotna predstavitev programov za izdelavo Moja CeWe fotoknjiga - obisk proizvodnje fotoknjig v Münchnu Æe na lasnkem fotosejmu Photokina sem napovedal, da bodo Fotoknjige tisto, kar bo v letu 2007 priπlo tudi na naπ trg. Æe na samem sejmu pred letom dni je podjetje HSH d.o.o. iz Ljubljane napovedovalo sodelovanje z nemπkim CeWe in skorajπnji prihod na naπ trg. S pomoëjo fotolaboratorijev po celotni Sloveniji (æe preko 60 odjemalnih mest) imamo æe pol leta moænost izdelati fotoknjigo s programom v slovenskem jeziku in osebno prevzeti fotoknjigo v bliænjem fotolaboratoriju, ki ima pogodbo s podjetjem HSH. Prav v Ëasu, ko se je vzpostavila konkurenca tudi z domaëimi ponudniki fotoknjig pa je priπlo vabilo za ogled najveëjega ponudnika fotoknjig v Evropi, podjetje CeWe. Vabilu smo se z veseljem odzvali in prvi vtisi so v Ëlanku predstavljeni tudi vam. M.I. Pa poglejmo v ozadje! Kako fotoknjiga nastane v za naπe slovenske razmere pravi fototovarni. V sredo smo si Roman Habicht, Matjaæ Intihar in jaz, ogledali tovarno CEWE Color v Munchnu. V podjetju CeWe Color so nas priëakali direktor Stephan Johannes Reinhold, Franc Stare, Tarik KasumoviÊ. Tovarna je res ogromna in bogato opremljena. CEWE Color ima 19 proizvodnih obratov v Evropi. Fotoknjige za Slovenijo delajo v Munchnu. Komunikacija je bila zelo preprosta, saj gospod Stare govori slovensko, gospod KasumoviÊ pa hrvaπko. Fotoknjige tiskajo s stroji HP Indigo 5000, katerih imajo v vseh svojih obratih æe preko 15. Enak je tudi v Lendavi pri Digifotu. Na izdelavi fotoknjig dela okrog 50 ljudi. Naredijo pa jih od do na dan. Veliko naroëil je pred novim letom in za naroëila, ki bodo prispela po , ne garantirajo, da bodo dostavljena pred novoletnimi prazniki, kljub temu, da takrat delajo tudi ponoëi in Ëez vikende. Slovence so pohvalili, da smo odliëni odjemalci fotoknjig, saj jih naroëimo, kljub svoji majhnosti, veë kot Poljaki. Program za izdelavo fotoknjig v Sloveniji nosi πtevilko verzije 2.7., v nemπëini je æe verzija Januarja bo tudi nemπka verzija za MAC-a. Kasneje pa πe angleπka. Izdelava knjig je kakovostna, tako tisk kot vezava. Meni so najbolj vπeë knjige s trdimi potiskanimi platnicami. V tovarni pravijo, da je takπen okus veëine Slovencev. Fotoknjige so na zunaj kot prave tiskane knjige, medtem ko so ostale vezave bolj podobne Matjaæ je æe na hitro preizkus nemπko verzijo programa kakπnim diplomskim nalogam ali pa katalogom. Sicer pa so okusi razliëni. Fotoknjige so novejπi produkt, πtevilo naroëil se strmo dviga. Ne morem pa predvideti, ali bo to πlo na raëun izdelave klasiënih fotografij, ali pa bodo uporabniki natisnili svoje fotografije, ki bi ostale na CD-jih in na trdih diskih. Fotoknjiga namreë ni Ëista zamenjava za fotografijo, kajti pri knjigi ste lahko bistveno bolj kreativni. Fotografija nima veë omejenih stranic na 9*13cm ali 10*15cm, ampak si lahko naredite izreze, ki se vam za motiv zdijo najprimernejπe. Tako lahko za panoramo uporabite zelo podolgovat izrez, ali pa za kolaæe kaj bolj kvadratnega... V tovarni pa je zaenkrat izdelava fotoknjig samo majhen segment njihovega dela. Saj naredijo fotografij letno, cel koncern pa preko 3 milijarde letno. Vsak od 10-tih strojev v Münchnu ima kapaciteto fotografij na uro. Poleg tega πe skenirajo stare slike in jih presnemavajo v digitalno obliko. Izdelujejo tudi potiske na skodelice, majice in podobno. e vedno imajo 40% izdelave fotografij iz filmov, vendar se ta deleæ z vsakim dnem zmanjπuje na raëun digitalne fotografije, prav tako se vsi filmi æe digitalizirajo in digitalno osvetljujejo. Seveda pa to pomeni dodatno drago opremo. Fascinantno izgledajo njihovi raëunalniπki streæniki sprejem fotoknjig in fotografij v digitalni obliki. Zaloge papirja za dnevno potroπnjo so enake kot letne zaloge za Slovenijo. Ko pa je vse narejeno je velik del πe logistika razpoπiljanja izdelkov. To pa zgleda kot sortiranje poπte na v kakπnem poπtnem centru. VeËina je avtomatska z voziëki, ki se vozijo pod stropom in spuπëajo poπiljke v doloëene predale. Zanimivo pa je tudi v kletnih prostorih, kjer je manjπa kemiëna tovarna. Stroji za pripravo kemikalij in seveda tudi za reciklaæo. Vse je zelo Ëisto.»eprav si zraven veë ton kemikalij jih ne vonjaπ. Zanimiv je tudi podatek, da z recikliranjem foto kemije, letno pridelajo 3 tone Ëistega srebra. Direktorja smo vpraπali s Ëem veë zasluæijo z izdelavo slik ali reciklaæo in smo v odgovor dobili samo skrivnosten nasmeπek. Ob diskusiji z gospodom KasumoviÊem in gospodom Staretom, smo bili preseneëeni, kako so na tekoëem z dogajanjem v Sloveniji in s portalom e-fotografija. Ko sva z Matjaæem hotela pokazati neko diskusijo na temo fotoknjige na forumu e-fotografija in sva iskala kje je to, naju je skoraj pobralo, ko nama je gospod KasumoviÊ povedal, da je to na strani 33. Portal je v veëji meri presegel slovenske meje, kot bi si lahko mislil. Pred enim letom sem na Photokini v Kolnu prvië videl ponudbo fotoknjig. Danes je knjiga tudi pri nas in to s strani veë ponudnikov. Zainteresiranih kupcev je vedno veë. Estetika je pomembna in stranke in ta produkt si preprosto æelijo. Vsekakor pa je lepπe in laæje nekomu ponuditi v ogled knjigo, kot pa debel in neroden foto album, v katerem so slike skrite za plastiëno in bleπëeëo folijo. Tako na primer fotoknjigo uporabljajo: - obrtniki za estetsko predstavitev svoje ponudbe, - πole za izdelavo foto kronike in predstavitev doloëenih pomembnih projektov, ali 9 letnega pregleda dela neke generacije πolarjev, - druæinska fotografija je polna dogodkov, ki sodijo v zakljuëeno celoto: popotovanja, poroke, rojstva, rojstni dnevi, gradnja hiπe, dopusti... Na trgu je veliko ponudnikov. OdloËitev, kje boste izdelali vaπo fotoknjigo pa je vaπa. Robert Gajπek 8 e-fotografija - december, januar 2007/08 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

9 spletnih fotoknjig Izdelava foto-knjige s programom MOJA CeWe FOTOKNJIGA V prejπnjih πtevilkah smo æe pisali o foto knjigah. Predstavljen je bi program in pa kako se pripravljajo v Lendavi pri Digifotu na tisk fotoknjig. Danes pa bomo predstavili izdelavo fotoknjige pri Digifotolab.si, ki dela s programom Moja CEWE Fotoknjiga. V Ëem je razlika? e vedno knjige izdelujejo v NemËiji, slovenska je le distribucija. To pa pomeni laæje komuniciranje, plaëevanje in pomoë pri izdelavi knjig. V tem Ëlanku (celoten je na spletni strani si lahko preberete kako si lahko izdelate fotoknjigo. Na spletni strani dobimo brezplaëni program za izdelavo fotoknjige. Program je velik 15MB, instalacija je v 3 korakih in preprostejπa ne more biti. Ko zaæenemo program, dobimo naslednji pogled: Izdelamo lahko fotoknjige naslednjih velikosti 21*28 cm, 21*21 cm in 14*13cm. Za tiste, ki jim izdelava fotoknjige ni v veselje, bodo lahko uporabili asistenta. Ta deluje tako, da izberete fotografije, ki jih æelite razporediti v fotoknjigi. Izbor potrdite in asistent CEWE fotoknjige vam ponudi predlog za fotoknjigo. Na voljo imamo veliko predlog. Lahko izberemo od 1 pa vse do 12 fotografij na strani, seveda v razliënih postavitvah.»e pa nam πe to ne ustreza, lahko naredimo svojo postavitev. Preprosto oznaëimo fotografijo, raztegnemo robove na æeleno velikost in v ta okvir vstavimo fotografijo po sistemu potegni in spusti. Pogreπam mogoëe to, da svoje postavitve ne moreπ shraniti med predloge in jo uporabiti drugië. Zavihek ozadje vsebuje razliëne pripravljene maske. Kljub temu, da jih je kar nekaj, me moti to, da lahko od enobarvnih ozadij nastavimo samo Ërno ali belo (veë bo v naslednji verziji programa). Lahko pa za ozadje izberete svojo sliko. Dodajanje besedila je preprosto. Klik na gumb besedilo in v okvir vpiπemo besedilo. Urejamo lahko tip pisave, velikost, vrsto, barvo in poravnavo. Izdelek si lahko ogledate v naëinu predogled. Sam program je zelo stabilen in preprost za uporabo tako, da lahko Ëisto vsak uporabnik naredi svojo fotoknjigo tudi v kreativnem naëinu brez asistenta. Program lahko instaliramo na Windowse 2000 in XP. Slovenska verzija ima πtevilko 2.7, nemπka pa æe Od januarja bo na voljo tudi nemπka in angleπka razliëica za MAC-a, kar verjamem, da bo uporabnike MAC-a zelo razveselilo. Pa πe cena. Ko poπiljate podatke za izdelavo fotoknjige pritisni gumb Za naroëilo! Ne kopirajte mape kamor se je shranila datoteka mojafotoknjiga.mcf in mapa z vsemi fotografijami! S tem nimajo v tiskarni kaj poëeti. Morate opraviti postopek naroëanja. NaroËite lahko tako, da vam program naredi CD ali pa naroëite preko Interneta. Ko pritisnete gumb Za naroëilo, se pokaæe okno z vaπim naroëilom.»e izberete naëin naroëanja s CD-jem, ki ga boste nesli v poslovalnico, morate vpisati vse podatke oznaëene z zvezdico. Nato izberete CD zapisovalnik in hitrost zapisovanja. Potem se izdela CD, ki ga le πe odnesete v eno izmed 60-ih foto poslovalnic, ki sodelujejo pri distribuciji fotoknjig. Katere so te poslovalnice v vaπi bliæini, lahko pogledate v naëinu naroëanja preko interneta. NaroËanje preko interneta gre podobno. Ravno tako vpiπete svoje podatke in izberete poslovalnico, kamor naj poπljejo vaπo fotoknjigo. Ko soglaπate s pogoji naroëanja, se izvrπi prenos datoteke v tovarno. Fotoknjigo boste dvignili in plaëali v izbrani foto poslovalnici, ali pa dobili po poπti in plaëali po povzetju. Robert Gajπek Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - december, januar 2007/08 9

10 Kako do svoje knjige, broπure, koledarja... V Sloveniji izdelujejo fotoknjige tudi v Velenju. Za spletnim portalom stoji ugledno podjetje za komunikacijske reπitve AV Studio iz Velenja. En od njihovih projektov je personalizacija produktov. Slikovna personalizirana sporoëila, ki naslovnika presenetijo in mu zbudijo obëutek posebne pozornosti, zasnujejo za vsakega naroënika posebej. Tu sta fotoknjiga in koledar naπla svoj prostor, ki pa je v njihovem delu le majhen segment. AV studio je za svoje delo prejel æe precej mednarodnih nagrad. Podjetje sta mi predstavila Dunja Bibianko in Goran Blagus. Fotografija iz koledarja, kjer je na vsaki strani napisano ime naroënika. Seveda pa so v koledarju vpisani tudi osebni prazniki in ostale stvari, ki sodijo k personalizaciji izdelka. Kako izdelamo fotoknjigo s programom Album Maker? Instalacija je preprosta, brezplaëni program pa dobite na naslovu Navodila so dobra in priporoëam, da si jih preberete. Album Maker lahko namestite samo na operacijske sisteme Windows2000 in Windows XP. Najprej izberete tip albuma. To pomeni velikost in postavitev. Za tiste, ki ne æelijo porabiti veliko Ëasa za izdelavo fotoknjige, bo program sam poskrbel za postavitev slik v album. Za ostale, bolj kreativne, pa obstaja moænost, da knjigo naredite sami. Najprej izberete πtevilo strani.»e æelite imeti enako ozadje na veë straneh, ozadje enostavno kopirate na druge strani: desni-klik na prazno podroëje z ozadjem, ki ga æelimo kopirati in izberete Kopiraj ozadje. Premaknite se na stran, kjer bi radi spremenili ozadje, zopet desni-klik na prazno podroëje in izberite Prilepi ozadje.»e æelite enako ozadje na vseh straneh izberite Prilepi ozadje na vse strani. V primeru, da æelite ozadje ponastaviti na osnovno, kliknite na gumb Ponastavi.»e ste uporabili funkcijo Prilepi ozadje na vse strani, bo uporaba te funkcije zamenjala ozadja na vseh straneh s tem ozadjem. Ko izberete ozadje, lahko nastavite tudi nivo prosojnosti. To storite tako, da kliknete na gumb Prosojnost in z drsnikom nastavite æeleno prosojnost ozadja. Lahko izberete tudi barvo za ozadjem, torej v kakπno barvo naj se slika ozadja zlije. Gumb za nastavitev barve najdete nekoliko desno od drsnika. Rezultat prej opisanih sprememb bo na strani albumu viden takoj (preden kliknete na gumb Zapri ), lahko pa traja nekaj sekund pred osveæitvijo stanja. Ko doseæete æelene rezultate okno zaprete s klikom na Zapri. Kot ozadje lahko nastavite tudi sliko iz vaπe zbirke. To storite tako, da sliko primete in jo povleëete na rob strani ter spustite takrat, ko je kazalec miπke na robu strani. Druga moænost je da sliko nastavite kot ozadje je; desni-klik na sliko, ki je vstavljena na stran in izberete Velikost slike Nastavi kot ozadje strani. Zadnjo operacijo dodajanja ozadja lahko razveljavite z izbiro Uredi Razveljavi... Glavno okno je sestavljeno iz naslednjih delov: 1. Delovno podroëje (center) - stran ki jo trenutno urejate. 2. Orodja (levo) - vsebuje orodja za urejanje in oblikovanje. 3. Strani (spodaj) - sliëice posameznih strani. 4. Slike (desno) - slike ki so æe vstavljene v album in slike, ki jih je potrebno πe vstaviti. AlbumNaredi.si / Personalizirani tisk stran, ki jo æelite urejati in ta se bo prikazala na sredini okna. Za prehajanje med stranmi lahko uporabite gumbe za prehajanje med stranmi (prejπnja, naslednja, prva, zadnja), ki se nahajajo tik nad sliëicami posameznih strani. Seveda je bistvena razlika med izdelavo fotografij in fotoknjig v tem, da tekste ob, ali Ëez fotografije vpiπete æe v fotoknjigo.»e ste si to æeleli lepo urediti v navadnem albumu, ste v album nalepili fotografije in zraven na roko napisali komentarje. Ravno ta moænost kombinacije besedila, fotografije in vezave daje fotoknjigi profesionalen izgled. V rokah boste dræali izdelek, na katerega boste lahko ponosni. V meniju oblikovanje, dodaj besedilo najdemo orodje, za dodajanje besedila na stran. Besedilu lahko izbiramo tip, obliko, bravo in velikost. Ozadje besedila je lahko transparentno, Ëe pa je ozadje slika in se zaradi nje ne vidi tekst, lahko za ozadje izberemo poljubno bravo.»e izmed vseh predlog niste naπli nobene primerne, si lahko naredite svojo predlogo. V meniju Oblikovanje-napredno najdete orodje, kjer lahko zelo natanëno postavite okvirje, v katere boste postavili fotografije. Ko to naredite, lahko svojo predlogo shranite in uporabite naslednjië. Ker ni nujno, da se vaπ okvir ujema z obliko fotografije, ne boste videli vsega kar je na fotografiji. Dvakrat kliknite na fotografijo in odprla se bo v novem oknu. Tisto kar bo znotraj okvirja, je vidno na sliki.»e ta okvir premikate ali zmanjπujete boste lahko prikazali izrez iz originalne slike. Pri tem pazite, da ne boste preveë pomanjπali izsek, kajti v tem primeru bo slika preslabe kvalitete.»e se to zgodi, vas bo na to opozoril klicaj na fotografiji. Fotografije lahko uokvirite.»e æelite izbrano sliko postaviti v okvir izberite Orodja - Okvirji ter povlecite æelen okvir na izbrano sliko.»e ste izbrali poseben okvir, ki doda barvno mejo z enakomerno πirino okrog izbrane slike, se takoj za tem ko ste okvir postavili na sliko, pojavi novo okno kjer lahko izberete πirino in barvo okvirja. V primeru, da æelite okvir s slike odstraniti, izberite sliko in kliknite Odstrani okvir.»e æelite kopirati okvir iz ene slike na drugo; desni-klik na sliko in nato izberi Kopiraj. Nato sledi desni-klik na sliko brez okvirja in izbira Prilepi posebno Okvirji. Zadnjo operacijo lahko razveljavite z izbiro Uredi Razveljavi. Na voljo imate tudi maske, ki si jih lahko izdelate tudi sami. Maska pomeni, da fotografija ni obrezana klasiëno s πtirimi ravnimi stranicami, paë pa da so robovi nepravilnih oblik.»e æelite na izbrano sliko postaviti okvir, izberite Orodja - Maske in æeleno masko povlecite na izbrano sliko. V primeru, da æelite masko s slike odstraniti, izberite sliko in kliknite Odstrani masko. Nato lahko za vsako stran ali skupino strani uporabite ozadja. Ta so lahko slike ali barve. Lahko pa stran pustite belo. Za zamenjavo ozadja na posamezni strani izberite Orodja - Ozadja ter povlecite ozadje, ki ga æelite uporabite na delovno podroëje.»e æelite ozadje enobarvno kliknite na gumb Barve in izberite æeleno barvo. Urejamo vedno stran, ki je na sredini okna, izjemoma nekaj operacij, ki izvedejo spremembo na vseh straneh albuma istoëasno.»e æelite na doloëeno stran, preprosto na spodnjem delu okna kliknete na 10 e-fotografija - december, januar 2007/08 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

11 Naπ osebni izvod Ali æe veste? Tehnologija ni namenjena samo fotoknjigam! Ponudniki fotoknjig vam lahko izdelajo tudi vaπe povsem osebne tiskovine. Koledarji z za vas pomembnimi oznaëenemi datumi. Prijateljem ali sorodnikom lahko pripravite preseneëenje s koledarjem, ki je povsem namenjem njim. Z osebnim napisom (v tem mojem primeru z imenom) in datumi oznaëeni po æelji. Prav tako vam lahko v AV studio pripravijo vaπe napise v sliko s posebnimi elementi (kot zgoraj piπkoti, kakav v skodelici). In kje vam lahko take osebne tiskovine oblikovno pripravijo bolje kot v priznanem studio iz Velenja. Personalizacija tiskovine vse bolj pridobiva na pomenu. Tega se æe zaveda predvsem poslovni svet. Fotograf pa prav preko spoznavanja fotoknjige pridobiva izkuπnje πe za druge moænosti. O tem pa veë prihodnjië. Matjaæ Intihar»e æelite kopirati masko iz ene slike na drugo; desni-klik na sliko in nato izberi Kopiraj. Nato sledi desni-klik na sliko brez okvirja in izbira Prilepi posebno Maske. Moje mnenje pa je, da ne gre pretiravati z raznimi dodatki, kot so okvirji, maske in ozadja, saj lahko vaπ izdelek hitro pokvarite. To je enako kot pri hrani. Pojemo juho, glavno jed in sladico, vsako za sebe.»e pa to zmeπamo skupaj in poskusimo pojesti... No ja, saj vemo kako reëemo taki zmesi. Ko izdelate fotoknjigo, je potrebno πe naroëilo. NaroËilo lahko izvedete tako, da poπljete CD v AV studio ali pa ga poπljete po internetu. Pred zakljuëkom se izdela πe predogled in tudi predraëun. Po vnesenih vseh podatkih, vas program preusmeri na spletno stran, kjer se naroëilo potrdi. NaroËnik prejeme potrditveno elektronsko poπto in potem po poπti foto album, ki ga plaëa po povzetju. Izdelujejo Fotoknjige s trdimi nepotiskanimi platnicami oz. z izrezom na sprednji strani tako, da se vidi fotografija s prve notranje strani. Druga moænost je s potiskanimi mehkimi platnicami s spiralno vezavo. Cenovno je knjiga ugodna, narejena pa je na stroju XEROX DC5000. Robert Gajπek Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

12 Celotna predstavitev (teëaji-februar) programov za e-fotografija sreëanje s fotoknjigo / Digifot.com Ko smo pred enim letom prispeli na Photokino v Koeln, nas je Matjaæ Intihar æe v uvodu opozoril na najpomembnejπe novosti, ki so predstavljene na sejmu. Ena od teh so vsekakor bile fotoknjige. O fotoknjigah, ki jih tiskajo v NemËiji, smo æe pisali v prejπnjih revijah. Nisem pa verjel, da bomo imeli v Sloveniji æe Ëez eno leto stroj za izdelavo fotoknjig HP Indigo, saj cena take celotne investicije lahko dosega milijon evrov. Toda zgodilo se je, da so takπen stroj kupili tudi v Sloveniji, v druæinskem podjetju imonka na internetu poznanem tudi kot DigiFot. Takπen stroj je vsekakor vreden ogleda, zato je e-fotografija v soboto, pripravila strokovno ekskurzijo v Lendavo. Od Ljubljane do Maribora smo polnili avtobus, nato pa se prvië ustavili na Ptuju. Jutranje meglice in nizko sonce, so nam pripravili lep sprejem. Seveda smo vsi planili po fotoaparatih in maniëno fotografirali. Bilo je dovolj Ëasa tudi za jutranjo kavico in sprehod na Grad. Nato nas je pot vodila do Ljutomera, kjer smo se spraπevali: Kaj pa naj tu fotografiramo? Vendar se fotografi ne damo. Oko je hitro ujelo na skrite motive, ki smo jih ovekoveëili πe z aparatom. Naslednji postanek je bil pri mlinu na Muri v Iæakovcih. Obnovljeni mlin je s svojim veëno se vrteëi kolesom ponujal zanimive motive, svoje pa je dodala πe Mura. Vsekakor je bilo dovolj priloænosti za lepe fotografije, ki smo jih s kolegi iskali povsod. Seveda pa nam je Prekmurje pripravilo tudi bolj dræavljansko strokovni del. Vsi smo æe posluπali pesem praznih æelodcev, ko smo zavili proti Lendavi. Tukaj smo se na svoje oëi prepriëali, zakaj se krajani teh krajev razburjajo glede prometa. Obstali smo v nepregledni koloni tovornjakov, kar bi lahko zelo naëelo naπe æivce, Ëe ne bi imeli πe drugega dela. Ker smo bili dogovorjeni, da bomo v podjetju Digifot natisnili vsak po dve fotografiji in naredili izbor najboljπih, smo Ëakalni Ëas izkoristili za to, da smo spravili izbrane datoteke na enega od prenosnih raëunalnikov. KonËno je tudi to minilo in lahko smo prekinili pesem æelodcev. V Ëudovitem okolju vinogradov v Lendavskih goricah, so nas æe Ëakali gostitelji s kosilom. Ko je bilo zadoπëeno materi naravi, smo se zopet posvetili fotografiji. Obiskali smo druæinsko podjetje Foto imonka. Tu je bilo kaj videti. Stroji za izdelavo fotografij, velikoformatni tiskalniki z najsodobnejπo tehnologijo in stroj za izdelavo fotoknjig HP Indigo e-fotografi smo bili prvi, ki smo si lahko ogledali izdelavo fotoknjig s strojem HP Indigo, ki æe polno deluje v Lendavi. Vabilo podjetja DigiFot na ogled izdelave fotoknjig smo Ëlani portala e-fotografija izkoristili tudi za prijetno celodnevno fotografsko druæenje. Gospod Drago MiliË nam je s sodelavci predstavil delovanje strojev. HP Indigo 5000 je zasnovan in izdelan v Izraelu in je najsodobnejπi izdelek te vrste na svetu. Predvsem barva je pod strogim nadzorom izdelovalcev tiskarske naprave. Izdelke smo si ogledali in tisti, ki poznamo izdelke drugih proizvajalcev, lahko potrdimo, da so foto knjige narejene v Digifotu res vrhunske. Seveda nas je najbolj zanimalo, kako poteka naroëanje in kakπna je cena. Programska oprema, ki je za uporabnika prijazna, je sedaj æe na voljo. Program je za uporabnike brezplaëen. Uporabnik si izdelala postavitev fotografij in besedil v foto knjigo in jo poπlje v Digifot. PlaËilo je moæno tako elektronsko, kot po povzetju. To pa ni vsa ponudba Digifota. Izdelujejo tudi koledarje, potisk raznih artiklov in kot povsem osebne tiskovine in letake, broπure manjπih naklad. Posebej ponudba koledarjev je zanimiva, saj je to sedaj pri nas problem.»e sedaj poπljete v izdelavo stenski koledar s svojimi fotografijami v tujino, na izdelku ni πumnikov in oznaëenih Slovenskih praznikov oz. vaπih osebnih praznikov, kar pa v Digifotu bo. Zanimala nas je tudi cena. Tu pa gospod Drago zagotavlja, da bo tako s ceno, kot s kvaliteto konkuriral ostalim dobaviteljem. Za naroënike zahtevnejπih projektov je dobrodoπlo predvsem to, da bo komunikacija z izdelovalci bistveno laæja, kot je sedaj s tujimi firmami. Niæja bo tudi poπtnina, saj znaπa poπiljanje iz NemËije kar 20evrov. Tudi dostavni Ëas bo lahko krajπi. Lani se je pred novim letom zgodilo, da tuji tiskarji niso veë mogli zagotavljati naroëenih knjig v obljubljenem Ëasu 8 delovnih dni, tako da so tisti bolj pozni, ostali brez novoletnih daril. Zato vam priporoëam, da si takπna darila pripravite vnaprej. V DigiFot smo imeli tudi moænost spoznati se s tiskalniki HP velikih formatov ter Fujifilm fotolaboratorijskim strojem in DigiFot ponudbo spletne izdelave fotografij. Nekaj naπih uspeπnih fotografij smo tudi izdelali za fotonateëaj. Po konëanem ogledu je komisija iz med kakih 100 fotografij tega dne izbrala 10 najboljπih. To je bila kar teæka naloga, saj so bile vse zelo dobre. Po poti domov smo se πe ustavili v empetru v Savinjski dolini in si ogledali razstavo fotografij e-fotografa Alana OrliËa Belπaka na temo Naπa mala klinika. Na bomo predstavili programsko opremo Digifota, s katero bomo lahko pripravljali fotoknjige in izdelke poπiljali v tisk kar v Sloveniji. Robert Gajπek e-fotografija kot udeleænci se podjetju DigiFot, HP Slovenija, CGS in Fujifilm Slovenija za pomoë pri organizaciji ter izvedbi. Zdaj nam je veliko bolj razumljivo kako nastane fotoknjiga. Spoznavanje s kakovostjo iztisa in vezave. Preizkusili smo tudi velikoformatni tiskalnik HP in Fujifilm Frontier. 12 e-fotografija - december, januar 2007/08 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

13 izdelavo spletnih fotoknjig Fotoknjiga GM Kranj / izdelek s priznano fotokakovostjo Cilj vsakega tiska,tudi Foto knjig je, Ëim bolj se pribliæati fotokvaliteti,kar pa trenutno na trgu ponuja samo podjetje Foto GM Kranj in je prava reπitev za vse ljubitelje kvalitetnih fotoknjig predvsem pa za profesionalne fotografe. Z zelo enostavnim programom,ki nudi vse moænosti kreiranja,posebnost teh knjig pa je v visoki kvaliteti tiska (osvetljevanje oblikovanih strani z digitalno tehnologijo na original foto papir ) ter moænost oblikovanja dveh strani hkrati,kar pomeni,da posnetek lahko postavite tudi Ëez pregib in ob listanju strani posnetek vidite v celoti Ëez obe strani. Strani so Ëvrste in se ne upogibajo, jih je nemogoëe strgati in je velika prednost pred ostalimi knjigami. e ena prednost knjig je v tem,da lahko izbirate med svetleëo oz.hrapavo povrπino strani.knjige so izdelane v zelo kratkem Ëasu,saj jo kupec prejme v 1 uri, kar dokazuje,da ima podjetje Foto GM lastno proizvodnjo foto knjig, kar pa je za zahtevnega kupca velika prednost. M.I. Program lahko naloæite na spletnem naslovu Inπtalacija je enostavno, je pa treba tudi pri tem programu opozoriti, da se dnevno dopolnjuje in izpopolnjuje. Zato bodite pozorni na nove verzije, ki lahko doprinesejo πe laæje delo ali veë moænosti. Fotograf ima pri programu Foto GM veë moænosti vezave. Æe ime GorenjËek je posreëeno in samo po sebi pove, da nudi enostavno vezavo. Ni pa prispodoba namenjena niæji kakovosti izpisa. Le ta ostaja enaka kot pri moænosti trde vezave in veë funkcij v delu programa Profesionala fotoknjiga. e-fotografija Video Vsak od v tej reviji predstavljenih ponudnikov fotoknjig ima neko svojo doloëeno lastno dobro lastnost. Fotoknjiga iz podjetja Foto GM Kranj je æe na prvi pogled drugaëna od drugih. Ker je izdelava fotografij na klasiëni fotopapir so strani debeljπe s tem pa tudi sama knjiga. Marsikateri fotografa ali lastnik fotoknjige si æeli nekaj zajetnejπega prijeti ob pregledu, saj ima s tem obëutek viπje vrednosti. Predvsem pa ima klasiëni fotopapir πe vedno nek Ëar in visoko æe znano kakovost izpisa. Video zapis jes prihodom spletne strani You Tube moëno pridobil na priljubljenosti. NiË veë ni potrebe po vrhunskem zapisu. Danes zadovoljuje majhna kompaktna kamera in internetna povezava, da oddaπ svoj video zapis na vpogled tudi drugim. Tudi spletna stran e-fotografija.si je priëela z video predstavitvami preizkusov opreme, nasveti, predstavitvami dogodkov in fotografskih razstav. Vse pohvale vredno je, da so nekatera podjetja æe sama priëela s snemanjem videa na njihovih dogodkih in ga poπljejo nam v predstavitev. V letu 2008 vam bomo preko video zapisa prikazali tudi kratke nasvete o fotoopremi, nakupu, kot, kako fotografirati in izkoristiti vaπo opremo. VeË na: Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - december, januar 2007/08 13

14 Preizkusi fotoopreme, predstavitve, nasveti, razstave Izbira videokamere - v primeæu standardov Kar na zaëetku naj zapiπem, da si z videotehniko πe zdaleë nisem tako blizu kot s fotografsko.»eprav je vse skupaj videti zelo podobno, pa ima danaπnja videotehnika toliko razliënih standardov, da kot laik lahko zelo hitro narediπ napaëen korak in s tem nakup, poslediëno pa hitro izgubiπ zanimanje za delo z videokamero. Sam sem πe pred 25 leti snemal z osemmilimetrsko filmsko kamero. Sicer ne veliko, vendar sem spoznal osnovne lastnosti filmskih kamer, njihove razrede in tehniko snemanja. V dobi prehoda s filmskega snemanja na nov magnetni medij (VHS-kasete) pa me videozapis ni veë zanimal. Danes sem se zaradi vse veëje potrebe po predstavitvi zapisa v gibljivi sliki znova odloëil za vstop v svet videa. Kompaktne fotokamere, ki omogoëajo zajem videozapisa, imajo omejitve. Torej je treba za resno delo iskati pravo videokamero. In πe dobro, da se je v zadnjih letih tudi videozapis moëno naslonil na raëunalnik in njegove zmoænosti obdelave videa s programi. Zamudnega in predvsem zahtevnega montiranja in nasnemavanja z mini magnetnih kaset na velike VHS-kasete ni veë. Danes vse skupaj prenesemo na raëunalniπki trdi disk ali, πe laæje, posnamemo kader na DVD in æe si lahko ogledamo film. Vendar, ali je v praksi res tako oziroma katera kamera in predvsem tehnika Filmska 8mm kamera izpred 30 let. Kamera je ila namenjena video amaterjem za domaëo ljubiteljsko uporabo. 14 e-fotografija - december, januar 2007/08 zapisa je za nas prava? Ker sem se sam odloëal za nakup in nekaj mesecev zatem pomagal pri izbiri videokamer za πole, vam na povsem praktiëen naëin lahko predstavim prve teæave in danaπnjo tehniko ter kaj omogoëa in komu je namenjena. Spoznali bomo tudi, da je videozapis πe vedno moëno zahtevnejπi od fotografije in da v priëakovanju preprostosti marsikdo hitro obupa. Prehajamo tudi s klasiënega DVvideozapisa na novi visokoloëljivi HDV-zapis. Tudi tu kaj hitro spoznamo spreminjanje tehnike in ugotovimo, da kompaktne fotokamere niti niso tako slabe oziroma neuporabne v videozapisu, kot si mislimo. Vsakemu svoje, lahko zapiπem. Spoznajmo, kaj naj videozapis nudi in kje so za zaëetnika njegove glavne pasti. Po prvem vstopu fotografije med mnoæice leta 1888 je moænost zajema gibljive slike vse bolj pritegovala tako izumitelje kot mnoæice. Prve zapise in predstavitve gibljive slike poznamo æe iz prvih let 20. stoletja. Dobili smo prve filmske snemalce oziroma uporabnike filmskih kamer.»e je med fotografi film vse do leta 2000 moëno krojil zajem slike, pa se je med hobi snemalci preskok z osemmilimetrskega filma zgodil æe v 80. letih. Prve kamere na magnetni zapis so bile okorne, zapis se je shranjeval na velike VHS-kasete, za pregled zapisa pa smo potrebovali πe dodaten predvajalnik. Tehniko beleæenja gibljive slike smo iz filmske preimenovali v video. Tehnologija je izjemno hitro napredovala in kaj kmalu smo imeli moænost v videokameri imeti tako zapisovalnik kot predvajalnik. Vendar je bil zapis na osemmilimetrski film za hobi snemalca prednost. Zaradi kratkosti dolæine filma se je mnogo veë pazilo na dolæino kadra kot po vstopu snemalca v magnetni zapis. Redko kateri hobi snemalec se je z novo magnetno videokamero ukvarjal s prepotrebno videomontaæo. In video je prav zaradi nepoznavanja tehnik snemanja in pozneje obdelave slike izgubil veliko uporabnikov osemmilimetrskih filmskih kamer. Priπli pa so novi uporabniki, vendar jih je veliko kamero kmalu postavilo v omaro. Negledljivost dolgih kadrov je mnogim vzela pogum za nadaljnje delo in snemanje. To je πe danes velika teæava vseh ljubiteljev videozapisa, ki mislijo, da bodo samo snemali, pozneje pa si bodo kar prek kamere in povezave s televizijskim sprejemnikom ogledovali celoten zapis. Dolgi kadri in ura ali veë zapisa z nekega potovanja za nikogar niso zanimivi za ogled. Naπa tedenska potovanja in πe tako zanimive dogodke je treba prikazati v najveë 15 minutah in informacije zgostiti v kratke kadre. Danes je tudi Ëedalje pomembneje dodati zvok (glas, glasbo), dodatne fotografije ali uëinke. Predvsem pa se kaæe vse veëji trend po prikazu nekega dogodka v Ëim krajπih predstavitvah. Zato smo lahko brez poznavanja pasti, ki nas Ëakajo v videotehniki, nad njim kaj hitro razoëarani in videokamera vse veëkrat ostaja doma. Toda z nekaj osnovnega znanja uporabe raëunalnika, predvsem programa za obdelavo videa, je lahko naπe in gledalëevo zadovoljstvo πe kako veliko. Videozapis vendarle Ëedalje bolj pridobiva na veljavi in poëasi æe izpodriva druge naëine zapisa. Spletna stran YouTube je kaj hitro pokazala, kakπno moë nam danes daje videozapis in kako pomemben je. Danes so v zapis gibljive slike æe priπli drugaëni Ëasi. Videozapis lahko snemamo tako s kompaktnimi fotokamerami kot z videokamerami. Predvsem zapis gibljive slike s fotokamerami omogoëa mnoæicam hitro spoznavanje preprostosti snemanja. RaËunalniki na vsakem delovnem in domaëem podroëju pa nam videozapis πe bolj pribliæujejo. Medtem ko je bila πe pred nekaj leti montaæa videozapisa zelo zahtevno, predvsem pa dolgotrajno opravilo, nam danaπnji raëunalniki zelo olajπajo delo. Njihova hitrost in zmogljivost sta se tako poveëali, da z nekaj pridobljenega znanja o obdelavi zapisa s programi brez veëjih teæav sami izdelamo lastno montaæo s kratkimi kadri, z dodanim besedilom, glasbo, uëinki in s slikami ter tako dobimo veliko zanimivejπi ogled videa. VeËje vpraπanje je v tem, ali se nam sploh da obdelati tolikπno koliëino zajetega videozapisa. Medtem ko je bil nakup osemmilimetrske filmske hobi kamere precej preprost in odvisen predvsem od naπe finanëne zmoænosti, pa je æe od zaëetka videozapisa drugaëe. Kljub temu da ni veliko podjetij, ki videokamere nudijo, pa je za vsako podjetje znaëilna neka patentirana lastnost ali naëin zapisa. Kaj hitro ugotovimo, da je na voljo veliko medijev za shranjevanje in formatov zapisa. Hitro se lahko zgodi, da iz kake kamere ne moremo presneti zapisa v raëunalnik ali pa program za obdelavo ne prepozna formata, v katerem kamera zapisuje. Ob pregledu danaπnjega trga videokamer za hobi uporabo hitro ugotovimo, da ponudnikov ni veliko. Canon, Hitachi, JVC, Panasonic, Samsung, Sanyo, Sharp in Sony so danes edini ponudniki te tehnologije. Tudi pri videokamerah poznamo veë kakovostnih in cenovnih razredov. Danes pa je znaëilen πe prehod na tehnologijo zapisa HDV. Torej smo tudi pri videozapisu na neki prelomnici. Zapis videa s kompaktnimi fotokamerami vse bolj izpodriva do zdaj znane klasiëne videokamere z DV-zapisom. In Ëe pogledamo kakovost zapisa, se ta lahko povsem primerja s tisto iz pravih videokamer DV vstopnega razreda. V viπji cenovni razred videokamer gremo zato, da pridobimo predvsem kakovost objektiva, moænosti dodatnih roënih nastavitev, zunanje prikljuëke za zvok in dodatno luë, danes pa z novimi videokamerami πe novi, v dveh ali treh letih edini uporabni format HDV. Torej za pravi sodobni, kakovostni zapis πe vedno potrebujemo in bomo potrebovali videokamero. Mediji za zapisovanje in prenos ter obdelava Prav mediji za zapisovanje so danes za hobi snemalce glavni za loëevanje med kamerami. e pred nekaj leti je bil edini medij za zapisovanje magnetni trak, ki ga zaradi VHSkaset poznamo æe veë kot 30 let. Danes imamo videokamere, s katerimi lahko zapisujemo πe na DVD, trdi disk in pomnilniπke kartice. Mini DV kaseta Najbolj razπirjeni in πe vedno zelo cenjen je magnetni trak, danes v mini DV-kasetah. Vse posneto lahko prek kamere neposredno gledamo na televizijskem zaslonu, prenesemo na raëunalniπki trdi disk in posnete kadre obdelujemo s priloæenimi (ali z dokupljenimi) programi. Medtem ko je snemanje na kasete vsem dobro znano in sama mehanika zaradi dolgih let razvoja ter uporabe zelo zanesljiva, je lahko za hobi uporabnika videokamere prva teæava æe prenos podatkov na raëunalniπki trdi disk. Novi uporabnik videokamere kaj hitro spozna, da je snemanje na medij za zapisovanje premalo za kakovostno projekcijo. Sicer lahko æe iz kamere briπemo nezanimive dele kadra, vendar kaj hitro ugotovimo, da to ni najbolje. Toda tu je reπitev raëunalnik. Trgovec ali Ëlanki o kamerah nam z lepimi besedami povedo, kako preprosto prenesemo te podatke. Ko Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

15 v video zapisu... Znana proizvajalca magnetnih trakov TDK in Maxell sta prisotna tudi v video tehnologiji zapisa. pa se pozanimamo o podrobnostih, ugotovimo, da za prenos iz veëine videokamer na magnetni trak potrebujemo povezavo FireWire. VeËina raëunalnikov te povezave nima. Na sreëo se da kartico z moænostjo te povezave kupiti in pri mnogih æe nastane prva teæava. Kdo mi bo kartico vstavil v raëunalnik in ali jo operacijski sistem podpira. Marsikdo pa niti ne ve, da se od tu naprej nova vpraπanja πele zaënejo. Predvsem zmogljiv raëunalnik z veliko pomnilnika RAM in s trdim diskom z veliko prostora so glavni pogoji, da bomo tudi pri obdelavi videozapisa zadovoljni. In Ëe æelimo videozapis bolj popularizirati in ga razπiriti med mnoæice, je treba osnovne teæave in odgovore nanje tudi zapisati. Danes je zahtevnost gledalca vse veëja in ni veë zadosti samo kupiti videokamero. Potrebujemo πe nadpovpreëno zmogljiv raëunalnik z vhodom FireWire in poznati moramo osnove programa za obdelavo videozapisa. Medtem ko vse to æe imamo, je danes videokamera na magnetni trak πe vedno tisto, na kar prisegajo tudi zahtevnejπi snemalci videa. Mini DV-kasete so v primerjavi z drugimi mediji poceni, kar je zelo pomembno, Ëe æelimo doloëeni zapis dalj Ëasa hraniti na zapisanem mediju. Prav tako so kasete prepisljive, kar uporabniπko vrednost πe poveëa. Vendar pa bodite pozorni, saj so tudi za prepisljivost znaëilne omejitve. Nekateri zahtevnejπi snemalci videa niti ne priporoëajo ponovne uporabe kasete za snemanje. Slabπe kasete naj bi æe po dvaali trikratnem presnemavanju zaëele izgubljati delëke nanosa, zaradi Ëesar se na sliki pojavljajo pikice. Menim, da lahko hobi snemalec videa brez teæav nekajkrat presname nov videozapis na kaseto, saj drobnih napakic niti ne bo opazil. Dobro pa je vedeti, celo Ëe se pri kaseti zaënejo pojavljati teæave, da je ni dobro veë ponovno prepisovati. Teæave v zapisu se lahko pojavijo tudi zaradi delcev, ki se prek traku nanesejo na zapisovalno glavo. Zato je dobro, da vsake toliko Ëasa glavo oëistite. V prodaji so posebne Ëistilne kasete, ki jih uporabite za ËiπËenje glave. Kasete so tudi obëutljive za visoko vlago, saj se trak lahko zlepi, zato pazite, da jih hranite v nevlaænih prostorih in po moænosti v zaπëitni πkatlici. Medtem ko so nam kasete na magnetni trak znane iz video veë na in predvsem iz avdio sveta æe nekaj desetletij in so bile tiste, ki so zamenjale klasiëni film, pa je DVD tisti, ki je v video namesto zapisa na VHS-kasete vpeljal pravi digitalni zapis. Digitalni zapis je namreë priπel v svet videa æe leta 1995, ko je 21 podjetij skupaj sprejelo standard DV - standard digitalnega videa za DV in za mini DV-kasete, ki je v veljavi nespremenjen πe danes, leta 2004 pa so ga celo dogradili s formatom HDV, ki v celoti temelji na enaki tehnologiji, le stopnja kompresije zapisa je neprimerno viπja. DVD medij CD in danaπnji naslednik DVD sta æe veë kot dve desetletji sploπno znana tudi iz avdio sveta. V raëunalnikih smo ga zaëeli uporabljati na zaëetku 90. let. Sprva za prenos podatkov (programov), kaj kmalu pa smo dobili moænost lastnega zapisovanja na njih in s tem shranjevanje podatkov. CD in DVD sta se izkazala za zanesljiva in zelo uporabna. To so izkoristile tudi filmske hiπe, saj so vse filme (namesto na nekoë popularne VHS-kasete) prenesle na DVD-ploπËke, saj je v naπih domovih vse veë DVD-predvajalnikov za predvajanje filmov. S prihodom novih generacij kamer, ki zapisujejo neposredno na mini DVD-ploπËke premera osem centimetrov, pa se je odprla moænost ogleda videozapisa, ne da bi bilo treba kamero povezati s televizijskim sprejemnikom. Vendar nas tudi tu v zapisu filma na DVD Ëakajo pasti, ki jih moramo spoznati, da se jim lahko izognemo, ali pa se raje odloëimo za kamero z zapisom na drugaëen medij. Sprva je videti zelo vabljivo. Kupimo DVD-videokamero, snemamo in si zapis ogledamo na televizijskem ali raëunalniπkem zaslonu. In prav za take uporabnike so DVDkamere tudi namenjene. Preprostost uporabe in predvsem pregledovanja posnetega je pri DVD-videokamerah na prvem mestu. Toda vsaka dobra lastnost ima lahko tudi nasprotno, slabπo plat. Kako velika je, je odvisno od potreb uporabnika. Za ljubitelje videozapisa, ki si æelijo preprostost, imajo video DVD-predvajalnik in niso prezahtevni glede montaæe, je to kamera, ki si jo vsekakor morajo ogledati pred nakupom. Dobra lastnost DVD-videokamer je tudi ta, da lahko DVD posnamemo tudi za koga drugega, mu damo kopijo DVD-ja, ki si ga lahko brez drugih postopkov ogleda z DVDzapisovalnikom ali v raëunalniku, prav tako pa ga lahko tudi prekopira. Ko smo æe pri kopiranju zapisa z DVD-ja, naj omenim, da programi, ki jih pogosto dobimo ob kamerah, veëinoma omogoëajo tudi neposredno presnemavanje iz kamere in raëunalniπkega programa na DVD, vstavljen v DVDzapisovalnik. S tem je kopiranje DVD-zapisa, posnetega s kamero, zelo preprosto. Ni nobene potrebe po prenaπanju podatkov na trdi disk raëunalnika ali celo odpiranju datoteke v programu za obdelavo videa. In kje so DVD pasti? Æe med vstavljanjem DVD-ja v kamero se moramo pri veëini DVD kamer pred prvim snemanjem odloëiti, ali bomo snemali za pregled zapisa z DVDzapisovalnikom ali pa bomo zapis v nadaljnjem postopku urejali z raëunalniπkim programom. To pomeni, da Ëe se odloëite za neposreden zapis z videorekorderjem, s priloæenim programom zapisa ne boste mogli obdelovati. Za nekatere DVD-kamere je znaëilen tudi njim lastni format zapisa, zato je mogoëe, da ga drugi, razen priloæenega programa, niti ne prepozna. e enkrat veë se pokaæe, da so DVD-kamere namenjene predvsem uporabnikom, ki si æelijo preprostost in Ëim manj raëunalniπke obdelave. Vendar pa je tudi tu treba biti pozoren na standard zapisa. Kamere lahko uporabljajo oba standarda (DVD- in DVD+) ali pa samo enega izmed njiju. Pred nakupom kamere pa je treba na videorekorderju pogledati, katere zapise lahko bere. VeËina je univerzalnih in berejo vse zapise. Prav tako moramo biti pozorni v nasprotni smeri.»e videokamero æe imamo in pozneje kupujemo videopredvajalnik, ta lahko prebere standard zapisa kamere. Kamere z zapisom na trdi disk in pomnilno kartico Za kupca nove, raëunalniπke generacije, pa so vse zanimivejπe tudi videokamere, ki zapisujejo neposredno na trdi disk, in najnovejπe z zapisom na pomnilniπke kartice. Trdi diski in pomnilniπke kartice postajajo vse cenejπi in kamere z njimi so cenovno povsem konkurenëne. Prednost kamere z zapisom na trdi disk je v tem, da nanj lahko zapisujemo zelo veliko podatkov. S trdega diska je treba podatke prenesti na podlagi povezave FireWire, medtem ko za kartice, tako kot pri fotokamerah, lahko uporabimo bralnik kartic - ali pa zapis prenesemo neposredno iz kamere, prikljuëene v raëunalnik. Predvsem za kamere s trdim diskom velja, da si marsikdo lahko predstavlja, kako bo lahko veliko koliëino podatkov hranil kar na trdem disku v kameri. Vedite, da tak naëin hranjenja podatkov nikakor ni priporoëljiv, saj so lahko trdi diski kljub πtevilnim tehnoloπkim varovalom zelo obëutljivi na tresljaje in udarce. Kaj lahko se zgodi, da æe pri manjπem padcu kamere ostanete brez vseh podatkov. Zato jih redno prepisujte na trdi disk raëunalnika in od tam na druge arhivske medije. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - december, januar 2007/08 15

16 Kaj pa formati zapisov? Ko sem pogledal po kamerah na spletni strani in pozneje v trgovinah, se mi je vse skupaj zdelo precej preprosto. Kupiπ kamero, v kateri naj bi medij zaradi preprostosti delovanja ali uporabniπke vrednosti najbolje sluæil. Vendar pa ste po pogovoru s strokovnjaki hitro opozorjeni na razliëne standarde in predvsem na samosvoje formate zapisa.»e na prvi pogled to niti ni pomembno, pa vse skupaj spoznate, ko æelite prvië obdelati film s programom za obdelavo videa. Kakor hitro æelite narediti kaj veë, postanete s priloæenimi programi ob nakupu omejeni, a so πtevilni programi v razredu do sto evrov æe zelo zmogljivi, da ne govorimo o ligi petih profesionalnih programov, ki slovijo (skoraj) po vsemogoënosti. Za kasete je danes znaëilen standard DV. Pri DVD-medijih sta to DVD- in DVD+. Dokler se boste ukvarjali samo s preprosto domaëo obdelavo videa, vam bo priloæeni program zadostoval. Za prenos velike koliëine podatkov, ki so danes z zapisom HDV πe toliko obseænejπi, potrebujete hitri USB ali, πe bolje, vmesnik FireWire, predvsem pa sodoben zmogljiv raëunalnik z veliko prostora na trdem disku (vsaj 250 GB). Kaj kmalu namreë opazite, da hitrost pri prenosu podatkov ni tako zelo pomembna, saj nekako æe poëakate. VeËja teæava je obdelava videa, predvsem pa konëno procesiranje. Zahtevni projekt se lahko procesira ure in ure. Naπe videokamere zapisujejo v formate AVI (Microsoftov standard za raëunalniπki videozapis, Apple ima enakovrednega z oznako quicktime), MPEG2 (HDV), MPEG4 (AVCHD) in πe nekatere druge formate. KonËni izdelek po obdelavi v raëunalniπkem programu pa lahko prekonvertiramo tudi v ustrezne uporabniπke formate, na primer take, ki so namenjeni za poπiljanje po e-poπti, za ogled z boljπimi telefoni ali predvajalniki ipod. Pri priloæenih programih je v veëini primerov teæava tudi v tem, da ne bere veliko formatov zapisa in smo v veëini primerov omejeni samo na zapis iz kamere. Zato se nemalokrat pojavi razoëaranje, saj kupec oziroma zaëetni uporabnik videotehnike misli, da so vsi standardi poenoteni. Vendar, Ëim zahtevnejπi smo in Ëim si æelimo resno delo, tem hitreje ugotovimo, da videozapis ni tako preprosta zadeva, kot vse skupaj poznamo v fotografiji. e najlaæje naredimo primerjavo s fotografijo v primerjavi z zapisi RAW. Vsako podjetje ima svoj standard zapisa RAW in samo profesionalna orodja zmorejo brati veëino. NiË drugaëe ni pri videu. Zato se je treba pred nakupom kamere πe bolj kot pri fotokamerah vpraπati, za kaj bomo videokamero uporabljali. Mini DV-kasete Kamer, ki uporabljajo magnetni trak in standard zapisa DV, komprimiranega v razmerju 1 : 4,6, je πe vedno najveë. Zapis je tudi kakovostno med najboljπimi, saj je najmanj stisnjen (komprimiran), njegova dolgoletna uporaba pa vsakemu izkuπenemu snemalcu videa zagotavlja neko varnost, zaupanje v kasete je zato veliko. Tudi novejπe HDV-kamere uporabljajo te kasete za zapis, vendar s to razliko, da je zapis v visokoloëljivem komprimiranem (1 : 19, JVC do 1 : 25, Sony in Canon) zapisu MPEG2, ki se je izkazal za optimalno reπitev. DVD medij Snemanje na DVD je zanimivo predvsem za vse tiste, ki bi radi posneto neposredno, tj. brez raëunalniπke obdelave, uporabljali za pregled na televizijskem zaslonu prek DVD-predvajalnika ali v raëunalniku, oziroma Ëe bi radi preprosto s kamero in z raëunalnikom naredili kopijo na DVD, vstavljen v raëunalnik. Pri nakupu bodite pozorni. Najcenejπe prinaπa kar nekaj slabosti in zahteva veëjo pozornost pri nadaljnjem delu. Preverite predvsem, kateri standard zapisa DVD- ali DVD+ uporablja kamera ali DVD-predvajalnik. Lahko da kamera omogoëa oba, prav tako DVD-predvajalnik. Za nekatere kamere je znaëilen samo njim lastni format zapisa, zato smo pri uvozu v razliëne programe ali pri neposrednem pregledu zelo omejeni. Prav tako je dobro vedeti, ali kamera lahko zapisuje na prepisljive medije z oznako RW ali na DVD, ki ima plasti na obeh straneh DL. Trdi disk Medij, ki ga æe dolgo poznamo zaradi raëunalnikov, je zdaj tudi v videokameri. OmogoËa dolgo snemanje in shranjevanje podatkov. Res pa je, da ima tudi ta medij svoje slabosti. Trdi disk je obëutljiv za udarce in s tako kamero moramo biti pozornejπi, da zaradi uniëenja diska ne izginejo vsi podatki. Kot pravijo proizvajalci, ima disk varovalo in se zapisovalna glava umakne, Ëe senzor zabeleæi hitri premik. To pa se hobi snemalcu ne bo zgodilo ravno pogosto, saj svojo kamero primerno dobro pazi. Vendar bodite pozorni, saj trdi disk v kameri ni namenjen hranjenju nekajmeseënega zapisa brez dodatne kopije. Pomnilniπke kartice Panasonic nam je æe pred leti pokazal profesionalno kamero z zapisom na pomnilniπke kartice. Tehnologija, ki bo poëasi zamenjala vse druge, prehaja tudi v hobi kamere. Medij je majhen, zaradi izkuπenj v fotokamerah pa je æe dobro znan in preizkuπen. To je medij prihodnosti, saj je tudi prenos datotek najpreprostejπi. Prav tako je v novejπih HDV-kamerah zapis na kartico v kompresiji MPEG2. ZakljuËek V zadnjem Ëasu sem bil na veë predavanjih o videu, malo sem sledil spletnim stranem s to vsebino in povpraπeval profesionalne uporabnike videa glede pravilnega nakupa. Vendar pa so bila predavanja v veëini primerov za mnoæico uporabnikov videa preobseæna, saj sem na nekaterih izmed njih opazil, da ga je marsikdo zapustil πe pred koncem. Videotehnika in snemanje sta za veëino novih uporabnikov nekaj povsem novega, pa Ëeprav je πe ob nakupu razmiπljal, FireWire (IEEE 1394) kartica in prikljuëka. Skoraj nujni del vsakega raëunalnika, Ëe æelimo prenaπati podatke iz naπe kamere. da je vse povsem preprosto. Ko pa sliπi o razliënih standardih, formatih zapisa in medijih ter drugih pomembnih tehniënih lastnostih videa, marsikdo hitro spozna, da se je mogoëe prekmalu odloëil za nakup in s tem vstop v video svet. Spletne strani z vsebino, povezano z videom, so v glavnem samo v angleπkem jeziku in so za tistega, ki πele vstopa v svet videa, tehniëno tako zahtevne, da iz njih ne zna razbrati najpomembnejπih podatkov. VeËina kupcev digitalnih kamer pozna podatke o πtevilu toëk, razponu med goriπënicami objektiva in prodajnega Ëuda, imenovanega digitalni zum. Prav zanimivo je, da je podatek o 1000-kratnem digitalnem zumu, ki je v praksi neuporaben, pomembnejπi od formata zapisa. Seveda, ko pa o njem ne preberemo niëesar preprostega in se v prve pasti pred nakupom πe niti ne spotaknemo ali v njih celo ujamemo. Zato sem povpraπal tudi strokovnjake s podroëja videa. Vendar svoje bogato znanje le s teæavo prenesejo v zadovoljivi meri v razmiπljanje hobi uporabnika videa. e sam sem potreboval kar nekaj Ëasa in povpraπal veë oseb, da sem priπel do lastnega osnovnega mnenja, ki ga predstavljam v tem zapisu. Medtem ko je za fotografski svet znaëilna precej hitra pot spoznavanja s tehniko in v posameznih razredih ni veëjih razlik med tehniko in kakovostjo slike ter je obdelava slike precej preprosto opravilo, pa v svetu videa nikakor ni tako. In ker na koncu kupec videokamere ostane sam, v veëini primerov na kamero samo snema in posneto pregleduje v celoti. Redko kdo se po nakupu sploh vpraπa, ali se je ob vsej tej tehniki formatov in standardov odloëil za pravi nakup.»e pa po nakupu kamere spozna sorodne duπe, hitro ugotovi, da je svet videa nekaj, kar je treba poznati mnogo bolje, kot si predstavlja. Tudi Ëe ste odliëen poznavalec fototehnike in obdelave slike, ste pri prvih korakih videa vseeno πe vedno na zaëetku. Toda najpomembneje je, da poznate vsaj osnove nakupa, tj. standardov. Ko tu naredite prvi pravi korak, je nato delo v svetu videa mnogo preprostejπe. e kak teëaj snemanja in obdelave videa in veselje do snemanja bo vse veëje. Kajti ko dobiπ prve pohvale za svoj posneti in urejeni film, veπ, zakaj si prestopil v svet videa. Ta pa je vse πirπi in pridobiva vse veë uporabnikov. Le preproste formate nam dajte in nas bo πe veë! Matjaæ Intihar 16 e-fotografija - december, januar 2007/08 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

17 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

18 e-fotografija.si - testi in predstavitve v VIDEO zapisu Sony CyberShot DSC-H3 - Canon PowerShot SX100 Panasonic se je æe pred leti lotil razreda majhnih kompaktnih kamer z 10-kratno optiëno poveëavo. A ta razred ni oæivel vse do letoπnjega leta, ko sta dve prepoznavni znamki digitalnega foto sveta Canon in Sony predstavila modela Canon PowerShot SX100 in Sony CyberShot DSC-H3. Najprej poglejmo Sony CyberShot H3. Kamera ima 8 milijonov toëk, 10-kratni optiëni zoom in optiëno stabilizacijo, moëno bliskavico, katera zelo dobro osvetli predmet oddaljen tudi do 8 metrov. Kamera kljub majhnim meram lepo seæe v roko, k temu moëno pripomore izboklina dræala na desni strani ohiπja. Ohiπje je plastiëno a kakovost izdelave je na nivoju. Æe beæen pogled na kamero nam da vedeti, da kamera ni teæavna za uporabo. Gumbov je malo, pri vsakem gumbu je jasen napis za kaj je ta gumb namenjen in tudi uporabnik z moënejπimi prsti ne bodo imeli problema spreminjati nastavitve saj so gumbi dovolj oddaljeni in predvsem zelo veliki. Zaslon je 2,5 palëni z ne povsem Ëisto sliko dodatnih nekaj tisoë toëk mu ne bi πkodilo. OptiËnega ali elektronskega (EVF) iskala kamera ne ponuja. H3 ima enake menije, kot druge Sony kamere zadnje generacije, kar pomeni, da je veëina nastavitev prikazana tako z ikonami kot tekstom. To daje uporabniku veëjo sigurnost pred spremembami saj si lahko vedno preberemo za kaj je katera funkcija / ikona namenjena. Za uporabnike, kateri pa bi radi veëino nastavitev spreminjali preko ohiπja kamere, H3 ni ravno najboljπa izbira, saj je potrebno za skoraj vse nastavitve pritisniti tipko Menu in se tam sprehajati preko ikon, da pridemo, do æelene nastavitve. A kar je za nekatere minus, je lahko za manj veπëe dodatni plus, saj kot je æe viπje opisano si lahko uporabnik prebere, za kaj je katera funkcija namenjena. Izbiramo lahko med povsem avtomatskim naëinom delovanja, æe prednastavljenimi naëini fotografiranja, vse do roënega upravljanja s kamero. Seveda tudi video zapis ni izkljuëen a tokrat ni moænosti zoomiranja med samim zajemom. Pohvaliti je potrebno hitrost delovanja. Kamera se zadovoljivo hitro vkljuëi a tisto ki bolj fascinira je samo ostrenje. Ostrenje poteka izjemno hitro. Tudi v slabπih svetlobnih pogojih, ko nekatere kamere æe odpovedo, H3 πe vedno izostri predmet. Zamik med izostrenim posnetkom in zajemom fotografije je minimalen. H3 ponuja tudi izboljπano sledilnost zaznavanja obrazov. To pomeni, da tudi Ëe se obraz hitreje premika ga bo kamera brez teæav sledila, ter tako izostrila in prilagodila svetlobo na zaznan obraz. Prav tako je treba pohvaliti bliskavico, ki je kljub svoji moëi zelo hitro napolnjena in pripravljena na naslednji posnetek. DinamicRange (D-R) je πe ena funkcija, katero je Sony prevzel πe iz Minoltinih kamer. Ta samodejna funkcija nam omogoëa v moëno kontrastnih pogojih posneti lepπi posnetek z veë detajli v temnih delih. V kolikor imamo nek motiv na moënem soncu in imamo obenem na sliki tudi del, ki je v senci, bomo brez funkcije D-R v senci dobili povsem temno sliko. V kolikor pa je D-R vklopljen bo kamera sama poskrbela, da bodo temni deli toliko posvetljeni, da se bodo na konëni fotografiji videli tudi detajli iz temnega dela fotografije. Sony DSC-H3 je kamera katero priporoëam vsem druæinskim fotografom, kateri si æelijo majhnosti, veëjega razpona goriπënic in hitrosti delovanja. KonËna fotografija je oëem zelo vπeëna (moëne barve in kontrasti), a nekaj detajlov se ravno zaradi vπeënosti fotografije izgubi. A uporabnik kamere DSC-H3 se na to ne bo oziral predvsem Ëe se ozremo na njegovo ceno, ki je 280. Panasonic je æe pred leti izdelal in na træiπëe poslal prvi mini kompaktni aparat v mega zoom razredu (10 in veëkratni optiëni zoom) in vse do pred kratkim je bil edini ponudnik v tem razredu. Z letoπnjim prihodom Sony CyberShot H3 pa je postalo jasno, da bo ta razred πele sedaj zadihal s polnimi pljuëi. In s prihodom Canon PowerShot SX100 se je prava mala evforija za boj med kamerami v tem razredu tudi zaëela. Canon PowerShot SX100 ima zelo trendovsko oblikovano ohiπje z gladkimi linijami in nekakπno kombinacijo med mat in svetlikajoëo se plastiko. Gumbi so zelo veliki in postavljeni dovolj narazen, da po pomoti ne pritisnemo drugega. PrviË do sedaj so oblikovanje gumbov prenesli iz njihovega video oblikovnega oddelka, saj so gumbi pod novim izjemno kvalitetnim P-Si TFT zaslonom videti skoraj enako kot na video kamerah. Prav tako je dobrodoπlo, da veliko veëino nastavitev spreminjamo kar z gumbi na ohiπju in nam ni potrebno hoditi v menije. Ohiπje je dovolj veliko, da lepo leæe v roko tudi tistim osebam z nekoliko veëjo dlanjo. V ohiπju se skriva objektiv z 10-kratno optiëno poveëavo in zaëetno vrednostjo 36mm v πirokem kotu, ter 360mm v maksimalni poveëavi. V izklopljenem stanju je objektiv z lamelami varno spravljen v ohiπju kamere, ko pa kamero vkljuëimo se hitro pomakne iz nje. Premikanje iz πirokega v ozki kot se zgodi hitro. Prav tako je potrebno pohvaliti hitrost ostrenja in kar je πe bolj pomembno. Kamera je sposobna izostriti predmet v popolni temi - objektiv iztegnjen na maksimalno goriπënico - in oddaljenosti predmeta cca. 4 metre, saj ima zelo moëno luëko pomoë pri ostrenju. Seveda pa nam kamera ponuja tudi v objektiv vgrajeno stabilizacijo slike, ki nam pomaga pri zmanjπevanju tresenja slike ob visokih goriπënicah. Tipalo v kameri je 8 milijonsko. DIGIC III procesor skrbi za delovanje kamere in konëno fotografije. V slabih svetlobnih pogojih lahko dvignemo ISO vrednost do 1600 ISO Ëe pa uporabljamo avtomatiko pa kamera dvigne vrednost do maksimalno 800 ISO. Delovanje kamere je lahko povsem avtomatsko, avtomatsko z prednastavljenimi nastavitvami lahko pa nastavimo na povsem roëno delovanje. Vse skupaj kamera omogoëa preko 20 razliënih programov delovanja. Ostrenje je hitro in natan- Ëno, tudi v slabih svetlobnih pogojih, kamera nima teæav z ostrenjem. V to kamero so dodali tudi izbiro velikosti fokusne toëke. Do sedaj znana fokusna toëka je bila dokaj velika. Sedaj pa lahko v meniju izbiramo med standardno in mini fokusno toëko, ki nam omogoëa da kamera ostri na mnogo manjπi povrπini.»e za primer vzamemo fotografiranje portreta. S standardno toëko je ostril na veëji povrπini in nikoli nisi vedel, kje toëno bo izostreno. Ali na obrvi, oëesu, licuö S to novo, manjπo fokusno toëko pa lahko fokus nastavimo toëno na oko, saj je tako majhna, da ne bo zajela nobene druge povrπine obraza. No za veëino druæinskih slik pa bo najbolj uporabna fokusna funckija Face Detect, ki samo spozna obraz na fotografiji in tam tudi ostri in nastavi pravilno osvetlitev fotografije. Bliskavico je potrebno dvigniti roëno, saj se je dogajalo, da je kdo na silo vlekel bliskavico iz ohiπja in tako poπkodoval mehanske dele. Temu so se sedaj raje izognili, tako, da vas sedaj kamera opozori, kdaj ob pomanjkanju svetlobe je potrebno dvigniti bliskavico. Bliskavica je dovolj moëna, da v nizki ISO 100 vrednosti osvetli predmet oddaljenosti cca. 4metre.»e pa obëutljivost dvignemo na ISO 400 ali veë pa se lahko dobro osvetlimo predmete, ki so oddaljeni preko 8 metrov. Dobrodoπla je tudi zdaj æe nekaj Ëasa znana novost pri kompaktnih Canon kamerah, da si lahko na gumb, ki je bil pri prejπnjih kamerah namenjen izkljuëno tiskanju v povezavi s tiskalniki, na novih kamerah nastavimo na æeleno funkcijo, ko kamera ni povezana s tiskalnikom. S tem gumbom lahko prikliëemo nastavitev za spreminjanje stopenj WB, prek njega lahko snemamo video zapis itd. Med fotografiranjem, ko je sproæilec æe pritisnjen na polovico, pa prevzame funkcijo viπanja vrednosti ISO - Ëe nismo æe prej doloëili v meniju, da kamera samodejno zviπa ISO vrednost, brez naπega posredovanja na ta gumb.»e fotografirate v slabπih svetlobnih pogojih brez bliskavice in kamera zazna, da bo vaπ posnetek verjetno zamaknjen, zaëne ta gumb opozarjati z utripajoëo modro luëko.»e jo pritisnemo, bo kamera zviπala vrednost ISO do te vrednosti, da posnetek ne bo zamaknjen. Seveda pa ta funkcija ni vsemogoëna. Vrednost ISO kamera nastavi na najviπjo 800 ISO, kar ni dovolj v vseh pogojih. V tem primeru lahko roëno nastavimo vrednost 1600 ISO, kar je najveëja obëutljivost tipala v tej kameri. Meniji so tipiëno Canonovi in enostavni za uporabo. Na novem TFT zaslonu se prikazuje odliëna slika, tudi moëno sonce ne poslabπa vidljivosti. V primerjavi z veëino drugih zaslonov lahko trdim, da v temi ne boste na njih videli niëesar. S SX100 boste tudi v popolni temi, samo ob pomoëi rdeëe luëke videli dokaj normalno sliko, tako, da boste brez problema na sliko zajeli toëno tisto kar æelite.»e primerjamo velikost prejπnjih kamer z 12-kratnim zoomom in zdajπnega SX100, vidimo da je samo ohiπje obëutno manjπih mer, kljub temu pa so inæenirji uspeli obdræati vse funkcije iz do zdaj znanih veëjih mega zoom kamer, ter kar je najbolj pomembno, hitrost in kvaliteto fotografije. SX100 je kamera, katera je majhna, kvalitetno izdelana, z dobro ergonomijo dræanja, hitrim delovanjem, vsemi funkcijami, katerih se lahko uporabnik kompaktne kamere posluæuje, kvalitetno sliko in primerno tako za druæinske uporabnike, popotnike, zahtevnejπe uporabnike, kot tudi tiste, ki si æelijo samo kamero z veëjim zoomom a ne v prevelikem ohiπju. Bistvene razlike med kamerama Canon PowerShot SX100 in Sony CyberShot H3: - Ohiπje je pri H3 manjπe, a meni osebno SX100 leæi bolje v roki, saj ima veëje dræalo, ki sega po celotni desni stran, medtem ko ima H3 manjπega a bolj izboëenega. - Delovanje s kamero, predvsem s prenastavljanjem nastavitev je hitrejπe pri SX100 - Razlika v hitrost vklopa in izklopa je minimalna. Hitrost ostrenja prav tako. Opazna je le razlika pri ostrenju v popolni temi. SX100 je predmet s svojo moëno rdeëo luëko izostril obëutno hitreje kot H3. - V slabih svetlobnih pogojih pa se bliskavica na H3 izkaæe kot moënejπe oroæje, saj zelo lepo osvetli predmet oddaljenosti tudi 6metrov in veë, medtem, ko SX100 æe pri 3-4 metrih podosvetli predmet. - Kvaliteta slike je pri obeh aparatih praktiëno enaka, je pa H3 tu v prednostni s svojo DinamicRange funkcijo, ki nam posvetli temne dele na fotografiji. - V kolikor potrebujete roëne nastavitve nam H3 omogoëa samo P in M nastavitev, medtem ko SX100 ponuja tudi Av in Tv nastavitev. - Zaslon je pri SX100 bolje gledljiv, podatki se lepπe izpiπejo in je bolj oster - SX100 se ob izklopu samodejno zaπëiti objektiv z lamelami, medtem, ko je na H3 pokrovëek za zaπëito leë potrebno natikati in odstranjevati roëno in Ëe tega ne naredimo bo objektiv zelo hitro masten od prstnih odtisov. - H3 uporablja Li-Ion baterijo, SX100 AA tip baterij. - H3 je v osnovi cenejπi za 10 in v πkatli æe ima polnilec ter baterijo, sonëno zaslonko, katera zaπëiti objektiv in na katero lahko dodamo katerikoli filter. Je pa res, da se potem H3 spremeni iz majhne kamere v pravo malo DSLR kamero. A SX100 za viπjo ceno ne ponuja toliko dodatne opreme. OdloËitev kaj kupiti je pa na vas. Obe kameri pa sta na volji tako v Ërni kot srebrni barvi. Æiga Intihar 18 e-fotografija - december, januar 2007/08 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

19 Fotografija mimo raëunalnika s tiskalniki serije Selphy IXUS 860 IS IXUS 960 IS Selphy CP 520 Akcija ob 20 letnici sistema EOS VraËilo denarja v gotovini za izbrane digitalne SLR fotoaparate, objektive in pribor. EOS 40D EOS 400D VeË o akciji pri vaπem prodajalcu. Avtera d.o.o., martinska 106, 1000 Ljubljana Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

20 FotoGalerija in FotoNateËaji Fujifilm FinePix Z100 fd - majhna, vendar zelo univerzalna kamera V poplavi danaπnjih digitalnih kompaktnih fotokamer nam Fujifilm FinePix Z100 fd πe vedno lahko nudi nekaj posebnosti. Zanimivo je æe to, da nam FinePix Z100 fd æe na prvi pogled kaæe privlaëno, malo samosvojo obliko, ki pa je glede prednjih ostrih linij in zadnjih zaobljenih πe vedno povzeta iz æe znanih kompaktnih fotokamer Fujifilm FinePix. Materiali ohiπja so zelo kakovostni in kamero lahko uvrstimo v razred mini kompaktnih fotokamer s trdnim ohiπjem. Na kratko bi lahko dodal, da je kamera veë kot samo namenjena vsem, ki si æelijo imeti vrednost, vendar samo v glavnih svetovnih jezikih. Poleg klasiëne nastavitve AUTO, kjer kamera sama poskrbi za pravilen zajem, je na voljo πe nastavitev AUTO M z moænostjo lastne spremembe funkcij. Sledi pa nekaj zanimivih programskih reπitev. Prva izmed njih je moænost zajema posnetka v dveh naëinih zaporedoma. Prvi posnetek bo zajet z nastavitvijo avtomatike, pri drugem, ki se bo izvrπil takoj za prvim, pa se bo vklopila bliskavica. Pri Fujifilmu se zavedajo, da kompaktna fotokamera ni veë namenjena samo zajemu najprimernejπe nastavitve za fotografiranje od blizu in za bolj zasiëene tonske vrednosti. Za zahtevnejπe uporabnike pa je pri nastavitvah kamera bolj maëehovska, saj jih je treba poiskati v meniju. Vedno se najprej sprehodimo skozi slikovno avtomatiko, da pridemo do osnovnih nastavitev v meniju. Pod funkcijo SHOOTING MENU se skrivajo funkcije za hitrost zajema, loëljivost in kakovost zapisa, obëutljivost (ISO) in popravek tonskih vrednosti. Pod funkcijo SET pa je veliko dodatnih nastavitev - od jezika, datuma, svetlosti zaslona, stabilizacije slike, oziroma se radi prepuπëajo avtomatiki, saj potrebujejo zgolj fotografije za domaëi fotoalbum ali za spletno stran. Prav v domeni fotografskega zapisa in videozapisa za spletno stran se mi je kamera odliëno obnesla. Fujifilm FinePix Z100 fd s svojo kompaktnostjo, h kateri prispeva periskopski objektiv, z obliko in s trdnim ohiπjem æe v teh elementih nudi veliko. e toliko veë, ker objektiv omogoëa razpon goriπënic mm (ekv. 35 mm). Osem milijonov toëk je veë kot zadovoljujoëih oziroma je danes bolje imeti manj kot pa veë majhno kompaktno kamero z oblikovno digitalnega zuma, toëk, saj se v nekaterih kamerah æe prav dovrπeno obliko in dobrimi materiali. glasnosti zvoënih opozoril... pretirava z 12 mio. toëkami prav na raëun Sprednja stran kamere je ovita v tonsko Na sredini vseh kakovosti zapisa. Kamera omogoëa zanimivo (kamero lahko kupimo v veë barvnih izvedbah) in kakovostno plastiko. VeËji desni zgornji del kamere prekrivajo drsna vratca, ki so namenjena zaπëiti objektiva in ob umiku za vklop kamere. Ker je danaπnja digitalna kompaktna kamera namenjena πe za vse kaj drugega kot samo za zajem slike, je zanimivo, da se umaknejo diagonalno in da se ob tem kamera vklopi in zasveti velika Ërka Z. Na sreëo pa po dveh sekundah ugasne in tako nismo vedno opaæeni, medtem ko æelimo fotografirati. V desnem zgornjem delu je odprtina za periskopski objektiv, ki nam nudi kar petkratno razmerje med goriπënicami 5,9-29,5 mm (ekv mm). Medtem ko je veëje razmerje med goriπënicami od povpreëja v tem razredu velika prednost, pa je svetlobna moë objektiva precej povpreëna (f/3,8-4,8). Ima pa Fujifilm FinePix Z100 fd tudi æe novo dobro lastnost. Sprednja leëa je zaπëitena s steklom. Tako lahko morebitno umazanijo ali prstne odtise z lahkoto odstranimo in tako ni moænosti poπkodbe sprednje leëe. Desno od objektiva je bliskavica. Njena pozitivna lastnost je predvsem v tem, da se precej hitro napolni za naslednji posnetek, in glede na to, da je postavljena sredinsko, smo reπeni teæav z njeno prekritostjo s prsti. Uporabniπka vrednost - meni Po vklopu je kamera prej kot v dveh sekundah pripravljena za zajem slike. Nastavitve najuporabnejπih funkcij, zuma, bliskavice in makrov potekajo z gumbi na kameri. So pa gumbi majhni in se jih je treba navaditi, da z njimi preprosto rokujete. Za veë nastavitev pa je treba odpreti meni. Ta je lahko v fazi spoznavanja kamere zapleten. Ko z gumbom na zadnji strani kamere odpremo meni, se na zaslonu najprej pokaæejo slikovni programi za zajem. Vseh skupaj je 18. Za vsak program se na zaslonu izpiπe njegova uporabniπka klasiënih druæinskih posnetkov. Kamero lahko izkoriπëamo πe za marsikaj drugega, πe toliko bolj v novi digitalni dobi. Zato je na voljo funkcija AuctionMode. V njej slike zajamemo v loëljivosti VGA in je takoj pripravljena za hitro poπiljanje po spletu. Vendar Fujifilm tu ponuja πe veë. Da smo pri prikazu nekega æelenega artikla bolj inovativni, kamera omogoëa zajem veë posnetkov in jih samodejno zdruæi v samo eno datoteko. Sledi nekaj programov, ki fotografu zaëetniku omogoëajo preskoëiti teæave, ki smo jih πe pred leti prikazovali kot zakonitosti. Zakonitosti v tem smislu, da hobi fotograf teh motivov nikoli ne fotografira. Zdaj lahko s preprosto slikovno programsko avtomatiko, ki vam bo v domeni druæinske popotniπke fotografije reπila problematiëne svetlobne pogoje, fotografirate noëne motive, ognjemete, proti soncu in ob moëni svetlobi na snegu. Za ljubitelje podvodnih πportov sta na voljo podvodno ohiπje in avtomatika, ki bo pomagala izniëiti modri ton. Vsi, ki radi slikate na razliënih kulturnih prireditvah ali v muzejih, si lahko pomagate z avtomatiko, ki bo samodejno izkljuëila zvoëne signale, ki jih oddaja kamera pri vklopu in delovanju. Za vse ljubiteljice gojenja roæ je kamera Fujifilm Z100 fd πe kako prijazna z avtomatiko. Priskrbi teh nastavitev se skriva funkcija za formatiranje kartice, v zadnjem oknu pa zanimive funkcije za vklop IR-povezave, prek katere lahko prenaπate tudi podatke, moænost resetiranja vseh nastavitev na tovarniπke in vklop ter nastavitev gesla, pod katerim lahko premikate nastavitve. Predvsem zadnji dve nastavitvi bi lahko bili zanimivi za vse fotografe, ki si z nastavitvami niso na ti in æelijo s kamero samo fotografirati.»e kdo æeli nastavitve spremeniti, mora uporabiti geslo, na voljo pa je tudi ponovni prevzem vseh tovarniπkih nastavitev. Pisci blogov pa lahko kar v meniju nastavite, da kamera v fotonaëinu vedno deluje samo v loëljivosti 640 x 480 toëk. Seveda ne smemo pozabiti, da kamera omogoëa tudi videozapis in funkcijo razpoznavanja obrazov, na podlagi katere laæje pravilno zajamemo portret. ZakljuËek»e bi ocenjeval obliko kamere, bi jo hitro uvrstil na visoko mesto. Tudi po vklopu in pogledu na petkratni zum objektiva bi πe vedno ostala tam, z nekaj dodatnimi toëkami veë. Funkcija razpoznavanja obrazov in stabilizacija slike jo πe vedno obdræita v razredu moëne konkurence na najviπji stopnici. Nekaj slikovnih programov, namenjenih za preprosto fotografiranje in oddajo slik za splet, ji πe dviguje ceno. Nekaj minusov si kamera prisluæi z vidika zahtevnejπega fotografa, ki rad pogleda tudi v meni za nekaj dodatnih nastavitev. Tu je pot med nastavitve kar malo dolga. Toda kamera je πe vedno namenjena uporabnikom, ki nastavitev niti ne spreminjajo pogosto nastavitve na samo 64 ISO, kar je πe kako koristno pri moëni svetlobi, saj velika veëina kompaktnih kamer omogoëa samo najbolj zaprto zaslonko 8 in najkrajπi Ëas osvetlitve 1/1000 sekunde. NajveËja moæna obëutljivost je 1600 ISO. Stabilizacijo slike omogoëa tipalo, merjenje svetlobe pa je po celotni povrπini razdeljeno v 256 delov. Vsi, ki si æelite kamero za zelo πiroko uporabo, æelite, da vam bo sluæila predvsem glede robustnosti in samodejnih naëinov delovanja, potrebujete πe nekoliko daljπo goriπënico, πe vedno pa æelite kamero za v æep, potem je Fujifilm FinePix Z100 fd prava kamera za vas. Æe kar nekaj Ëasa si z neko kamero nisem bil tako hitro na ti, oziroma mi ni omogoëila samo zajema slik v druæinskem popotniπkem smislu, ampak mi je tudi odliëno pomagala pri prikazu slik in predvsem videozapisa s poslovnih dogodkov. Malo sicer stresam jezo, ker tudi ta kamera Fujifilm nima klasiënega F- gumba, za katerim so hitro dosegljive uporabne nastavitve, predvsem ISO. Zdaj moram v meni kamere in prek slikovne avtomatike v dodatni meni. Vendar je kompaktna kamera vse bolj namenjena ljubiteljskim fotografom, ki razliëne nastavitve vse manj spreminjajo. Tudi sam jo izkoriπëam predsvem za zajem videa (lahko si ogledate razliëne video zapise na in fotografij iz predstavitve razliënih fototestov. Zahtevnejπi bomo morali na kakovostnejπe in uporabniπko πiroke kompaktne kamere πe poëakati. Konec koncev pa ena kamera ne more nuditi vsega, saj sicer konkurence niti ne bi bilo. Fujifilm FinePix Z100 fd pa je v veëini elementov tako uporabna, da je treba πe enkrat poudariti njeno zelo visoko uporabniπko in konkurenëno vrednost. Matjaæ Intihar 20 e-fotografija - december, januar 2007/08 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

21 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

22 Prvi preizkusi o E-3 in mnenje v VIDEO zapisu so æe objavljeni na Olympus E-3 / kamera DSLR za vse namene Prvo mnenje o kameri Olympus E-3 sem si ustvaril takoj po prvem dnevu druæenja na njeni predstavitvi v Istanbulu. Oblikujem pa si mnenje æe iz tistega prvega fotografskega obëutka. Kamero sem æe preizkuπal v dokaj neugodnih fotografskih pogojih. Bilo je moëno oblaëno z malo svetlobe, saj z manj kot ISO 400 skoraj nisem fotografiral, oziroma skozi cel dan so bile deæevne plohe. Obenem v prostorih z umetno svetlobo in v veëernem Ëasu poizkuπal ujeti posebnost in Ëar noëne fotografije. Kot nalaπë za preizkus kamere, ki naj bi bila namenjena zahtevnim hobi fotografom in profesionalnim uporabnikom. Æe ob prvem preizkusu sem spoznal, da bo zaradi zelo slabe dnevne svetlobe poseëi po vsaj ISO 400 in vklopiti stabilizacijo slike. Olympus E-3 ima stabilizacijo slike v ohiπju preko tipala. Promocijsko sporoëilo trdi, da nam IS omogoëa delovati v 5 stopenj niæjih Ëasih. e preden pa sem zaëel s fotografiranjem sem pregledal celoten MENI in nastavitve kamere nastavil na meni najbolj uporabne. Pregled in nastavitev parametrov sta pomembna tudi za to, da fotografiramo s tistimi, ki so za naπ naëin fotografiranja najbolj primerne in da uporabljamo glavne nastavitve enake skozi celoten preizkus doloëenega motiva ali same tehnike.»e sta ohiπje in njegova uporabniπka vrednost taka, da o njem nikakor ne gre izgubljati besed in da dosega oziroma v doloëenih elementih presega celo konkurenëna iz krepko viπjih prodajnih polic, pa lahko pri kameri najdemo πe kakπno dodatno prednost oziroma kje tudi minus. Seveda glede na doloëeno enako konkurenëno lastnost, vendar bo zopet treba pogledati tudi iz strani cenovne in uporabniπke smeri. e enkrat naj poudarim, da sem E-3 do sedaj preizkuπal premalo Ëasa in je nisem primerjal s konkurenënimi SLR kamerami, zato naj bo ta opis samo kot prvo merilo ali nek zaëetek k kasnejπemu zakljuëku ob prvem preizkusu vseh konkurenënih kamer Canon EOS 40D, Nikon D300, Pentax K10D, Sony Alpha 700. PraktiËni preizkus kamere Olympus E-3 Omenil sem æe, da je bilo v Ëasu mojega druæenja s kamero moëno oblaëno in poslediëno svetlobe zelo malo, kar je pokazal æe prva izmera svetlobe preko kamere. Sam ob zaëetku fotografiranja πirπega dogodka æe na zaëetku na veëih primerih izmerim svetlobo. Tako æe v naprej vem v katerih primerih me Ëaka past predolgih Ëasov osvetlitve ali neprimerna globinska ostrina. Olympus obljublja z novimi SWD objektivi in E-3 najhitrejπi avtofokus na svetu. Tudi v tem elementu lahko podam samo svoj praktiëni pogled in bom kasneje naredil primerjavo s konkurenënimi sistemi. Kot sem æe opisoval upam, da bo ta Olympus hvaljena hitrost tudi konkurenco vzpodbudila k novim dognanjem glede avtomatskega ostrenja. Kamero sem preizkusil s tremi objektivi, 12-60mm SWD, mm SWD in starim 300mm. Preizkus hitrosti ostrenja na bliænjih in oddaljenih motivih mi je z novim SWD objektivom 12-60mm hitro pokazal, da je premik leë v objektivu res eksploziven. Hitrost izostritve je trenutna in najbræ niso daleë od resnice, da je fokus najhitrejπi. Seveda se vse skupaj lahko meri v tisoëinkah, zato me je izostritev bolj kot sama hitrost zanimala iz drugega pogleda. Prednost 4/3 sistema se hitro pokaæe pri velikosti in teæi objektiva z enakim kotom zajema kot ga imajo kamere z veëjimi tipali. Ni reëeno, da ni hitra izostritev kot jo omenja Olympus tudi produkt premikanja laæje skupine leë, kot jo mora premikati konkurenëen sistem pri teæjih objektivih. Na kamero sem dodal novi objektiv SWD mm. Na blizu je bila hitrost izostritve res presenetljiva. Me je pa presenetila sama nezmoænost izostritve oddaljenega motiva. Objektiv se mi je kar nekajkrat povrnil na zaëetno stanje in πel πe enkrat iskati ostrino. Prvi zakljuëek»e pogledam na samo ohiπje, je kamera neverjetno robustna in odporna na vlago, oziroma celo polivanje z vodo. Marsikaj je vzdræala v praksi, sam pa sem preizkus opravil tako na pritisk teæe kot v moënem deæju in snegu. Marsikdo od drugih preizkuπevalcev je ob deæju kamero skril, ko pa so opazili, da sam z njo veselo fotografiram in jo celo naërtno puπëam na deæju so se opogumili tudi sami. Olympus je nadgradil kamero poleg vseh treh æe znanih lastnosti stabilizacija slike, predogled slike preko zaslona in ËiπËenje tipala, ki mu tudi konkurenca priznava da je najboljπi πe vrtljiv zaslon. Njegovo prednost na SLR kameri spoznaπ πele, ko ga zaëneπ uporabljati. Olympus E-3 je tudi zadovoljiv v hitrosti ostrenja, velikosti in svetlosti slike v iskalu ter obilo ostalih funkcij. Tudi Ëez samo kakovost fotografije se nimam veliko pritoæevati. Seveda so pomanjkljivosti tudi pri E-3, vendar menim, da ta trenutek na trgu ali samo predstavljene πe ni kamere, ki bi nudila toliko zanimivih in naprednemu ali profesionalnemu fotografu naprednih lastnosti. Zdaj za koga so uporabne ali kdo æeli v nekaterih lastnostih veë je drugo vpraπanje. Toda lahko reëem, da Olympus E-3 nudi res veliko. e toliko bolj, Ëe pogledamo na njeno ceno Torej je cena pod Nikon D300.»e dodamo πe dejstvo, da lastnik katere koli Olympus DSLR dobi poleg πe dodatno dræalo brezplaëno hitro opazimo, da je Olympus E-3 tudi konkurenëen. e toliko bolj ko na kamero dodamo kakovosten in robusten objektiv. Pri konkurenci cene letijo krepko viπje. Prav zanimivo bo videti primerjavo med Canon EOS 40D, Olympus E-3, Nikon D300, Pentax K10D in Sony Alpha 700. Vsak uporabnik doloëene kamere ali pripadnik znamke lahko v svoji najde najboljπe lastnosti, a gledano iz viπine na vse enako mislim, da jim bo kamera Olympus E-3 πe kako kazala njihove pomanjkljivosti. Matjaæ Intihar O kameri Olympus E-3 si lahko preberete in ogledate veë v primerjalnih slikah ter v video filmih na Tudi Olympus je osvojil tehnologijo hitrih motoëkov v objektivu. Novi SWD objektivi pripomorejo k hitrejπemu ostrenju. 22 e-fotografija - december, januar 2007/08 OdliËno konkurenëno vrednost 4/3 sistema se pokaæe, ko si ogledamo kamero in objektive. Komplet nam nudi kot zajema (ekv.35mm) od 14mm do 1000mm. S tem, da imamo pri 1000mm πe vedno zaslonko f/5,6. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

23 Sony CyberShot - T2 Sony je æe pred Ëasom presenetil z oblikovno izjemno dodelanima modeloma T70 in T200 z zaslonom v 16:9 formatu in obëutljivim na dotik o katerih smo pisali πe pred uradno predstavitvijo kamer. Tokrat pa se je æe obstojeëi seriji T, pridruæila πe ena kamera z izjemno zanimivo oblikovano zunanjostjo, ki je za nameëek dobavljiva πe v razliënih barvnih kombinacijah. Sony DSC-T2 ne zgleda prav nië kot kompaktna kamera, temveë kot nekakπna mala skrinjica, katero odpremo in vanjo shranimo drobnarije. ele s pomikom prednjih vratic navzdol se pokaæe objektiv, bliskavica, napis 8.1 milijonov toëk, 3-kratni optiëni zoom, optiëna stabilizacija, Carl Zeiss itd. in tako nam postane jasno, da gre za foto kamero. Na zadnji strani je v primerjavi s T70 - naj povem, da sta kameri T2 in T70 praktiëno enaki, razlika je skorajda vidna edino navzven - manjπi zaslon formata 4:3 (pri T70 16:9) in velikosti 2,5 inëa (T70 ima 3 inëa), ostale stvari so praktiëno enake. NaËin zajema fotografij je lahko povsem samodejen, pri Ëemer samo pritisnete sproæilec, drugo pa opravi kamera. Programska avtomatika P æe dovoljuje doloëene posege v nastavitve, a ni moænosti za nastavljanje Ëasa osvetlitve in zaslonke (kot je æe v navadi pri mini kamerah). Kamera pa ima veliko scenskih nastavitev, v katerih bo uporabnik fotografiral razliëne motive, od visoke obëutljivosti vrednosti ISO brez vkljuëene bliskavice, dolgega Ëasa osvetlitve, vkljuëno z bliskavico, pokrajinskega naëina, fotografiranja snega, fotografiranja na plaæi, kjer se poudari barva neba, fotografiranja ognjemeta in πe vedno zelo aktualna funkcija, katera kar kliëe po tem, da se z njo izpostavljaπ v druæbi in si opaæen. To je seveda funkcija smile shutter in je opisana nekaj vrstic niæje. Seveda ima kamera æe dobro znano funkcijo FaceDetection zaznavanja obraza. Ta zazna veë obrazov na fotografiji, tako da osvetlitev in ostrino prilagodi glede na obraze. A pri Sonyju so πli πe korak dlje. Brez, da bi kdorkoli pritisnil na sproæilec ali dræal kamero v roki je kamera T2 sposobna narediti fotografijo v trenutku, ko je nekdo v kadru in se nasmehne. PreseneËeni?! Morda obrazloæim bolje podrobno?! To je funkcija smile shutter. Le ta je soodvisna od funkcije za prepoznavanje obrazov, s tem dodatkom, da zazna tudi kdaj se je oseba nasmejala. Vse kar je potrebno narediti, da bo kamera naredila posnetek v trenutku ko se ena oseba zasmeji, je to, da v scenskih naëinih fotografiranja izberemo smile shutter naëin fotografiranja. Pritisnemo na sproæilec, da funkcijo aktiviramo in kamero lahko pustimo pri miru. Ko bo nekdo (ali veë oseb) priπlo v kader bo kamera zaznala obraze in v trenutku, ko se bo nekdo zasmejal bo naredila fotografijo. V meniju lahko nastavljamo tudi æeleno πirino nasmeha. Lahko doloëimo, da bo kamera naredila posnetek æe ob majhnem smehljaju ali pa πele ko se bomo resniëno nasmejali. Funkcija je uporabna tudi namesto samosproæilca. Pritisnemo proæilec se postavimo na æeleno mesto, se nasmejemo in posnetek bo zajet. Za kaj boste vi uporabljali funkcijo pa je vaπa odloëitev. A verjemite, da se boste z veseljem igrali s to funkcijo, prijatelji se bodo Ëudili vi se jim boste smejali, ko ne bodo morali verjeti. Ker ima kamera 4 giga bajte internega spomina je logiëno, da jo bomo uporabljali kot nekakπen album slik. In tega so se zavedali tudi pri Sonyju, tako, da so kameri T2 dodali Ëisto pravi koledar. A ta koledar, ne samo, da prikazuje dneve, tedne in mesece, temveë tudi prikazuje albume slik posnete po dnevih. Torej Ëe æelimo priti do slik, ki smo jih posneli pred pol leta, jih najhitreje poiπëemo preko koledarja. Ker je zaslon obëutljiv na dotik imamo pri T2 moænost pisanja in dodajanja efektov na fotografije. To lahko izvrπujemo kar s prstom, za bolj precizno pisanje pa je poleg kamere tudi plastiëna palëka s katero lahko piπemo po zaslonu. Tako kot pri T70 in T200, tudi pri T2 pogreπamo boljπo resolucijo zaslona. ZakljuËek Kamera je izjemno zanimiva æe zaradi svojevrstne oblike. e veëjo atrakcijo pa naredi pet zelo izstopajoëih barv kamere. T2 ni samo foto kamera, temveë je s 4GB notranjega spomina + opcijo razπiritve s πe 4GB spomina lahko pravi mali digitalni foto album z æe v naprej pripravljenimi projekcijami slik. Poleg projekcij slik pa lahko πe posluπamo glasbo.»e vam avtomatika ni po godu, lahko preko pritiskanja na zaslon nastavljate prav vse parametre, razen zaslonke in Ëasa, tako, da je namenjena tudi malce zahtevnejπim uporabnikom a πe vedno so fotografije veëinoma namenjene druæinski uporabi in poveëavam do velikosti 13 x 18 cm.»e iπëete oblikovno zanimivo, tehniëno napredno in predvsem kamero z veliko notranjega spomina je DSC-T2 prava izbira.»e pa iπëete predvsem oblikovno popolno, tehniëno enako napredno kamero kot T2, z veëjim zaslonom a ne potrebujete toliko notranjega spomina pa bi znala biti T70 za enako ceno boljπa izbira. V kolikor pa gledamo izkljuëno iz staliπëa kvalitete fotografije pa se je pametno πe malo spogledat s konkurenco. Æiga Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

24 Olympus mju 820 in 1200 Poleg æe 8 milijonske kamere 820 so pri Olympusu istoëasno na træiπëu predstavili kamero mju 1200 z 12 milijoni toëk. Kameri sta v osnovi enaki, razlika je le v æe opisanih milijoni toëk, goriπëni razdalji objektiva in osvetljenimi tipkami na modelu Kameri imata tipiëno oblikovano mju ohiπje, odporno na vremenske vplive. Ohiπje je prevleëeno s svetleëo plastiko (moderno a obëutljivo na prstne odtise) in na voljo v veë barvanih kombinacijah s srebrnimi odtenki. Ohiπje je trdno na otip in dobro zaπëiteno pred deænimi kapljami. Gumbi na zadnji strani kamere nam ne dajo obëutka sigurnosti pri pritiskanju poleg tega pa nam dajejo obëutek cenenosti, kar si predvsem pri kameri mju 1200 ne bi smeli privoπëiti, saj naj bi odraæala najboljπo mju kamero. Tisti z veëjimi prsti boste obëasno nehote pritisnili na kak drug gumb od æelenega. Kameri imata razliëna objektiva. mju820 ima objektiv s 5-kratno optiëno poveëavo, mju1200 pa zaradi veëjega tipala v enakem ohiπju ponuja do nedavnega standardno 3- kratno optiëno poveëavo. Poleg optiëne stabilizacije v objektivu za umiritev tresenja kamere nam obe kameri nudita tudi elektronsko stabilizacijo z dvigom ISO vrednosti. Kamera je po vklopu hitro pripravljena na proæenje. Objektiv se hitro pomakne iz in v kamero. Pri mju 1200 je potrebno pohvaliti ravne linije objektiva, tudi ko je v najπirπem obmoëju. Pri kamerah tega razreda je zaznati sodëkast efekt pri objektivu, pri mju 1200 tega ni.»e sta hitri pri vklopu pa tega æal ne moremo trditi tudi za avto fokus sistem. Æe v odliënih svetlobnih pogojih zaznamo, da v primerjavi s konkurenco potrebuje nekoliko dlje Ëasa, da izostri in sproæi. V slabih svetlobnih pogojih pa pogreπamo katero koli luëko za doosvetljevanje. Danes se vgrajuje æe moëne in zelo uporabne LED luëke (ima jo kamera mju 790SW) saj osvetli predmet mnogo bolje, kot æe dolgo let znan rdeë ali zelen snop svetlobe. Poleg mehanskih (stabilizacija) in programskih funkcij, ki nam olajπajo fotografiranje je moëno dobrodoπel tudi uporabniπki vmesnik (menu), ki je - kot pri vseh Olympus kamerah - preveden v slovenski jezik. S to kamero je slovenski menu pridobil na πe veëji uporabnosti, saj kamera nudi posebno funkcijo Guide ali poslovenjeno fotografski vodië. V njemu so naπtete skoraj vsi primeri in pogoji pod katerimi fotografiramo. Teh primerov je kar 14. Za primer: V fotografskem vodiëu imamo pod toëko 3 motiv svetloba iz ozadja. Velikokrat fotografiramo motiv proti soncu. Torej gremo pod toëko 3, pritisnemo OK in v nadaljevanju sledijo πtiri moænosti, katere ponuja kamera za kar se da dobro fotografijo ob takih pogojih. In sicer: - vkljuëi nastavitev senc (kamera bo temne dele posvetlila po æe zajeti fotografiji) - doosvetljevanje (kamera bo vkljuëila bliskavico) - nastavi merjenje na spot (kamera bo izmerila svetlobo samo v centralni toëki) - poveëaj vrednost EV stopnje (kamera bo celotno fotografijo poosvetlila) Fotografiranje je moæno v povsem avtomatskem (auto) naëinu, programskem (P), naëinu, kjer kamera deluje v visokem ISO obmoëju, da so slike kar se da nestresene in v naëinu, kjer sami preko menija izberemo in tako kameri povemo, katero sceno bomo fotografirali. Sony pri modelu T70 in T200 moëno oglaπuje SmileShutter funkcijo, ki samodejno naredi posnetek v trenutku, ko se nekdo nasmehne. Kako deluje Sonyjeva funkcija je opisano v testu Sony DSC-T70 in DSC-T200. Zanimivo pa je, da Olympus te funkcije ne obeπa na velik zvon. Pravzaprav jo je potrebno kar malo skrito najti v scenskih nastavitvah. Funkcija SmileShot tako jo imenujejo pri Olympusu se malenkostno razlikuje od Sonyjevega SmileShutterja. Pri Sonyju je potrebno predhodno izostriti na obraz portretiranca in πele na to funkcija deluje. Pri Olympusu pa so stvar poenostavili. V scenskem meniju samo izberemo æeleno SmileShot funkcijo in potem kamera vse sama postori. Ko se pred kamero postavi obraz ali veë le teh in se nasmehnejo, kamera samodejno izostri in naredi tri zaporedne posnetke. Glavna razlika med Sony in Olympus tehnologijo zaznavanje nasmeha je ta, da ko pri Sonyju izostrimo na obraz portretiranca, bo aparat naredil fotografijo v trenutku, ko se portretiranec nasmehne. Pri Olympusu pa kamera sama izostri ampak rabi nekaj sekund da naredi posnetek. Torej je potrebno ostati nasmejan dlje Ëasa. Dobrodoπla lastnost je tudi bliænjica na spodnjem desnem gumbu s katerim vklopimo ali izklopimo osvetljevanje temnih delov na æe posneti fotografiji. Vklop funkcije nam pride prav kadar imamo zelo kontrastne motive, saj programsko posvetli temne dele na fotografiji. Ko smo æe pri fotografiji se πe ustavimo pri njeni kvaliteti. V slabih svetlobnih pogojih priporoëam uporabo auto ali P nastavitve. NoËni naëin in noëni naëin z bliskavico se nista izkazala za uporabno scensko nastavitev, ker kamera nastavlja predolg osvetlitven Ëas in so posnetki moëno premaknjeni. Primer: V kolikor kamera deluje v auto ali P naëinu, fotografije dobijo drugaëen pomen. Fotografije so bolj intenzivnih barv. Z dvigom ISO vrednosti se hitro zgublja tudi kontrast in intenzivnost barv. Zato dviga ISO vrednosti nad 400ISO ne bi svetoval, razen v skrajnih primerih, ko ni mogoëe zajeti fotografije na drug naëin. Makro podroëje ni specialiteta mju kamer. V makro naëinu moramo biti oddaljeni cca. 20 cm da kamera izostri. V kolikor imamo kamero v super makro naëinu pa je ta razdalja zmanjπana za polovico, kar je πe vedno premalo, da bi se lahko zadostno pribliæali veëini motivom, ki jih zajemamo z makro funkcijo. Bliskavica se ne more bahati z jakostjo bliska. V kolikor ne dvignemo ISO vrednosti vsaj na 800ISO, bo predmet pri oddaljenosti 3-4metre æe moëno podosvetljen zaradi majhne moëi bliska. Konkurenca se v tem pogledu izkaæe v boljπi luëi. Mju kamere so si med seboj zelo podobne. Skoraj enaka, Ëvrsto grajena ohiπja v razliënih barvah. Dobro zaπëiteni kontakti s silikonsko gumo, katera prepreëuje dostop praha in vode v notranjost kamere. Funkcija za avtomatsko poosvetlitev temnih delov na fotografiji je v veliki meri zelo uporabna funkcija ob moëno kontrastni svetlobi, SmileShot ki omogoëa, da nas kamera sama fotografira v trenutku radosti, odliëen objektiv brez sodëkastih linij v πirokem kotu itd. A ko pridemo do mehanskega delovanje kamere se pokaæe nekaj slabosti. Fokusiranje je nekoliko poëasno, v slabih svetlobnih pogojih s teæavo izostri, barve na fotografiji so dokaj blede, predvsem v slabπih svetlobnih pogojih in fotografirano s scenskimi nastavitvami, bliskavica bi lahko bila moënejπa, glede na rang aparata kamor ga uvrπëa cena. Ob samem zakljuëku bi πe dodal, da je kamera na papirju superiorna a v praksi se izkaæe, da je nekoliko za najbliæjo konkurenco v svojem razredu. Vendar kot vedno. Danes pri nakupu kamere πteje veë faktorjev. In med njimi barvna ohiπja, meni v slovesnkem jeziku in odliëno zaπëiteno ohiπje lahko marsikomu veë pomenijo kot delovanje bliskavice ali ostrenje v slabih svetlobnih pogojih. Kar pomeni. Olympus mju 820 in 1200 sta lahko za vas πe vedno tisti kameri z vπeëno obliko, enostavno uporabo in solidno sliko za druæinski foto album. Konec koncev danaπnji uporabniki kompaktnih fotokamer veë niti ne potrebujejo.»e je pa kakπen zgreπeni posnetek veë pa tega niti ne opazimo. Je pa treba na pomanjkljivost opozoriti. Vsak pa si sam izbere model in uporabniπko vrednost po svojih zahtevah in merilih. Æiga Intihar e-fotografija tudi po poπti! naroëite jo lahko preko prijavnice na 24 e-fotografija - december, januar 2007/08 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: album:

25 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

26 / e-fotografija Apple predstavitev e-fotografija preizkuπa / Tiskalniki HP velikoformatni tiskalniki Posnetek si fotograf æe ogleda na zaslonu kamere. S tem si zadovolji prvo potrebo po videni fotografiji. Le redki fotografi, ki uporabljajo kamere DSLR si razen ponovnega pregleda na raëunalniπkem zaslonu le te πe izpiπejo na papir. Druæinsko/popotniπki fotograf æe ve, da si mora za ohranitev zajetih spominov fotografije izpisati na papir. Hobi/izrazni fotograf pa si svoje kakovostne fotografije v veëini primerov izpiπe samo kadar jih razstavi. Vse bolj pa prihaja tudi v fotografovo zavest, da je lahko njegova avtorska fotografija prikazana na drugaëen naëin. Moænost tiskanja fotografije velikih formatih je vse bolj prepoznavna. Danes si zaradi poznavanja moænosti izpisa slike v veëjem formatu æe marsikateri fotograf izpiπe fotografijo veëjega formata za lastno zadovoljstvo ali za darilo drugim. Kakovost izpisa z velikoformatnimi tiskalniki se je v zadnjih letih krepko dvignila. Tudi obstojnost izpisa je vse daljπa. Obenem pa se cena izpisa vse bolj zniæuje. In prav ti dejavniki napredne fotografe vse bolj pritegnejo k izpisovanju velikoformatnih fotografij. Konec koncev je to tehnologija, ki naprednemu fotografu priëenja zamenjevati klasiëno analogno razvijanje v temnici. Prav zaradi teh dejstev je e-fotografija pripravila izobraæevanje o moænostih izpisa digitalnih datotek na velikoformatnih tiskalnikih. V podjetju CGS iz Ljubljane nudijo moænost preizkusa velikoformatnih tiskalnikov HP. Ker je HP eno najveëjih podjetij v ponudbi te tehnologije izpisa je preizkus njihove tehnologije v veliko pomoë in vedenje kaj nam danes lahko velikoformatni tiskalniki omogoëijo. Pri nadaljnji obdelavi slike za kaj veë kot njen ogled na lastnem zaslonu pa fotograf potrebuje kar nekaj znanja ali pa tehniënih pripomoëkov, da bo v konëni fazi s svoji fotografijo zadovoljen. V bistvu je πe najbolje, da sliko pustimo v obdelavo tistim, ki se s tem ukvarjajo. Vendar pri izpisu z velikoformatnimi tiskalniki ne gre tako lahko. Od nas æelijo, da prinesemo æe obdelano fotografijo, oziroma, Ëe uporabljamo lastni tiskalnik pri tem opravilu ostanemo sami. Prav zato nam pri velikoformatnih HP tiskalnikih æe ob nakupu nudijo napravo za kalibriranje zaslona in v samih tiskalnikih spektrofotometer za umerjanje izpisa. Kaj s tema dvema pripomoëkoma pridobimo? VeËina fotografov se zanaπa na zaslon. In Ëe ta ni umerjen glede sivinskih tonov in kontrasta potem je lahko celotna zgodba okoli pravilne nastavitve tonskih vrednosti naπe slike in na koncu korektnosti izpisa na trhlih temeljih. V tem elementu nam lahko pomaga naprava za kalibracijo zaslona. Naj navedem da nikakor ni V prvem delu smo se spoznali z barvnimi prostori, 8 in 16 bitnimi zapisi ter osnovami ICC opisov. vsemogoëna, saj je natanënost in predvsem kakovost videne slike na zaslonu moëno pogojena od same kakovosti zaslona. Spektro fotometer v tiskalniku pa nam omogoëa nastaviti izpis barv na vrednosti, ki najbolje izkazujejo svoje vrednosti pri izpisu z doloëenim tiskalnikom, barvami in papirjem. Predvsem pri razliënih papirjih hitro pride do veëjih razlik v izpisu, Ëe le tega ne prilagodimo mediju tj. papirju. Zato nam tiskalnik na medij Hobi tiskalnik z vgrajenim kolorimetrom HP tudi na naπem trgu nudi model 8 barvnega tiskalnika z vgrajenim spektro fotometrom. S HP PhotoSmart 9180 so tudi hobi fotografi dobili tiskalnik za njih priroëne velikosti izpisa A3+ z moænostjo vrhunskih ponovljivih izpisov. Spektrofotometer omogoëa prebrati testni izpis in tako kot na velikoformatnih tiskalnikih dobimo barvni profil trenutnega izpisa. S to moænostjo je HP prenesel tudi v hobi tiskalnike visoko tehnologije za najbolj zahtevne tiskovine. Tiskalnik poleg danes æe povsem klasiënih barvil Cian, Magenta, V praktiënem delu so lahko udeleæenci izpisali svoje fotografije na velikoformatnih HP tiskalnikih. Zadnji predstavitveni dan smo æe lahko preizkusili tiskalnik HP 9180, ki zna biti æelja vsakega naprednega hobi fotografa. Rumene,»rne, svetle Cian in svetle Magenta nudi πe dodatno sivinsko in Ërno barvo za kar najboljπe izpise»rno Belih fotografij. Preizkus tiskalnika bom opravil v februarski reviji. Andrej Suhadolc iz podjetja CGS kjer smo tudi opravili predavanje in preizkus nam je podal osnovna znanja o razliënih Ërnilih. naprej izpiπe testni izpis, katerega fotospektrometer prebere in na podlagi toënosti izpisa prilagodi naëin podajanja tonskih vrednosti z barvami.»e æelimo imeti vedno tonsko enak izpis je treba vsakodnevno narediti kalibracijo tiskalnika in medija na katerega izpisujemo. Æe samo nekaj urna sprememba vlage ali Namen delavnic e-fotografija in podjetja CGS je bil doseæen. Fotografi so na praktiënih primerih spoznali vrednosti kalibracij zaslonov, tiskalnikov in pravilnih barvnih prostorov. Na koncu pa smo sloæno ugotovili, da je pomembna vπeënost fotografije. temperature v prostoru lahko na enakem mediju doprinese k drugaënemu vpijanju barve v medij in s tem spremenjen tonski zapis. HP velikoformatni tiskalniki nam nudijo izredno kakovostne izpise kot mnoæice medijev na katere lahko izpisujemo naπe fotografije.»e si za izpis vaπih velikoformatnih fotografij izberete studio, ki redno skrbi za kalibracijo in enake medije in Ëe sami znate pripraviti datoteko, bodo lahko vaπi izpisi vrhunski in vedno tonsko enakih zapisov. Vse bolj pa med fotografe prihaja æelja po lastnem izpisu svojih fotografij. Tu pa jim na pomoë pridejo tiskalniki, ki tiskajo v velikosti do A3+ (33 x 48cm). Tudi v tem segmentu nam HP nudi 8 barvni tiskalnik HP Photosmart Pro B9180 z vgrajenim spektrofotometrom, ki nam moëno olajπa pridobiti tonsko kakovosten izpis na razliëne medije. Posebna sivinska barvila nam omogoëajo odliëne»b izpise na razliëne medije. Na koncu pa je za visoko kakovost tega tiskalnika zanimiva πe njegova cena. O tiskalniku HP Photosmart Pro B9180 kot njegovi konkurenci in podrobneje o kakovosti izpisa pa v naslednji πtevilki revije. Matjaæ intihar 26 e-fotografija - december, januar 2007/08 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

27 / prijave Predstavitev Apple v Ljubljani 27. novembra 2007 je bil za uporabnike raëunalniπke opreme Apple velik dan. Podjetje IMC Slovenija je v hotelu Ljubljana pripravilo za naπe razmere velik dogodek s predstavitvijo novega sistema Mac OS X Leopard, profesionalnega programa za obdelavo videa Final Cut Studio 2 in programa za ustvarjanje produkcijske glasbe Logic Pro Studio. Da je zanimanje za Apple izjemno, pove æe πtevilo sluπateljev, ki jih je bilo veë kot 200. Medtem ko smo πe pred 15 leti le redki uporabniki raëunalnikov v Sloveniji verjeli v Apple in njegovo prisloviëno stabilnost sistema, se je danes applemanija dotaknila tudi Slovenije. K temu pripomore tudi mnenje uporabnikov ipoda in danes Iphonea. Apple pridobiva kultni pomen tudi pri nas. Tudi vse veë fotografov spoznava, da Apple ne nudi samo oblike, ampak mnogo veë. Najnovejπi sistem Mac OS X Leopard je predstavil Eric Charles. V duhoviti, klasiëni predstavitvi Appla smo spoznali vse glavne novosti in nove prednosti sistema.»eprav sem sam samo uporabnik raëunalnika za svoje vsakodnevno delo in me oblika, barve in druge vizualne reπitve ne zanimajo preveë, moram priznati, da Apple izkoristi te lastnosti z uporabniπko vrednostjo sistema. Brez kakrπne koli pretirane hvale lahko πe vedno reëem, da je Apple tisti, ki kaæe trend sodobnih uporabnih reπitev vsem drugim ponudnikom raëunalniπkih programov. V dræavah, kjer je raëunalniπkega piratstva mnogo manj, se ne samo v πolskem sistemu, kjer je Apple vodilni, ampak tudi v domaëi uporabi, vse bolj uveljavlja. Cenovno ni veë take razlike, kot je bila ob nakupu mojega drugega raëunalnika Apple (1993). Takrat bi za tisti trenutek najzmogljivejπo konfiguracijo IBM/PC s 66 Mhz in sistemom Windows, ki bi jo bilo treba sestaviti iz nekaterih nestandardnih dodatkov (24-bitna grafiëna kartica, SCSI-kartica...) dal kar takratnih nemπkih mark manj od podobne konfiguracije raëunalnikov Apple (Quadra 840AV), ki pa je bila opremljena z vsemi potrebnimi dodatki æe v osnovi. Toda v profesionalnem grafiënem delu, Ëe si æelel delati, in ne zgubljati Ëasa s stalnimi teæavami s sistemom in komponentami, si se æe takrat kljub astronomski ceni odloëil za Apple. In πe danes mi ni æal. V drugem delu je Eric Charles predstavil profesionalni program za urejanje videozapisa Final Cut Studio2. V zadnjem delu je Hrvoje PelicariË predstavil paket aplikacij Logic Pro Studio, namenjenih tistim, ki se ukvarjajo z zvokom in s sliko. Podjetje IMC Slovenija je odliëno izvedlo organizacijo, k Ëemur so deleæ prispevali tudi slovenski uradni prodajalci opreme Apple E.P.L., istudio in Aris Jabolko. Apple pa je vsem udeleæencem v omenjenih trgovinah omogoëil nakup opreme z desetodstotnim popustom. Glede na πtevilo udeleæenih in vse veëjo evforijo zaradi Appla, lahko reëem, da se raëunalnikom Apple tudi pri nas piπejo lepπi Ëasi. Konec koncev je tudi njihova cena nekaj, za kar sploh ne moremo veë reëi, da v enaki zasnovi in uporabniπki vrednosti prekaπa PC-jevo. Ob zadnjem nakupu raëunalnika v letoπnjem letu sem dal krepko veë za osnovno programsko opremo kot za najdraæji imac. O raëunalnikih Apple se bo πe pisalo. Kako tudi ne, saj je to tisto pravo orodje, ki ga æe uporabljamo profesionalni uporabniki in πolske inπtitucije v razvitem svetu. Sem pa se vse hitreje in moëneje vkljuëujejo tudi fotografi. S to konferenco Appla smo samo naredili prvi veëji korak k mnoæicam. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - december, januar 2007/08 27

28 PhotoShop CS3 predstavitev Fuji FinePix S8000fd - megazom zvezda Fuji je predstavil omenjeno fotokamero v juliju 2007 in s tem napovedal pohod z ramo ob rami s primerljivimi fotokamerami iz razreda kompaktov z velikimi tele-zoom objektivi, kot sta Olympusov SP 560UZ ter panasonicov FZ18. Sodi v razred naprednih kompaktnih fotokamer, ki æe po obliki moëno spominja na fotokamere DSLR razreda. Vsekakor æelijo s to fotokamero pri Fuji-ju zadovoljiti kar najπirπi krog uporabnikov, prepriëan pa sem, da bodo po njej segali predvsem naprednejπi uporabniki, ki si æelijo univerzalno in robustno fotokamero. Prvi vtis Vsekakor me je prevzela njena vsestranska uporabnost, saj je zaradi izrednega razpona od mm (primerjano z 35 mm) in robustnostjo ter obliko ohiπja primerna za zelo πirok krog uporabnikov. OmogoËa dober razpon obëutljivosti, saj v polni resoluciji 8 milijonskega tipala omogoëa nastavitev do ISO Pri uporabi viπjih ISO vrednosti (do 6400) pa se resolucija fotografije zmanjπa za 50%, kar omogoëa uporabniku veëje hitrosti zaklopa pri slabπi svetlobi, hkrati pa s tem zmanjπa tudi prisoten digitalni πum. Finepix S8000fd omogoëa uporabniku izbiro kar nekaj programov fotografiranja: Auto, Video, M (popolnoma roëno), S (prioriteta Ëasa), A (prioriteta zaslonke) P (auto nastavitve z moænostjo spreminjanja nastavitev), SP1 (nastavitev scene), SP2 (nastavitev scene) Natural+ (zajem dveh posnetkov, prvi brez, drugi z uporabo bliskavice), Natural (uporaba ambietalne svetlobe brez bliskavice), Picture Stabilization. Dvojna stabilizacija slike Pri izdelavi stabilizacije slike so se pri Fujiju tokrat ozrli po obeh trenutno uporabljanjih tehnologijah stabilizacije slike in tudi s tem pokazali veliko sorodnost z Olympus SP 560UZ. Tako so vgradili mehanski senzor nadzora stabilizacije slike s t.im. Fujifilm s Picture Stabilization Tehnology ter digitalno stabilizacijo slike. Po besedah proizvajalca naj bi nova tehnologija zagotovila brezhibne in nestresene posnetke tudi pri zelo slabih svetlobnih pogojih. Prvi poskusi me niso povsem prepriëali, uporabnik mora πe vedno imeti zelo mirno roko za zagotavljanje jasnih in nestresenih posnetkov. Je pa delovanje stabilizacije povsem primerljivo s konkurenco. Prepoznavanje obrazov (Face Detection Technology) Finepix S8000fd naj bi v zajetem kadru prepoznaval tudi veë kot 10 (deset) obrazov. Ko le te prepozna izmeri svetlobo ter izostri na subjekte fotografiranja in s tem zagotavlja vrhonski posnetek neodvisno od ozadja. Ta tehnologija vkljuëuje tudi Korporacija Nokia je pristala na nakup podjetja, ki se ukvarja z izdelavo digitalnih map, Navteq Corp za ceno 8,1 milijarde dolarjev. Najava nakupa je dodobra pretresla svet GPS naprav, hkrati pa le-ta tudi nakazuje namero, da bo najveëji proizvajalec mobilnikov v svoje naprave vgrajeval veë navigacijskih reπitev. Nakup bo eden veëjih, ki jih je Nokia kadarkoli opravila, analisti pa so ob nakupu mnenja, da je Nokia s to potezo prehitela tekmece kot sta Google Inc. in Garmin Ltd., saj je bil Navteq eden redkih πe samostojnih samodejno korekcijo rdeëih oëi. Fotokamera med procesiranjem pregleduje vse zajete subjekte in Ëe zazna rdeëe oëi jih avtomatiëno poravi. Po zagotovilih proizvajalca v postprodukciji ta poseg veë ni potreben. i-flash (Inteligent Flash) Finepix S8000fd zaznava spremebe osvetlitve v kadru opravlja popolen nadzor nad uporabo bliskavice. Doseg bliskavice je pri vkljuëenem ISO AUTO pri πirokem kotu do 8 in pri telezoom do 3 metre, kar je impozanten podatek za kompaktno fotokamero. Trditev proizvajalca, da so fotografije pri uporabi bliskavice naravnih in toplih barv bom do πirπega preizkusa objavljenega na temeljito preizkusiti, prvi vtis pa je prijeten, saj so fotografije zajete z uporabo bliskavice dobre. RoËni nadzor RoËni nadzor nad vsemi elementi (ISO, WB, +-EV, merjenje svetlobe, nadzor ostrenja...) je moæno uravnavati roëno, kar vsekakor zagotavlja uporabniku veëjo kreativnost in kvaliteto zajetih fotografij. Zajem videa Je presenetljivo dober in v visoki kvaliteti. Resolucija je 640 x 480 pri 30 sliëicah na sekundo. Ostrenje je hitro, prilagajanje trenutni osvetlitvi prav tako zadovolji. Osebno me moti, da med zajemom videa ni moæno uporabljati zooma. Pri uporabi le-tega je potrebno zajem prekiniti. Scene (slikovne programske nastavitve) Na izbirnem gumbu naëina fotografiranja si lahko sami izberemo dve æeljeni scenski nastavitvi. Izberemo lahko iz seznama: Portrait, Landscape, Sport, Night, Fireworks, Sunset, Snow, Beach, Museum, Party, Flower, Text, Auction Mode (zajame do 4 fotografije v VGA resoluciji za e-trgovino). Hitri zajem S svojo tehnologijo nam Finepix S8000fd omogoëa zajem do 15 fotografij na sekundo, vendar pri resoluciji samo 2mio pik. VisokoloËljivi LCD zaslon ter elektronsko iskalo (EVF) Vgrajeni 2,5 inëni slikovnih toëk zmogljiv LCD zaslon Nokia bo kupila Navteq za 8,1 milijarde dolarjev 28 e-fotografija - december, januar 2007/08 ponudnikov map. KonkurenËno podjetje Tele Atlas NV je pred tem æe kupilo podjetje TomTom. Kot vodilni v mobilnem segmentu si pri Nokii æelijo svojim izdelkom dodati vedno nove funkcije, med drugim tudi navigacijo in s tem to dobroto prenesti iz draæjih samostojnih reπitev v naprave, ki so vedno pri roki, je prepriëan Mark McKechnie, analist pri podjetju American Technology Researc. Cena nakupa je vsekakor visoka, cena delnic Navteqa se je od letoπnjega maja kar podvojila, po dogovoru med upravnima odboroma obeh podjetij pa bo Nokia plaëala 78 dolarjev za posamezno delnico. Pri Nokii so ob nakupu tudi dejali, da bo Navteq πe naprej podpiral svoje obstojeëe stranke, med katerimi so Garmin, AOL, Google in Yahoo, ravno tako bo Navteq πe naprej deloval loëeno od glavnega podjetja, organizacija v njem pa bo vseeno opravi svoje delo korektno tudi v slabπih svetlobnih pogojih. Osveæevanje 60 fps omogoëa tekoë in nemotem predogled videa. Na zadnjem delu je gumb s katerim zaslon izkljuëimo in s tem omogoëimo zajem fotografije preko elektronskega iskala, ki prikazuje enak izrez kot tudi veëji LCD zaslon. Z zajemom fotografije preko iskala si zagotovimo veëjo stabilnost fotokamere ter ostrejπe fotografije pri slabih svetlobnih pogojih. Shranjevanje Zajete fotografije in video posnetki se shranjujejo na xd, SD ali SD-HC kartice Napajanje Finepix S8000fd se napaja preko 4 (πtirih) standardnih AA baterij, kar omogoëa veëjo mobilnost, saj lahko take baterije kupimo skoraj v vsaki trgovini. ZakljuËek Pri Fuji-ju so prepriëani, da bodo po Finepix S8000fd segali tudi uporabniku zrcalno-refleksnih fotokamer in jo bodo uporabljali kot nadomestno fotokamero. Ta Fuji-jeva namera se bo morala πe potrditi v praksi. Fotokamera sicer zelo lepo in stabilno leæi v roki in daje obëutek robustnosti in zanesljivosti. Po prvih nekaj posnetkih lahko ugotovim, da izdelek izpolnjujejo priëakovanja, edino stabilizacija slike mi zaenkrat ne vliva pravega zaupanja (πele temeljito testiranje bo to trditev potrdilo ali ovrglo), res pa je, da pri kompaktnih kamerah tako dolgih goriπënic πe nisem vajen. Malo pa me moti tudi odzivni Ëas sproæilca pri vkljuëeni bliskavici, saj se mi je kar nekajkrat pripetilo, da mi je kader pred bliskom pobegnil iz kadra. ZakljuËek Fotokamera, vredna svojega denarja (pri nas je cena okoli 400 ), ki bo zadovoljila veliko veëino svojih uporabnikov. Ohiπje je vπeëno in dobro leæi v roki, prav tako so dobro reπili pozicijo nastavitvenih gumbov. Æe iz prvega pogleda lahko reëem, da so fotografije za druæinskega/popotniπkega fotografa v veëini primerov dobre. VeË z daljπim zapisom in testnimi fotografijami pa sledi v obπirnem testu oz. mnenju uporabnika na portalu e-fotografija.si. Samo Hajtnik potekala po Nokiinem sistemu. Navteq je bil ustanovljen æe leta 1985, vendar je πele leta 2002 zaëel prinaπati dobiëek. Trenutno zaposluje preko 3000 zaposlenih v 30 dræavah. Navigacijske storitve so eden temeljev Nokiine strategije. Z nakupom Navteqa smo naredili velik korak k temu cilju in postali velik igralec v tem segmentu. Z Nakupom Navteqa bomo lahko prinaπali vsebino in geografske informacije πtevilnim naπim internetnim storitvam, je povedal Olli-Pekka Kallasvuo, Nokiin predsednik. Analist podjetja Jupiter Research Neil Strother je prepriëan, da je Nokia z nakupom naredila drzno potezo, saj so s tem priëeli konkurirati tudi operaterjem, ki æe ponujajo svoje navigacijske reπitve. Vendar pa je Nokia svetovno znano podjetje in je vsekakor sposobna ta korak izpeljati, je πe dodal. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

29 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: album:

30 e-fotografija NADALJEVALNI teëaj fotografije Enostavnost kalibracije zaslona / Spyder 3 Elite Digitalni fotograf vsak dan spozna vse veë nove tehnologije, ki je tudi del fotografovega sveta, predvsem pa je zaradi mnoæice novih spoznanj in dejstva, da se je nemogoëe vsega nauëiti po daljπi poti vse bolj odvisen od nje. Danes se od fotografa ne zahteva samo to kar je poëel v analogni dobi, da fotografira in doda v svoj foto album fotografijo ali da prinese naroëniku fotografije ali film. Sedaj digitalni fotograf v veliki meri dela πe delo, ki sta ga za njega vëasih opravila fotolaborant ali skenerist. To pa je tonska korektura slike, priprava slike za izpis ali πe celo sam izpis.»e so mojstri priprave slike v foto ali grafiënih delavnicah to zaradi znanja in prakse lahko delali po obëutku tudi na slabih zaslonih ali celo brez, pa je danes novodobni fotograf popolnoma izgubljen kako priti do dobre tonske korekture. Zaslon je veëini glavna opora kako do pravilne korekture svojih fotografij. Toda zaslonov poznamo veë vrst, predvsem pa je tudi med njimi veëina takih, ki zelo povpreëno kaæejo tonsko bogastvo naπih fotografij. VeËina zaslonov kaæe prezasiëene tonske vrednosti, moëno prevelik kontrast, predvsem pa sliko s premalo detajli saj so v glavnem namenjeni za prikaz teksta in slik za hitro vπeëen pogled. Industrija je znala odgovoriti na prihod digitalnih fotografov. Podjetje DataColor je eno izmed tistih, ki je kaj hitro spoznalo, da se bodo hobi fotografi s svojimi zasloni æe na zaëetku hitro spoznali z napaënim prikazom tonskih vrednosti. Na trg so æe pred leti dali cenovno dokaj ugodne (gledano iz profesionalne opreme) in za uporabo enostavne kalibracijske naprave Spyder. Fotografi so kaj hitro posegli po njih mnenja, da jim bo æe sama kalibracija zaslona omogoëala visoko kakovost fotografij. Vendar se tudi tu skriva veë pasti. Samo kalibracijo zaslona se da dokaj uspeπno opraviti tudi roëno. Vendar napredek je tu, tehnologija nam vse skupaj omogoëa narediti mnogo bolj enostavno in kar je najpomembnejπe, veëina uporabnikov je po kalibraciji pomirjena in πe bolj verjame v kakovost svoje fotografije. Spyder 3 Elite je zadnji iz te serije kalibracijskih naprav. Oblika kot sama uporabniπka vrednost se ni dosti spremenila. Je pa sama kalibracija postala izredno enostavno in hitro opravilo ter za hobi fotografa s povpreënim kakovostnim zaslonom dokaj dober in natanëen pripomoëek. CD medij s programom vloæimo v raëunalnik in æe po nekaj minutah je inπtalacije konec. V USB vhod prikljuëimo kalibracijsko napravo, zaæenemo program, izberemo nastavitve (program nam æe nudi optimalne glede gamma, K - temperature barve svetlobe) in kalibracija se samostojno zaæene. V nekaj minutah pridemo do nastavitev zaslona, ki nam glede njegovih zmoænosti kaæejo umerjene sive tonske vrednosti in glede gamma pravilne zasiëene osnovne barve. To je tudi bistvo kalibracije. NapaËno je mnenje, da bomo s pomoëjo kalibracije priπli do vπeënejπih fotografij. V bistvu pridobimo samo tonsko umerjenost sive barve, svetlosti, temine in zasiëenih vrednosti. S tako umerjenim zaslonom lahko laæje delujemo naprej in nastavljamo nadaljnje barvne profile za naπe izpisovalne enote oziroma ocenjujemo fotografije na zaslonu. Konec koncev tudi tiste na spletni Galeriji e-fotografija. Kalibracijska naprava Spyder 3 Elite se izkaæe za cenovno dosegljiv in odliëen pripomoëek za vse, ki si radi pomagajo na laæji naëin s pomoëjo tehnike priti do kakovostnejπih Prvo okno, ki nas opozori na trenutne nastavitve. Nikon Coolpix S510 Æe z modelom S500 so pri Nikonu pokazali, da znajo narediti konkurenëno kamero v mini kompaktnem razredu in ker se konja, ki vleëe ne zamenjuje, so se tega skoraj do potankosti dræali tudi pri Nikonu. S510 je v primerjavi s S500 izgubil le nekaj gramov in pridobil - na marketinπko πe vedno aktualni veji - milijon toëk, tako, da jih ima sedaj osem. Kamera je majhnih mer, Ëvrsto sestavljena, ohiπje je iz aluminija in gumbi (Ëeprav so majhni) so odliëno razporejeni, tako, da ni nikakrπen problem dostopati do njih,tudi za ljudi z moënejπimi rokami. Ob vklopu kamere se objektiv izjemno hitro pomakne iz nje. V naslednjem trenutku pa je æe pripravljena na proæenje. Izbiramo lahko med povsem avtomatskim naëinom delovanja, naëinom, kjer sami nastavljamo veëino parametrov kamere, razen Ëasa in zaslonke, ter vsem dobro znanimi scenskimi naëini, katere omogoëajo vse kamere kompaktnega razreda. Testna sivinska skala nam æe v fazi kalibracije pokaæe zapis naπega zaslona. Ko na zaslon postavimo kalibrator samo πe pritisnemo gumb Continue. Kamera na fotografiji prepozna tudi obraze, tako, da ob pritisku na sproæilec ostri in izmeri svetlobo direktno na obrazih. Nikon v S510 ponuja tudi optiëno stabilizacijo (VR), sedaj tudi z naëinom - ki ga æe nekaj Ëasa poznamo v Canon kompaktnih kamerah - zajemanja gibljivih slik. Ob fotografiranju z bliskavico je predmet vedno dobro osvetljen, saj ima kamera dovolj moëno bliskavico in kar je tudi pomembno, bliskavica se hitro polni. Upravljanje kamere je povsem enostavno. Na vrhnjem delu sta gumba za vklop/izklop in proæilec, na zadnji strani pa gumb za zomiranje, pregled slik, dva za naëin delovanja kamere, brisanje slik in πe vrtljiv gumb, s katerim je olajπano in pohitreno prenastavljanje nastavitev. Poleg tega se na zadnji strani nahaja πe velik 2,5 palëni TFT zaslon z toëkami in zaπëito pred praskami. Kamera pa zaradi majhnosti nima navadnega iskala. A s tem zaslonom Po konëani kalibraciji si lahko ogledamo fotografije v primerjavi s prejπnjimi nastavitvami. to niti ni pomembno, saj tudi v moënem soncu in pod kotom vidimo povsem normalno. Poleg kvalitetnega aluminijastega ohiπja, zaπëitenega zaslona, je z lamelami zaπëitena tudi prednja leëa objektiva, kar pomeni, da ni potrebe po kupovanju torbice za tako malo kamero (s tem izgubimo kompaktnost, zaradi katere smo kamero verjetno tudi kupili), saj edino kar lahko opraskamo je ohiπje. Kvaliteta fotografije je za uporabnika, kateremu je ta kamera namenjena veë kot zadovoljiva. Tudi A4 (20 x 30 cm) poveëave vam ne uidejo. Dodaten plus h kvaliteti in vπeënosti fotografije prispeva tudi funkcija D-Lighting. V kolikor imamo nek motiv na moënem soncu in imamo obenem na sliki tudi del, ki je v senci, bomo brez funkcije D- Lighting v senci dobili povsem temno sliko. V kolikor pa D- Lighting naknadno uporabimo bo kamera poskrbela, da bodo temni deli toliko posvetljeni, da se bodo na konëni fotografiji videli tudi detajli iz temnega dela fotografije. Kameri gre zameriti edino moëno sodëkast objektiv v πirokem kotu (linije niso ravne), poëasnejπe ostrenje v slabih svetlobnih pogojih kot najbliæja konkurenca in tudi z makro funkcijo se S510 ne more ravno pohvaliti. Æiga Intihar 30 e-fotografija - december, januar 2007/08 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

31 zaëetek 21.februarja veë na fotografskih rezultatov. Seveda kalibracija zaslona ni vsemogoëa, oziroma je samo zaëetek neke lepo uhojene poti. Fotograf kaj hitro spozna, da tudi pri zaslonih velja tista Kalibracija je zakljuëena. pesem, kolikor denarja toliko glasbe. Pri LCD zaslonih danes πele pri cca zaënemo govoriti o dobrih zaslonih za ogled in korekturo tonskih korektur. Pa vseeno. Tisti, ki si æelite laæje poti in poëasi spoznavati skrivnosti gledanja slike in tonov je lahko Spyder 3 Elite æe prvi pripomoëek, ki se vas bo dræal dlje kot trenutni in bodoëi novi zaslon. Tudi tega boste zamenjali hitreje kot potrebo po πe kakovostnejπi kalibracijski napravi. Kako si znamo s kalibracijo urediti in uhoditi pot naprej pa v kakπnem od Ëlankov o zaslonih, kalibracijihskih napravah, ICC profilih in izpisovalnih enotah. Spyder 3 Elite ima tudi senzor za meritev svetlobe samega ambienta ter nas opozarja na njeno moë in s tem vplivanje na pogled same slike na zaslonu. Naj omenim, da eno izmed prvih reπitev za boljπi pogled na zaslon lahko izdelate iz kartona kar sami. SenËnik, ki je pri boljπih zaslonih æe zraven je priporoëljivo uporabiti, saj nam drugaëe svetloba iz prostora premoëno vpliva na pogled pravih kalibriranih vrednosti. Le tako vse nastavitve, ki jih je opravil Spyder 3 Elite izkoristite. Matjaæ Intihar AV Studio Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - december, januar 2007/08 31

32 DxO Optics Pro 5 e primerjava pri 100% poveëavi, po obdelavi... Pozornejπe oko bo opazilo poravnavo linij in efekt sodëka bo izginil. in osnovni posnetek brez obdelave. Kaj se da izvleëi iz RAW posnetka, je lepo vidno, æal RAW ni vsemogoëen. Izklopljeno odpravljanje efekta vinjetiranja. Marsikdo, ki fotografira v RAW naëinu, æe ve, kaj lahko iztisne iz njega. VËasih je dovolj nastavitev beline ali popravljanje osvetlitve, drugië je pomembneje iztisniti zadnji bit in ga izkoristiti sebi v prid. Eden od programov, ki to zna narediti zelo dobro je DxO Optics Pro. Na voljo je æe peta razliëica tega programa, ki se lahko pohvali s celo paleto moænosti. A za zaëetek o pristopu tega podjetja do pretvarjanja RAW datotek. Pri DxO-ju so med prvimi priπli do spoznanja, da je pomembna celota, tako fotoaparat kot tudi objektiv. Zato so vzeli vse pomembnejπe objektive, jih premerili, preizkusili in programsko odpravili njihove napake. Sem spadajo recimo vinjetiranje na robovih, odprava sodëka ali blazinice (poravnava linij) ter odpravljanje teæav pri ostrih prehodih iz bele v Ërno oziroma obratno (purple fringing). DxO Optics Pro to namreë poëne avtomatsko, Ëe to æelimo. Druga zanimiva moænost, ki jo ponuja program je avtomatsko doloëanje osvetlitve. Pri tem pazi na to, da deli slike niso presvetljeni ali pretemni. Novost, s katero se radi pohvalijo v novi razliëici je boljπe odstranjevanje πuma ter odpravljanje prahu iz posnetkov. Po novem zna DxO Optics Pro odpraviti tudi takπne teæavice, kot so æice na posnetku, ne le prah. Nabor novosti se ne konëa, tu je πe nov vmesnik, ki je preglednejπi, kot v prejπnih razliëicah ter seveda podpora novim fotokameram. Delo zaënemo z izbiro posnetkov, kjer lahko izberemo le doloëene ali vse. Osnovni izgled delovnega okolja. VeËina orodij je na desni strani, nekatera osnovna so nad sliko. Dodano ohranjevanje svetlih delov, veëine preæganin veë ni. Osvetljevanje temnih delov nastavljeno na maksimum. Popravljanje beline, v tem primeru kar roëno z izbiro umetne svetlobe. Izklopljeno popravljane optiënih napak objektiva, na prvi pogled je vse v redu DxO Optics Pro je v v prvi vrsti namenjen predvsem zahtevnejπim uporabnikom, ki vedo, kaj bi radi naredili s svojimi posnetki. Moænosti za zaëetnike zna biti preprosto preveë in namesto veselja lahko hitro pride do teæav. e ena malenkost, DxO Optics Pro je v primerjavi s prejπnimi razliëicami πe bolj poæreπen glede strojnih zahtev, dvojedrni procesor in vsaj 2 GB pomnilnika sta tako rekoë minimum. A najpomembnejπi je seveda konëni izdelek in tu se DxO Optics Pro zelo dobro izkaæe. Aleπ Borlak 32 e-fotografija - december, januar 2007/08 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

33 Zakaj sploh uporabljati RAW? VeËno vpraπanje ki si ga zastavlja vsak fotograf, vsaj na zaëetku svoje fotografske kariere. VeËina ljudi, ki vstopi v svet digitalnih zrcalno refleksnih fotokamer (DSLR) se æe v trgovini, pri najveëkrat slabo pouëenem prodajalcu in kasneje tudi pri prijateljih in znancih, ki jih kot strokovnjaki in poznavalci skrivnosti digitalnega fotografiranja vpeljejo v ta Ëudoviti svet sreëa s stavkom: Fotografiraj v JPEG-u, ne uporabljaj RAW-a, je velik, barve so zanië, z njim niëesar ne pridobiπ!»e ogromno fotografirate, potem pa enostavno odnesete digitalni medij (kartico) v najbliæji fotolaboratorij, da vam izdelajo vaπe fotografije, se z zgornjo fotografijo vsekakor strinjam in vam tudi sam svetujem isto poëetje.»e pa æelite svoje fotografije najprej pregledati na svojem raëunalniku, slabe takoj zavreëi, dobre fotografije pa v lastni postprodukciji obdelati, jim popraviti barve, nadzor beline, ostrino, kontraste, narediti izrez in poravnavo, skratka poskrbeti za brezhibno in kvalitetno fotografijo potem pa? (Kakπna pa je sploh razlika? 1 ) V dobrih svetlobnih pogojih narejene fotografije v JPEG zapisu in v najboljπi kvaliteti so pogosto v primerjavi z RAW zapisom skoraj identiëne. In ko uporabnik ne vidi nobene opazne razlike zaëne po svetu razlagati, da je RAW samo izguba Ëasa. Napake, ki se pojavljajo pri takih strokovnih testiranjih so lahko tri: JPEG je dober v dobrih ali vsaj predvidljivih svetlobnih pogojih. uporabljal je slab RAW konverter ali pa ga samo ni znal uporabljati. Razlik med RAW in JPEG ne smemo iskati samo v posledicah JPEG kompresije in koliëini detajlov, ki jih uspejo ohraniti. Zadevo je treba pogledati (in razumeti) malo bolj natanëno. Detektorji svetlobe (pixli) v fotoaparatu ne zaznajo razlike med barvami. Vsak pixel ima nad seboj rdeë, zelen ali moder filter, potem pa se iz skupin razliëno obarvanih pik ustvari slika. To seveda pripomore k niæji ostrini slike (razen pri Foveon senzorjih, kjer so po trije pixli postavljeni eden nad drugim in vsi trije skupaj ustvarijo samo eno piko na konëni sliki), zato jo je treba kljub najboljπi optiki vedno softwarsko doostriti z lokalnim poveëanjem kontrasta. Da bi nam bila slika bolj vπeëna, se ji (predvsem v kompaktnih aparatih) poveëata πe globalni kontrast in saturacija, se ji zmanjπa πum in se ustvari lepa in praktiëna JPEG datoteka, æe pripravljena za ogled na raëunalniku in tisk. Pred tem se uporabi tudi doloëena stopnja kompresije, ki datoteko pomanjπa (Ëe se odloëite zu TIF namesto JPEG, kompresija ne uniëuje podatkov). Poti nazaj ni. Vse informacije, ki so se v tem procesu izgubile, so izgubljene za vedno. Kar je πe huje, slika, ki pride iz senzorja, ima vsako barvo opisano z 4096 razliënimi nivoji (pri nekaterih aparatih πe veë), po pretvorbi pa jih ima samo πe 256. To je sicer πe vedno dovolj, da ustvarimo 16 milijonov barv, kolikor naj bi jih zaznalo naπe oko, vendar je pa lahko premalo, Ëe hoëemo sliko naprej obdelovati. Predstavljajte si, da bi radi samo temnemu delu poveëali kontrast: kar kmalu se prej zelo podobni nivoji sivine zaënejo dovolj razlikovati, da se na enakomernih ozadjih pojavijo lise. Profesionalni fotoaparati pri izdelavi JPEG fotografije navadno minimalno ostrijo, spreminjajo kontraste ali dodajajo saturacijo, ker od profesionalnega fotografa priëakujemo, da mu je ohranjanje informacij za nadaljnjo obdelavo na raëunalniku bolj pomembno od takojπnje vπeënosti fotografije. V boljπih aparatih lahko tudi sami doloëimo, v kolikπni meri naj procesirajo sliko. Ampak Ëe se æe odloëimo, da bomo sliko naknadno obdelovali, zakaj potem ne bi slikali RAW? RAW datoteka pa se vsemu temu izogne in zapiπe natanko to, kar pride iz senzorja. Je le kup modrih, zelenih in rdeëih pikic razliëne intenzitete. Pri veëini fotoaparatov so zapisane z 12 biti, torej ima tu vsak barvni kanal πe vedno 4096 nivojev. Slabost tega zapisa je, da ni pripravljen za takojπen ogled na raëunalniku, ampak ga je treba odpreti v posebnih programih, namenjenih konverziji v obiëajne zapise. Torej programih, ki iz nje naredijo to, kar je pri direktnem JPEG zapisu naredil fotoaparat. Sedaj lahko vsaki sliki posebej spreminjate parametre kontrasta, ostrine, doloëate naëin ostrenja, sliko dodatno doosvetlite ali zatemnite in sproti vidite rezultate. VeËina ljudi misli, da je to delo zelo zamudno, pa ni. VeËina teh RAW konverterjev namreë omogoëa t.i. batch processing: Ëe imate skupino slik, ki potrebujejo enake nastavitve, jih lahko enostavno obdelate naenkrat. VeËinoma ni treba vsake slike posebej odpirati, obdelati in zapirati, kot to obiëajno poënemo. Imamo serijo thumbnailov in ko na kakπnega kliknemo, se nam prikaæe pripadajoëa slika, ki ji drsniki nastavimo parametre in ko smo z rezultatom zadovoljni jo poπljemo v obdelavo, ki se dogaja v ozadju. Mi pa se lahko takoj ukvarjamo z naslednjo sliko. RAW konverterji navadno omogoëajo nastavitev veë parametrov, kot jih omogoëa sam aparat. Poleg klasiënega kontrasta, ostrine in saturacije so tu tudi kontrola korekcije πuma, krivulj, vinjetiranja, geometriënih napak, itd. Rezultate vidite vnaprej, preden gre slika v procesiranje. Vse nastavitve, ki jih doloëite, se shranijo v posebni datoteki, sama raw slika ostane vedno nedotaknjena, torej se lahko Ëez doloëen Ëas odloëite, da bi jo radi πe enkrat razvili s popolnoma razliënimi parametri, ne da bi zaradi prve obdelave karkoli izgubili. Torej, iz navedenega je razlika in uporabnost enega in drugega zapisa veë kot jasna, odloëitev pa prepuπëam vsakemu izmed vas. Ko boste enkrat presegli prvi nivo digitalnega fotografa (obdobje, ko v laboratorij odnesemo kartico in priëakujemo dobre fotografije) in preπli na viπji nivo, v katerem boste fotografije naloæili na raëunalnik ter postali malo bolj kritiëni do svojega dela (s tem mislim, da bo konëno kak neuspel posnetek hitro konëal v koπu), boste ugotovili, da med fotografiranjem v JPEG in RAW ni veë veliko razlike. Vsak fotograf na tem nivoju æe pregleda vsako fotografijo, izbriπe neuspele posnetke, uporabi orodje za kontrasre, pojaëa barvi razpon, uporabi orodja za izrezovanje in poravnavanje za popravljanje kompozicije No in od tu naprej je razlika med uporabo zapisa v JPEG ali RAW πe zelo majhna, seveda v smislu post produkcije oz. kasnejπe obdelave fotografije. Vse zgoraj omenjene postopke naredi skoraj vsak od nas in mnogi vse svoje fotografije delamo v RAW-u, saj imamo nad svojim izdelkom popolni nadzor. Tu pa se zaëne naπa zgodba, zgodba o RAW oziroma NEF konverterju, ki je s prihodom dveh novih NIKON DSLR D3 in D300 postal standardni del programske opreme NIKON-ovih fotografov. Nikon CaptureNX Oporabnik prejme v paketu samo serijsko πtevilko Nikon CaptureNX programa, ki si ga naloæimo iz uradne Nikonove spletne strani bin/nikoneurope_en.cfg/php/enduser/ std_alp.php?p_sid=j5emh5ti bin/nikoneurope_en.cfg/php/enduser/ std_alp.php?p_sid=j5emh5ti Inπtalacija je enostavna in poteka tekoëe in dokaj hitro. V pogovorno okno, ki med izπtalacijo zahteva naπe podatke, vnesemo ime in priimek ter serijsko πtevilko, ki smo jo prejeli v paketu. Po konëani inπtalaciji vam priporoëam, da izpeljete πe postopek registracije izdelka in pripravljeni smo za resnejπe delo v svetu digitalne fotografije - postprdukcijo. Ob zagonu nas pozdravi delavno okno Nikon CaptureNX, katerega vsebino ter uporabo bomo spoznali v nekaj naslednjih nadaljevanjih. Verjemite mi, vsi uporabniki Nikonovih DSLR, nad zmogljivostjo ter rezultati dobljenimi z uporabo tega orodja boste navduπeni. Samo Hajtnik 1 avtor: Jernej FilipËiË Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

34 e-fotografija OSNOVNI teëaj fotografije zaëetek Kaj je RAW? S pojavom novih digitalnih kamer se pojavlja tudi vpraπanje o tem, kaj je RAW. In to je spet Ëas, ko si moram priti na jasno, kaj to pomeni. Mnogi bi ga uporabljali, drugi ga ne priporoëajo, tretji, ki so ga preizkusili, bi uporabljali samo to in tako naprej. Da bi lahko razjasnil problem RAW, kar v prevodu pomeni surov, neobdelan podatek ali celo digitalni negativ, sem se lotil spoznavanja delovanja fotoaparata in tudi osebnega raëunalnika. V literaturi sem naπel nekatere razliëice notranje strukture fotoaparata. Prva stvar, ki je drugaëna od analognih fotoaparatov, je senzor ali tipalo. Delovanje senzorja ni povsem jasno, zato brskam po literaturi in najdem mnoge zanimivosti. Spoznam, da je senzor elektronski element, ki je zmoæen sprejeti svetlobo in jo pretvoriti v elektriëni impulz. Senzor ni obëutljiv za barve, zaznava pa razliëne stopnje svetlobne jakosti. Seveda je za barvno fotografiranje to premalo, saj ne moremo jemati samo svetlobne spremembe in imeti sliko v vseh odtenkih sive. Slika v naravi, ki jo æelimo zajeti, ima πirino in viπino. To pomeni, da z enotoëkovnim svetlobnim elementom lahko zajamemo le majhen del slike. Zato je razvoj zaëel siliti v izdelavo ploπëe, ki ima na povrπini mnogo svetlobnih elementov. Tako smo dobili sprejemnik svetlobe ali senzor, ki ga sestavlja mnogo za svetlobo obëutljivih elementov, razporejenih v kvadratno obliko (na zaëetku v velikosti od 640 x 480 elementov). Vsak element je postal tako rekoë osnovni element slike, ki ga imenujemo piksel (iz angleπkih besed picture element). Nove vrste tehnologije so omogoëile, da so se slikovni senzorji razvili do naravne velikosti Leica formata 32 x 24 mm, kjer govorimo o milijonih pikslov. Do zdaj smo spoznali le senzorje z moænostjo prepoznavanja svetlobe. Æelimo pa imeti senzor, ki bo zmoæen predstaviti sliko v vseh barvnih kombinacijah. To je leta 1976 uspelo dr. Bayerju, ki je na senzor nanesel barvni filter v mozaiku treh barv, dveh zelenih ter modre in rdeëe, katerih razmerje je 50 odstotkov zelene kot luminanëno obëutljivega elementa ter po 25 odstotkov modre in rdeëe kot krominanëno obëutljivih elementov. Tak surov izhod podatkov iz senzorja moramo nato posredovati v Ëitalnik signalov, ki s posebnim algoritmom izvede funkcijo interpolacije barv, ki jih pozneje preoblikujemo v sliko v formatu JPEG ali TIFF. Na podlagi teh spoznanj sem se odloëil, katere vrste zapisov bom uporabljal. Vse posnetke, ki jih nameravam trajno hraniti, bom fotografiral v formatu RAW, ker jih lahko v vsakem trenutku prevedem v obliko JPEG ali TIFF, katere kakovost je odvisna od takratne razpoloæljivosti programov. Programi za pretvorbo v raëunalniku se hitreje izpopolnjujejo in jih je tudi laæje nadgraditi v raëunalniku kot pa v fotoaparatu. Drugo dejstvo je, da iz formata JPEG ne moremo nazaj in s spremenjenimi programi ne moremo veë vplivati na sliko. Vse dozdajπnje raziskave sem strnil v dve sliki, ki nazorno prikazujeta mojo odloëitev. Boris alej Slika 1. Funkcijska shema digitalnega fotoaparata Slika 2. Pretvorba RAW podatkov v osebnem raëunalniku ATP ProMax USB vicarski noæ med bralniki kartic Fotograf je vedno na tesno s prostorom v svoji fotografski torbi ali nahrbtniku. Kljub temu, da bralniki pomnilnih kartic ne zavzemajo veliko prostora, pa so prav ti zelo æeleni, Ëe so majhni in razπirljivi za branje razliënih tipov kartic. ATP mi je z novo kartico poslal bralnik, ki je æe zadostil mojim zahtevam po majhnosti. Malo moteëe je bilo ker sem za njegov priklop potreboval kabel (æe tako smo digitalni fotografi postali elektriëarji v tej mnoæici kablov za razne polnilce in adapterje) a sem bil z njim zadovoljen. Naslednji bralnik pa je naravnost odliëen. Je izredno majhnih dimenzij 40x67mm, z USB nastavkom za Majhen, Ëvrst, aluminijast, modern, prenosen, estetski, izjemno enostaven in zadovoljivo hiter - vse to je novi prenosni foto disk Giga One Ultra. Vsi radi potujemo in fotografiramo. Veliko fotografiramo. Predvsem sedaj v digitalni tehniki - æe najcenejπe in najmanjπe kamere imajo po 8 milijonov toëk, veëje in draæje brez problema pogledajo proti πtevilu 12 milijonov toëk - kaj hitro uspemo zapolniti pomnilne kartice, saj se skladno z milijoni toëk poveëuje tudi velikost fotografije v zasedenih mega in kilobajtih. To najhitreje obëutimo, ko nam zmanjka prostora na pomnilni kartici æe po nekaj 100 posnetkih mi pa πe nismo konëali s fotografiranjem. Tu pa na vrsto pride Giga One Ultra prenosni foto disk. direktni priklop na raëunalniπko USB reæo in z moænostjo branja z danes skoraj vsemi pomnilnimi karticami, vkljuëno tudi s tistimi, ki so v video kamerah ali mobilnih telefonih. Ta izredno majhen in razπirljiv bralnik je zelo prijazen tako za profesionalne kot hobi fotografe, saj niti ne vemo, da ga imamo s seboj v fototorbi, po drugi strani pa je izredno vsestranski. Ob kartici ATP ProMax II sem sprva dobil beli bralnik. Je veëji, potrebuje dodatni USB kabel in bere manj pomnilnih kartic kot njegov naslednik. Bralnik je res πiroko uporaben, predvsem pa zelo kompakten.»e so ga æe toliko dodelali naj Fotodisk - Jobo Giga One Ultra Giga One Ultra je narejen zelo masivno. Ne daje obëutka, da se bo poπkodoval ob prvem nepazljivem ravnanju z njim, vse reæe za pomnilne medije ima zaπëitene z dodatno plastiko, zaslon je majhen, a po veëjem tako ali tako ni potrebe. Disk je prilagojen za prenos podatkov iz skoraj vseh poznanih foto medijev: CF in CF tipa II, SD, SDHC, minisd, MMC, Memory Stick, Memory Stick Pro in Memory Stick Duo. Pohvalno je to, da so dodali standard za SDHC medije, saj velika veëina do sedaj znanih prenosnih diskov, kot tudi zunanjih Ëitalcev tega standarda ne podpira, ima njegov naslednik πe nekaj GB notranjega pomnilnika in bi ga zaradi njegove Ëeprav je na træiπëu æe dobro leto. Prenosni disk je dobavljiv v πtirih razliënih kapacitetah. Od najmanjπega 40 preko 80 in 120 do verzije z najveëjo kapaciteto 200 GB spomina. Uporaba je sila enostavna. Na levi strani imamo dva gumba. In sicer: gumb za vklop in gumb za kopiranje. Po vklopu, se na zaslonu prikaæe napis insert card. Vse kar nam je potrebno narediti, je to, da v eno izmed treh reæ vstavimo pomnilni medij in pritisnemo tipko za kopiranje. Pred pritiskom tipke za kopiranje, nam na zaslonu izpiπe koliko prostora πe imamo na disku, med samim kopiranjem pa prikazuje uporabnosti in kompaktnosti lahko uporabljali πe kot kljuë. Matjaæ Intihar procente prenesenih podatkov. Po konëanem prenosu samo πe izvleëemo pomnilni medij in podatki so varno zapisani na prenosni disk. Ob priklopu na raëunalnik ga le ta zazna kot obiëajen zunanji disk, tako, da mape povsem brez problema prenesemo na æeleno lokacijo na raëunalniku. Kar tudi pomeni, da Jobo Giga One Ultra lahko uporabljate kot povsem vsakdanji zunanji disk. Jobo Giga One Ultra se pa ne more pohvaliti z najhitrejπim prenosom podatkov, saj je za prenos dobre dva gigabajta fotografij iz SanDiska 4GB Extreme III CF pomnilnega medija potreboval dobrih 10 minut. Baterija pa se je povsem iztroπila æe po dobrih 40 minutah. Na to bodite pozorni. Vendar se nam fotodisk jobo odkupi z varnim hranjenjem naπih podatkov, medtem ko mi na kartico æe snemamo naslednje posnetke. Æiga intihar 34 e-fotografija - december, januar 2007/08 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

35 5.februar veë na Polarizacija, ki s politiko nima veze Vzemite konec daljπe vrvi in ga zanihajte. Valovanje bo potovalo naprej vse do njenega konca (Ëe ga nekaj ne bo prej zaduπilo). Na podoben naëin potuje tudi svetloba. Sedaj pa speljite vrv skozi navpiëno reæo. Idealna bo tista od ograje, lahko pa uporabite tudi priprta vrata. Dokler boste s koncem vrvi nihali navpiëno, se seveda ne bo zgodilo nië, saj se vrv itak ne dotika robov reæe.»e boste pa zaëeli nihati vodoravno, bodo robovi reæe prepreëili, da bi se valovanje πirilo naprej.»e zaënete sporadiëno nihati v katerokoli smer, bo od reæe naprej nihanje samo navpiëno, od vsakega vala se bo ohranila samo navpiëna komponenta.»e oznaëimo z!a kot med ravnino nihanja in navpiënico (gledano iz strani potovanja valovanja) in z A amplitudo vaπega valovanja, se bo po preëkanju reæe amplituda zmanjπala na A = A * cos(!a) Temu pojavu reëemo, da smo valovanje polarizirali. Seveda svetlobe ne moremo kar tako ustaviti z nekimi reæami, vendar pa obstajajo doloëeni kristali, ki to æe po naravi naredijo. Primer, ki je vsem nam znan, so polarizacijski filtri. LoËimo linearne in cirkularne. Prvi naredijo s fotografskega vidika v nekaterih primerih veëji efekt na barve, slednji pa so bolj prijazni do merilcev svetlobe in ostrine v naπih πkatlicah. V vsakem primeru pa polarizator uniëi dve tretjini nepolarizirane svetlobe, torej Ëe ste brez polarizatorja delali na 1/300 s, boste z njim potrebovali 1/100. Primer, ki sem ga ponazoril z reæo, ustvari linearno polarizacijo valovanja, saj to poteka po toëno doloëeni ravnini. Njena horizontalna in vertikalna komponenta rasteta in padata istoëasno in temu reëemo, da sta v fazi.»e bi pa spravili to svetlobo skozi neko snov, kjer njena horizontalna in vertikalna komponenta ne bi potovali z isto hitrostjo, bi lahko ena drugo zaëela prehitevati.»e npr. eno valovanje prehiti drugega za pol periode, bi valovanje, ki je prej potekalo od levo-gor do desno-dol zaëelo potovati od levo-dol do desno-gor, torej bi se zavrtelo za 90 stopinj.»e pa ena komponenta prehiti drugo za samo Ëetrtino periode, doseæeno, da ko ima valovanje v vertikalni smeri vozel (pri vrvi bi to pomenilo, da je v centralnem poloæaju) ima druga hrbet (torej je v ekstremno zamaknjenem poloæaju) in obratno. Ko gre navzgor, se levo-desno ne premika.. potem gre malo manj hitro navzgor in se æe malo premika proti desni... potem ne gre veë navzgor in gre z maksimalno hitrostjo v desno... potem gre poëasneje v desno in æe malo navzdol... potem gre najhitreje navzdol in to Ëisto navpiëno... potem æe poëasneje navzdol in malo proti levi... vidite kaj se dogaja? Valovanje kroæi! Torej smo iz Ëisto kaotiënega valovanja ustvarili valovanje, ki kroæi.»e vrtite konec vrvi v krogu, pravokotnem na samo vrv, boste hitro razumeli, o Ëem govorim.»e torej svetlobo najprej linearno polariziramo, potem pa poskrbimo, da ena komponenta prehiti drugo za Ëetrtino nihaja, smo ustvarili cirkularno polarizirano svetlobo. Ker smo jo najprej polarizirali linearno, smo izbrali samo tisto komponento, ki smo jo potrebovali, vendar je ob izhodu iz polarizatorja bolj prijazna do merilnih naprav SLR fotoaparatov.»e dva linearna polarizatorja postavimo vzporedno enega za drugim, drugi seveda ne naredi nië.»e se πe enkrat spomnimo na primer z vrvjo, je to takoj jasno. Ko enkrat celotno valovanje zaradi prve reæe potuje navpiëno, naslednja navpiëna reæa ne more vplivati.»e pa drugo reæo postavimo vodoravno, bo navpiëno valovanje, ki bo preπlo prvo reæo, v drugi popolnoma zamrlo. S kontroliranjem kota med obema polarizatorjema lahko kontroliramo koliëino svetlobe, ki gre skozi. To je poceni alternativa πtevilnim ND filtrom. Seveda pa mora biti prvi polarizator nujno linearen in ne cirkularen. Cirkularno valovanje vrvi bi v doloëeni meri brez teæav priπlo skozi naπo ograjo. Zanimiv eksperiment lahko naredite tako, da postavite dva linearna polarizatorja pravokotno enega na drugega.»e boste gledali skozi, bo seveda popolnoma Ërno, kot sem ravnokar razloæil.»e pa sedaj vmes postavite πe kos celofana, boste spet videli skozi. Celofan je namreë eden od materialov, v katerih je hitrost valovanja odvisna od smeri. Torej ste ravnino polarizacije spremenili (ali pa celo ustvarili cirkularno) in je doloëen del lahko πel skozi naslednjega. Zgleda pa kot Ëarovnija! Polarizacija svetlobe v naravi Scattering Ste se kdaj vpraπali, zakaj je nebo modro? Kaj pa zakaj je ob sonënem zahodu oranæno? Ko gredo sonëni æarki skozi atmosfero, se nekateri odbijejo v svojo smer in pri tem prednjaëi modra barva. Od tistih æarkov, ki bi morali iti nad nami, brez da bi jih mi videli, se nekaterio modri odbijejo dol proti nam in nam naredijo tako obarvajo nebo. Po drugi strani pa pri svetlobi, ki prihaja proti nam ob sonënem zahodu, modra svetloba zbeæi in zato vidimo oranæno barvo (no, kar nekaj se je tudi ukrivi).»e opazujete vesolje z lune ali kakπnega planeta brez atmosfere, je tam tudi Ëez dan nebo Ërno. Sonce vas sicer lepo osvetljuje, ampak okoli njega na nebu brez tezav vidite vse zvezde. Temu efektu reëemo scattering svetlobe. Fotoni, ki pridejo k nam zaradi tega pojava, so polarizirani in kar velik del jih v taki obliki pride vse do nas.»e torej svoj polarizator uporabimo tako, da jim prepreëimo pot do senzorja, bo nebo temnejπe in zato bolj izrazite barve. Tudi oblaki bodo bolj kontrastni in celotna fotografija bo pridobila na dramatiënosti. NajveËji efekt bo imel del neba, ki je pravokoten glede na sonce.»e slikate proti soncu ali proë od njega, ne bo nobene razlike. Zato je polarizator ponavadi nezaæeljen pri πirokokotnih posnetkih, saj bodo razliëni deli neba na sliki razliëno zatemnjeni. Odboj Svetloba, ki se direktno odbije od nekovinskih povrπin, je marsikdaj polarizirana. TipiËen primer je vodna povrπina. Z rotacijo polarizatorja lahko odreæete fotone, ki so se odbili od povrπine reke in tako bistveno bolje vidite njeno globino. Tudi odboji od stekla so polarizirani, zato je polarizator zelo dobrodoπel, ko moramo slikati skozenj. Po drugi strani pa lahko vodno povrπino πe bolj poudarimo, saj lahko polarizator spusti vse fotone, ki so se od vode odbili in uniëi dve tretjini ostalih. Kadarkoli bi radi uniëili ali poudarili odboje, velja poskusiti s polarizatorjem. Ne uspe vedno, ampak vsak napredek je dobrodoπel. Kontrast in saturacija Polarizator marsikdaj vpliva na sploπen kontrast in saturacijo barv na fotografiji. VËasih je to zaæeljeno, vëasih ni. V vsakem primeru je dobro poznati tudi ta efekt in malo eksperimentiranja vëasih prinese odliëne rezultate. Kriæna polarizacija objektiva in vira svetlobe Pri slikanju s flashem, lahko izkoristite zelo praktiëen trik, da postavite polarizator tudi nanj, ne samo na objektiv.»e bosta polarizatorja pravokotna eden na drugega, bodo odboji res minimalni. Zelo uporabno pri slikanju bleπëeëih predmetov. Dodaten efekt, ki je vëasih nezaæeljen, je poveëanje saturacije in kontrasta. To lahko moti pri fotografiranju slik ali fotografij, saj æelimo pri tem ohraniti Ëimbolj naravne barve. Pri fotografiranju kovinskih predmetov s to tehniko pride tudi do nezaæeljenega modrega tona. Med slabosti polarizatorjev lahko damo tudi relativno visoko ceno in debelino. Zaradi vrteëega elementa so polarizatorji nujno debelejπi od enakovrednih obiëajnih filtrov, tako da lahko pride do vinjetiranja. Naπel sem zelo zanimivo stran polarization/polarizationi.html kjer se lahko z java appleti igrate s polarizacijo. Jernej FilipËiË / fotosfera.eu Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - december, januar 2007/08 35

36 F o t o k l u b Test pomnilnih kartic SanDisk Extreme IV, ATP ProMax II 300x... Tajvansko podjetje ATP mi je poslalo na preizkus njihovo najnovejπo ProMax II kartico z deklarirano hitrostjo prenosa 300x. Preizkusil sem jo z do sedaj æe preizkuπeno SanDisk Extreme IV, katera se je æe v lanskem letu izkazala za najhitrejπo in ostalimi, ki dobro sluæijo fotografom. HoËem hitrost! e veë hitrosti! Takπne so bile in so πe danes æelje mnogih fotografov, kateri fotografijo doæivljajo predvsem iz tehniënega glediπëa. In seveda tudi proizvajalcev. Saj se le z novimi tehniënimi reπitvami razlikujejo od drugih in na ta naëin lahko postavljajo nove cenovne meje. VeË milijonov toëk, veë posnetkov v sekundi, veë minut video zapisa, prinese nove potrebe. To je veë spomina in πe veëjo hitrost zapisa na spominsko enoto. Digitalne kamere premorejo vse veë toëk in potrebno je kupovati vse bolj zmogljive spominske kartice. Tako po moæni koliëini sprejemanja podatkov kot hitrosti zapisa. Vendar vedno se postavi vpraπanje. Koliko spomina in predvsem kako hitro kartico sploh kupiti za svojo kamero in naëin dela. Zmogljivejπe in predvsem hitrejπe kartice so draæje.»e nam potrebo po koliëini prostora na kartici diktira naπ naëin fotografiranja, pa nam hitrost zajema v praksi pokaæe zanimive rezultate. Torej! Ali se splaëa kupiti novo, najhitrejπo tehniko? Najnovejπe male kompaktne kamere nam æe ponujajo dvanajst milijonov toëk. Vendar le peπëica fotografov, ki si kupi tako kamero to veliko loëljivost potrebuje. Le malo lastnikov teh po mega toëkah zmogljivih kamer se odloëi za fotografiranje pri niæji loëljivosti. Pa fotografija sama ne bi nië izgubila na kakovosti. Dvanajst milijonov toëk za povpreënega hobi fotografa prinaπa moænost poveëanja fotografije na vsaj 40 x 60 cm ali πe veë. Koliko tako velikih fotografij v resnici potrebujemo pa je drugo vpraπanje. Redki, res zelo redki si bodo zaæeleli tako velike poveëave. Vendar nam proizvajalci vsak dan ponujajo veë toëk, s tem pa nas ujamejo v nove pasti.»e nam je za fotografiranje s kamero s tri milijonskim tipalom povsem zadovoljevala spominska kartica velikosti 128MB, nam danes pri sedmih milijonih toëk lahko sluæi samo πe kot zadnja rezerva. Na njo lahko shranimo samo πe cca. 25 fotografij v JPEG zapisu. Vemo pa, kaj pomeni to πtevilo za uporabnika digitalne kamere? Je skoraj enako nië. TehniËno πe bolj zahtevni fotografi pa si ne æelijo samo zmogljive spominske kartice po koliëini spomina. Ampak je njihova nova æelja hitrost zapisa. Vendar je podatek o hitrosti zapisa lahko moëno zavajajoë faktor. Le zakaj potrebujemo 36 e-fotografija - december, januar 2007/08 hitre kartice, Ëe naπ naëin fotografiranja teh hitrosti niti ne potrebuje. V razliënih zapisih na internetnih straneh lahko zasledite hitrosti zapisa v πtevilu zapisanih MB v sekundi. V povpreëju vam starejπa CF spominska kartica po zapisih proizvajalcev (praktiëni preizkusi pokaæejo drugaëne vrednosti) zapisuje cca. 4MB/sek. in bere 5MB/sek. Hitre kartice, deklarirane s 60X-no hitrostjo zapisujejo cca. 8MB/ sek in berejo 10MB/sek. Najnovejπa in zaenkrat najhitrejπa CF kartica SanDisk Extreme IV pa po zagotovilih proizvajalca zapisuje in bere do 40MB/sek. Toda kaj uporabniku foto kamere povedo zgornji podatki? Veliko, Ëe gledamo zgolj πtevilke in njihovo teoretiëno vrednost in zelo malo, Ëe kartice v praksi primerjamo med seboj. Pri hitrosti zapisa nam zgornje primerjalne πtevilke pokaæejo zelo veliko razliko. Od zapisa samo 4MB/sek. do 40MB/sek. In Ëe uporabnik ne ve, kaj nam razlika v hitrosti pomeni, lahko hitro pride do napaënega nakupa spominske kartice. Za veliko veëino uporabnikov je mnogo bolj uporabno kupiti zmogljivejπo kartico po koliëini zapisa, kot po hitrosti. Zakaj? Najbolj enostaven odgovor je, spomina je vedno premalo. Vendar s tem odgovorom nismo odgovorili, kaj pomeni hitrost zapisa kartic. Hitrost zapisa æe proizvajalci oznaëijo z X. Vrednost X je prenos 150kb/sek. VeËja πtevilka je pred oznako X, hitrejπi naj bi bil zapis in prenos podatkov. Kartice izpred nekaj let so imele 4X-no ali 8X-no hitrost zapisa. e se pri nekaterih uporabnikih najde kartica v danaπnjih kamerah te zmogljivosti. Pa veëina uporabnikov digitalne kamere na lastnost hitrost zapisa kartice ne polaga veliko pozornosti. Enostavno ga πe tako poëasna kartica pri namenu uporabe druæinska ali popotniπka fotografija popolnoma zadovoljuje. Ko pa zaënemo uporabljati zmogljivejπe kamere po πtevilu toëk, hitrosti zajema (posnetkov v sekundi) in dolæini zajema videa, pa se æe pokaæejo prve teæave. V teh primerih je æe pametno uporabiti kartice z viπjo hitrostjo zapisa. In ker sem sam vedno skregan s πtevilkami in opisovanje tehnike z njimi, sem zopet naredil povsem svoj, praktiëni preizkus. Torej, kaj nam razliëne hitrosti pomenijo v realnem fotografskem svetu. e enkrat bom poudaril. VeË kot 80Xno hitrost v kompaktnih kamerah ne potrebujete. Pa πe to hitrost potrebujete samo tisti, ki kompaktno kamero s sedem in veë milijoni toëk uporabljate za hitro fotografiranje veëih posnetkov v seriji ali snemanje video zapisa 10 in veë minut neprekinjeno. Ker pa sem imel na preizkusu tudi dve najhitrejπi kartici tega trenutka me je praktiëno res zanimalo kaj take moæne hitrosti zapisa pomenijo v praksi. Sam uporabljam æe nekaj let povsem razliëne kartice, nekatere boste πe danes opazili tudi v uporabi pri reporterskih fotografih. Preizkus pomnilnih kartic v praksi SanDisk kot ATP nam pri nakupu kartice omogoëata dokupiti bralnika. SanDisk nam pri nakupu CF kartice nudi samo CF bralnik v USB ali FireWire izvedbi (na sliki), ki pa je zelo robusten in odliëen za delo v pisarni. ATP bralnik pa je uporabniπko zelo πiroko uporaben in predvsem kompakten. (O ATP bralniku preko katerega sem naredil preizkus pomnilnih kartic je veë zapisano na prejπnji strani). V prvem preizkusu sem uporabil kamero Canon EOS 40D, nastavil na najviπjo loëljivost in zajem datoteke v RAW in JPEG naëinu. Proæilec sem dræal na kameri do prve zakasnitve posnetka, oziroma do prvega opaznega zamika zapisa. Notranji pomnilnik je bil poln pri vseh karticah po 11 posnetkih, le da so vse kartice razen najpoëasnejπe Apacer 100x hitro sprejele podatke in tako sprostile prostor na pomnilniku za πe dva dodatna posnetka. Nato pa zapis na kartico ni bil veë tako hiter, da bi se lahko istoëasno prenesli podatki in s tem dali prostor na pomnilniku drugemu posnetku. V nadaljevanju lahko opazimo izredno hitrost sprejema podatkov æe eno leto stare kartice SanDisk Extreme IV. Za EOS 40D sta zelo hitri πe SanDisk Extreme III in ATP ProMax II 300x. Sony MemoryStick kartice sem uporabil preko CF nastavka za MS kartice. V nadaljevanju sem s kamero Nikon D3 v polni loëljivosti FX formata v RAW in JPEG zapisu deloval v hitrosti zapisa Cl. Proæil sem 20 sekund in v tem Ëasu se je zopet pokazala moë SanDisk Extreme IV pomnilne kartice. Kartica je tako hitra, da je kar za tri krat dlje sprejemala podatke v hitrem rafalnem snemanju kot recimo SanDisk III. Edina, ki je v Nikon D3 v teh pogojih pokazala πe nekaj dodatne hitrosti je bila kartica ATP ProMax II 300x. Pri πtevilu posnetkov lahko vidimo koliko posnetkov in MB lahko zajamemo v 20 sekundah ter v zadnji vrsti koliko Ëasa se nam po 20 sekundah snemanja vsi podatki zapisujejo na kartico. SanDisk Extreme III se je v preizkusu z Nikon D3 presenetljivo izkazala kot tista, ki najpoëasneje prazni notranji pomnilnik.»e sem v prejπnjem preizkusu dræal proæilec 20 sekund, sem ga v naslednjem samo do takrat ko je kamera prvië zakasnila pri zajemu. Torej ko je prvië bil zajem posnetka z zakasnitvijo. Tudi tu se je presenetljivo SanDisk Extreme III izkazala kot najpoëasnejπa pri prevzemu podatkov. Z njo sem lahko zajel samo 30 posnetkov, medtem ko je Extreme IV zmogla hitro prazniti notranji pomnilnik in s kamero sem lahko v rafalnem naëinu Cl zajel kar 80 posnetkov. VeË o dodatni fotografski opremi Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

37 e-fotografija Hitrost fotografiranja sem nastavil na 9 posnetkov v sekundi v FX formatu in samo JPEG naëin zajema. Na kameri Nikon D3 sem nastavil, da kamera zajame 100 posnetkov in nato konëa snemanje. V tem naëinu delovanja me je zopet negativno presenetila Extreme III saj se je pri 60 posnetkih ustavilo rafalno snemanje. Vse ostale kartice vkljuëno z Apacer 150x so zmogle hitri zapis in sproti praznile notranji pomnilnik. V tem preizkusu sem deloval v polni loëljivost FX formata z 9 posnetki v sekundi in dræal proæilec 10 sekund. Zopet se je SanDisk Extreme IV izkazala za najhitrejπo saj ji je v tem Ëasu uspelo zajeti kar 57 posnetkov. Za hitro se je izkazala πe ATP ProMax II 300x, medtem ko se je Extreme III πe enkrat veë izkazala da ni namenjena hitremu fotoreporterskemu delu. Pomnilne kartice nam sluæijo tudi za prenos raznih podatkov v ali iz raëunalnika. Preko novega ATP USB 2.0 bralnika sem prenaπal veëjo koliëino podatkov (1.88GB) v obe smeri. Zanimivo da so prenosi v ali iz raëunalniko lahko razliëno dolgi, πe veëja razlika je od kartice do kartice. Tako SanDisk Extreme IV kot ATP ProMax II 300x sta se pokazali koz zelo hitri. Povsem desno pa je πe preizkus prenosa majhne koliëine podatkov (94.8MB) iz raëunalnika na kartico. Pri preizkusu z Apple imac so bili rezultati drugaëni, predvsem pa je bila ATP ProMax II 300x prvië v enem elementu (branju iz kartice) celo hitrejπa. ZakljuËek»e zakljuëim preizkus. SanDisk Extrem IV je πe vedno kartica, ki je lahko danes merilo drugim kaj je hitrost iz pogleda delovanja v fotokameri. Preizkusil sem jo æe v lanskem letu s Canon EOS 1D MkII n, kot sedaj z Nikon D3 in dejansko se izkaæe kot edina, ki je primerna za vse tiste fotografe, ki pri svojem delu potrebujejo hitrost snemanja in zapisa. V preizkusu se lahko lepo vidi kako moëno kartica lahko vpliva na πtevilo zajetih posnetkov ali moænost nadaljevanja fotografiranja. SanDisk Extreme IV naj bo danes obvezen pomnilnik vsem fotoreporterjem, ki zaradi nedelovanja kamere, ker pomnilnik ni izpraznjen ne smejo zamuditi trenutka. Te kartice pa drugi uporabniki niti ne potrebujejo, saj nudi za razliko od drugih predvsem hitrost. Zato ni treba brezglavo v njen nakup, ker je dokazano najhitrejπa. Te hitrosti velika veëina fotografov πe dolgo ne bo potrebovala. ATP je z novo kartico ProMax II 300x dokazal, da zna narediti za fotografa hitro kartico, ki krepko sledi hitrosti kartici Extreme IV. Kartica pa ima πe dodatni potencial pri prenosu podatkov v ali iz raëunalnika, ki pa ga zaenkrat πe nisem preizkusil. S hitrim FireWire 800x-nim bralnikom, bi najbræ pokazala vso svojo superiornost. V nadaljevanju bom naredil preizkus πe s Canon EOS 1Ds MkIII, ki tudi potrebuje izredno hitrost odvzema podatkov iz notranjega pomnilnika. Prav tako pa bom preizkusil πe direktni IDE vmesnik, ki omogoëa do 50MB prenos podatkov. Kot ste lahko æe prebrali, pa preizkuπamo ATP pomnilne kartice v nuklerki v Krπkem, ki so namenjene industrijski uporabi in je æe nameπëena na mestih kjer je obilo vibracij, vroëine in tudi manjπa radiacija. Zato fotografi, ki delujete v posebnih pogojih namesto najviπje hitrosti izberite robustnost. Na teh ATP karticah je napis Industrial Grade. Za ostale pomnilne kartice pa velja, da so povsem zadovoljive v hitrosti zapisa za vse naëine dela kjer hitrost ni v prvem planu. Malo me je razoëarala samo SanDisk Extrem III. Seveda v pogledu cena/hitrost. Ob nakupu sem mislil da nudi veë v sami hitrosti, sedaj pa vidim, da bi si lahko izbral tudi cenejπo. Pa nië ne de. Cena kartic se je v zadnjem letu moëno zniæala in nekih bistvenih razlik niti ni. Za kamere Nikon D3, Canon EOS 1D MkIII in EOS 1Ds MKIII pa je Extreme IV le pametno izbrati. Matjaæ Intihar Sony Alpha predstavitev kamere v Ljubljani Sony Slovenija je v novembru pripravil predstavitev kamere DSLR Sony Alpha 700. Predstavitev pomeni tudi zaëetek prodaje kamere pri nas. V prijetnem ambientu ljubljanskega gradu je Sony pripravil zanimivo in za novinarje ter fotografe drugaëno predstavitev. Govora o sami kameri in njenih tehniënih lastnostih je bilo zelo malo. Sony je raje pripravil v uporabo nekaj kamer z dodatno opremo in kar πtiri razliëne podije za fotografiranje. Od portreta, gibanja, makro in panoramske fotografije. Na tak naëin si lahko in si je vsak fotograf sam ustvari mnenje o uporabniπki vrednosti kamere in kakovosti zapisa. M.I. Nikon D80 in D40x vabita v Ëudoviti svet DSLR fotografije Za druæbo Nikon je letoπnje leto posebno leto. Letos obeleæujejo 90-letnico obstoja, naredili so 40- milijonti objektiv Nikkor, vsak Ëas bo minilo eno leto od odprtja lastne podporne pisarne v Sloveniji. Nikon so slovenski ljubiteljski in profesionalni fotografi odliëno sprejeli. Slednji so dobili moænost vëlanitve v prestiæni klub NPS (Nikon Professional Services), ki zagotavlja profesionalcem πtevilne ugodnosti in posebno obravnavo. Za ljubiteljske fotografe pa so Nikonovi trgovci za vse, ki æelijo okusiti svet zrcalnorefleksnih kamer, priloæili vrednostne bone, ki bodo unovëljivi neposredno pri plaëilu fotoaparata Nikon D80 oz. D40x. Nikonu D80 je priloæen vrednostni bon za 100, Nikonu D40x pa vrednostni bon za 50. Nikonovi trgovci so priloæili vrednostne bone razliënim kit kompletom - Nikon D40x + objektiv 18-55, D40x + objektiva 18-55, , D40x + objektiva 18-55, , D40x + objektiva 18-55, VR ter D40x + objektiv Priloæeni vrednostni bon za 50 je unovëljiv pri nakupu z enim od zgoraj omenjenih kit kompletov do vkljuëno 29. februarja Pri Nikonu D80 pa bo vrednostni bon za 100 unovëljiv pri nakupu osnove Nikon D80 (body) oz. kit kompletov Nikon D80 + objektiv in D80 + objektiv , ki bodo opravljeni do vkljuëno 31. januarja Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

38 e-fotografija nagradna kriæanka VIII. Tudi za VII. nagradno kriæanko je prispelo veliko pravilno reπenih in z vsemi podatki izpolnjenih kriæank. Tokratni nagrajenci, ki prejmejo nagrado od podjetja FANTASY d.o.o., MikloπiËeva 2, 1000 Ljubljana so Andrej Koren, Andreja epec in Joæica Cokan. (Nagrajenci boste iz strani podjetja Fantasy d.o.o. o nagradah obveπëeni po poπti.)»estitamo! Reπitve tokratne VIII. nagradne kriæanke poπljite s svojimi podatki (ime in priimek, naslov) do 05.februarja.2008 na naslov: FANTASY d.o.o., MikloπiËeva 2, 1000 Ljubljana (s pripisom: nagradna kriæanka). Iæzrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji πteviki revije. Podjetje Fantasy d.o.o. bo tri sreëne iæzrebance nagradilo z bonom za fotografske storitve v vrednosti 20 eurov na posameznega nagrajenca. Kriæanko lahko tudi fotokopirate (poπljete fotokopijo) in s tem ohranite revijo nepoπkodovano. 38 e-fotografija - december, januar 2007/08 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

39 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

40 Canon Adria d.o.o., Dunajska 128A Slika je simboliëna En posnetek, devet Nasmeπkov Da vaπi nasmehi ne bodo zabrisani - z novim S fotokamero Digital IXUS 860 IS bo vsak obraz na posnetku oster. Tehnologija PowerShot Face Detection SX100 AF/AE/FE IS. Vgrajeno zazna ima do devet tehnologijo obrazov v kadru Optical Image Stabilizer, ki zazna in odpravi in temu ustrezno prilagodi ostrenje, osvetlitev ter bliskavico, tako da boste dobili (jasno in/ ali Ëisto) tresljaje sliko vseh kamere, obrazov. zato Celo bodo sliko lahko vaπe vidite fotografije na vedno jasne in Ëiste. Oglejte si veë Novice, na Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: