Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje april - maj 2005 letnik 4 πt.17 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov

Transcript

1 e - Fotografija S kolesom in digitalcem po Afriki III.del Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje april - maj 2005 letnik 4 πt.17 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov Tako med druæinskimi kot tudi med profesionalnimi fotografi poteka veëna razprava, kje izdelajo najboljπe barvne fotografije. V svoji ne tako kratki dobi fotografiranja sem preizkusil æe vse mogoëe. Od Ëasov, ko smo fotografije poπiljali v tujino po poπti zaradi hitrejπega Ëasa izdelave, cene in kakovosti, preko samostojnega razvijanja s poveëevalnikom z barvno glavo, analizatorjem barv in procesnega stroja za razvijanje barvnih fotografij, do raznih fotolaboratorijev in seveda sublimacijskih tiskalnikov izpred 15 let ter danaπnjih sodobnih kapljiënih tiskalnikov. Z izkuπnjami pa gremo lahko iskati kakovost! PhotoShop delavnica XVI.del Crop je zoom ali ni? Vsi, ki pravijo, da je perspektiva odvisna od goriπëne razdalje, se sklicujejo na klasiëne slikice iz fotografskih knjig, z objektom v ospredju in hribi v ozadju, ki prikazujejo, kako se pri niæji goriπënici z enako velikostjo sprednjega objekta lahko dobi noter veë hribov. Vendar pa v teh knjigah pozabijo dodati nekaj bistvenega: med eno in drugo sliko so se fotografi malo sprehodili... Osnove in tehnike fotografiranja VII. del Izdelajmo si fotografije III! Preizkusili smo e-videografija Na preizkus smo dobili Sonyjev minidv model DCR-HC90, ki ima vrsto podobnih lastnosti kot njegovi DVD bratje, a hkrati zagotavlja prednost preizkuπenega formata. Digitalni video standard namreë zagotavlja ta hip odliëno kakovost zapisa, pri dovolj veliki robustnosti in cenenosti pogona. Sonyjeva mini kamera je odliëno in zelo natanëno narejena, zelo prijetnega videza in obëutka v roki. Studio lahko zaëasno postavimo v vsakem prostoru, ki je dovolj velik za postavitev nekaj luëi. Studio si seveda lahko tudi za stalno opremimo. Joj, ne dela! Glede na zgoraj zapisano ter glede na dejstvo, da napak - bodisi v materialu, bodisi v izdelavi - nikdar ni mogoëe popolnoma izkljuëiti, je v danaπnjih dneh æe skorajda samoumevno, da lahko potroπnik kupi izdelek z napako. Slednja se lahko pokaæe æe takoj po nakupu, lahko pa do nje pride ali se pokaæe πele ob uporabi izdelka. NeskonËnost v dlani! DlanËnik ali pocketpc je prenosni raëunalnik v velikosti naπe dlani. V njega proizvajalci vgrajujejo vso moæno tehnologijo, od foto kamere in mobilnega telefona, s tem pa poveëajo njihovo uporabnost. Novice - Testi -»lanki - Forum - Foto Galerija

2 Sony je zaπëitena blagovna znamka korporacije Sony, Japonska.

3 Nekaj digitalnih πtevilk za prihodnost! V mesecu aprilu so bile predstavljene vse lanske prodajne in prozvodnje πtevilke. Na razliënih letoπnjih konferencah pa je bilo æe predstavljenih nekaj novih πtevilk, ki naj bi veljale v naslednjih letih. V pogovorih z naπimi predstavniki foto podjetij, smo priπli do zelo verjetne prodajne πtevilke foto kamer za leto Ocena je, da se je lani v Sloveniji preko domaëih trgovcev prodalo med in foto digitalnih kamer. Nekaj tisoë kamer se je kupilo πe v tujini. V te prodajne πtevilke πe vedno marsikateri trgovec ne verjame. Ne razume, kje so vsi ti kupci. Toda uradne πtevilke, preko 7000 prodanih kamer samo enega, ne najveëjega in iz mest oddaljenega trgovca, visoke prodajne πtevilke samo dodatno potrjujejo. Na Canon konferenci CEE dræav, so Slovenijo prav posebej omenili, kot trg z neverjetno visokimi prodajnimi πtevilkami. V Sloveniji ima Canon πe vedno najveëji træni deleæ, cca. 38 odstotkov. Sledita mu Sony in Olympus. Ostale znamke pa so po prodajnih πtevilkah πe krepko za njimi. Za letoπnje leto se v Sloveniji predvideva prodaja veë kot foto kamer. Plan samo enega trgovca za leto 2005, je kar prodanih digitalnih kamer. Glede na dejstvo, da so foto digitalne kamere vse cenejπe in s tem dostopnejπe, da je v svetu πe vedno napovedan trend visoke rasti prodaje in da ima v Sloveniji samo cca. 20% ljudi digitalno kamero, plan niti ni neizvedljiv. Na Japonskem je træni deleæ digitalcev æe 52%, v zahodni Evropi 38% in v Rusiji samo 3%. Predvsem pa je æe zaëetek leta napovedal, da se obljubljena 400% poveëana prodaja DSLR kamer uresniëuje. Olympus E-300 nam v kompletu z objektivoma nudi zelo zanimivo ceno. Canon EOS 350 pa je v aprilu zaëel hitro poveëevati prodajne πtevilke med DSLR kamerami. Prihaja πe Nikon 50D in najbræe πe letos KonicaMinolta niæjega razreda. Na naπem trgu se æe opaæa premik v glavah analognih fotografov s SLR kamerami na film. Vse bolj pogledujejo za digitalnimi vrstnicami. Vendar je SIT za veëino πe prevelik zalogaj za menjavo. ele za konec leta 2005 se predvideva, da bodo najcenejπe DSLR kamere na prodajnih policah za ceno 500 EVRO. Da vse naërtovane πtevilke dræijo, πe toliko bolj pove dejstvo, da se letos v svetu predvideva prodaja preko 72 milijona foto kamer. Od tega kar 5,6 milijona DSLR. Zraven pa je treba πe priπteti 45 milijonov prodanih mobilnih telefonov z moænostjo fotografiranja. Sony je na svoji letni konferenci æe predstavil mobilni telefon z 2M toëkami in avtomatsko ostritvijo slike. Slika je æe tako kakovostna, da bo za mnoge uporabnike povsem zadovoljiva za ogled slik na monitorju ali domaëi TV. V prodaji pa bo æe Ëez en mesec. Vse veë pa je govora o izdelavi fotografij. V zahodni Evropi je bilo lani narejenih kar 6 milijard posnetkov z digitalnimi kamerami. Od tega se jih je izdelalo na papir 3 milijarde. Iz filma se je lani izdelalo 15 milijard fotografij. Vendar je trend glede narejenih fotografij iz filma, v z. Evropi v hitrem upadanju. Za leto 2009 se predvideva samo πe 2,7 milijarde fotografij iz filma, æe kar 4,5 milijarde fotografij iz mobilnih telefonov in 6,7 milijarde fotografij iz digitalnih foto kamer. Lahko vidite, kako drastiëen bo upad izdelave fotografij iz filma in kar za 267% veëji iz digitalnih datotek. Zato æe vseskozi opozarjam, da se mora tisti, ki æeli biti v tem poslu πe naprej, æe danes krepko truditi za jutri. e toliko bolj, ker vsa foto podjetja æe napovedujejo velike premike glede tiskanja fotografij doma. Sedaj je πe toliko bolj pomembno kdo od fotolaboratorijev danes pospeπeno deluje na digitalnem trgu. V letu 2004 je bilo v zahodni Evropi, kateri pa smo blizu, oziroma v zamiku enega leta, od 3 milijarde narejenih fotografij kar 59% njih izdelanih doma, 34% v klasiënem fotolabu in 7% preko internetne ponudbe, ki pa iz leta v leto poveëuje svoj træni deleæ. Zato se æe sedaj ve, da za vse ne bo prostora. Kot prvo, na podlagi πtevilk smo æe lahko videli, da se bo leta 2009 πtevilo izdelanih fotografij zmanjπalo za 22%, kot drugo, da bodo domaëi tiskalniki prevzeli veë kot polovico te koliëine. In zakaj sploh tiskanje fotografij doma. Kot pravijo pri Canon, ki so æe vodilni na tem podroëju in v letoπnjem letu moëno pospeπili prodajo SELPHY tiskalnikov; enostavnost, hitrost, primerna kakovost, zabava pri tiskanju, moænost brezæiënega iztisa iz mobilnih telefonov in TV-ja, ter na koncu zelo sprejemljiva cena. V nekaj letih bo cena domaëega izpisa iz danaπnjih 30 centov, samo πe 11 centov, cca. 25SIT. Torej! Kot sem æe veëkrat zapisal. Digitalno hitro spreminja fotografski svet. OËitno sem pred leti πe premalo poudarjal hitrost prihoda tehnike med domaëe uporabnike in njeno uporabnost. No, nekateri smo na nove izzive vsekakor pripravljeni! Beseda urednika Digitalni avtoportret z digitalno kamero Canon EOS 350D. Spletne strani e-fotografija.com Vsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πe veë, obiπëite spletne strani. Na njih deluje æe tudi forum, na katerem lahko sodelujete tako z vpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme. Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahko ogledate ali ponudite foto opremo. Vabljeni na internetne strani: Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh: digifot.com fotostik.com fotograd.com rolan.si mixi.tv infoto.si fotomarket.net infot.si fzs-zveza.si fotofantasy.si Datoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti program AdobeAcrobarReader.»e ga πe nimate, ga lahko brezplaëno dobite na straneh proizvajalca Adobe. Datoteko e-fotografija se da tudi iztiskati. Naπ elektronski poπtni naslov: info@e-fotografija.com e-fotografija tudi po poπti! Vse veë vaπih telefonskih klicev in elektronske poπte prihaja s sporoëilom, da revije ni moæno dobiti v vaπem kraju. Oziroma, radi bi jo dobivali po poπti na domaëi naslov. Na spletnem naslovu digifot.com si lahko zagotovite izvod fotografije po poπti (plaëa se poπtnina). e-fotografija je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. e-fotografija - april, maj

4 Predlog! Izdelajte si vaπe digitalno zajete fotografije! Izdelajmo si fotografije III.del Kakovost fotografij iz fotolaboratorijev in tiskalnikov! V 15. in 16. πtevilki revije sem vam v Ëlanku z naslovom Izdelajte si fotografije, podal glavni poudarek predvsem na dveh zelo pomembnih dejstvih. Ne izgubite svojih spominov in fotografije si izdelajte na obstojen material, to je (foto) papir! Zapisal sem tudi, da je ta nasvet namenjen predvsem druæinskim fotografom, ki si Ëez 10 in veë let πe æelijo videti svoje spomine, zajete z digitalno kamero. VeËina vas je razumela kaj sem z zapisanim æelel razloæiti. Prejel pa sem tudi nekaj vaπih dopisov, da so zapisi na CD/DVD enote povsem zadovoljivi, da je arhiviranje na pomnilne diske v raëunalniku povsem dovolj, da je moæno zapisovati in slike hraniti na dveh med seboj loëenih diskih itd. Nekatere prav Ëudi, da se v reviji piπe o digitalni tehniki, a se tako ignorira shranjevanje digitalno zajetih fotografij z digitalno tehniko. Nikogar ne prepriëujem, da mora izdelati svoje fotografije na papir. Iz lastnih dolgoletnih izkuπenj pa opozarjam, da zapisi na razliëne enote, ki shranjujejo digitalni zapis, za domaëo uporabo niso uporabni in dovolj varni, da bi naπe spomine Ëez 10 in veë let πe lahko videli. DrugaËe povedano - prebrati in razmisliti je treba o celotnem zapisu v Ëlanku in ne samo o tistem, kar se ne sklada z naπimi trenutnimi izkuπnjami ali æeljami. Predvsem pa je treba vedeti, da za druæinsko uporabo postajajo digitalne kompaktne kamere vse prijaznejπe do uporabnika in da jih je vse manj treba povezovati z raëunalnikom. V vse to industrijo silijo danaπnji kupci digitalnih kamer, ki z raëunalnikom nimajo ali pa ne æelijo imeti stika. Industrija je pred samo nekaj leti povsem samostojno in predvsem naërtno po skupnem dogovoru zamenjala film za tipalo. Digitalne kamere in njihov zapis danes niso tu zaradi æelja kupcev, ampak zaradi potrebe industrije po dobiëku. In tudi mnogim æe poznana potreba po izpisu fotografij na papir bo prav zaradi pritiska industrije vse bolj predstavljana, enostavna in ugodna. Prvi znanilci teh novih ugotovitev in potreb so æe tu. Fujifilm intenzivno dela na novih programskih reπitvah, da bodo fotografije iz digitalnih kamer prav tako hitro tonsko korigirane kot tiste iz filma, predvsem pa dovolj kakovostne za uporabnika njihovih hitro produkcijskih laboratorijskih strojev. Canon, ta najveëji ponudnik foto kamer, je moëno pritisnil na trgovce, da so v ponudbo uvrstili njihove male sublimacijske in kapljiëne tiskalnike. Olympus æe tudi pri nas predstavlja foto kioske, ki vam v nekaj minutah izpiπejo fotografije iz digitalnih datotek. Tu so πe Kodak, Agfa, Noritsu, HP, Epson, Mitsubishi in πe mnogo drugih. Ko se bo zaradi potrebe industrije vsepovsod govorilo o izdelavi fotografij v fotolaboratorijih ali z domaëimi tiskalniki, bo izpis naπih najpomembnejπih spominov na papir za arhiv nekaj povsem samoumevnega. V revijah, spletu in v reklamah bo vse veë Ëlankov in ugotovitev, da nam digitalni zapis zaenkrat πe ne nudi dolgoroëne obstojnosti in zaradi tega kakovostnega hranjenja naπih spominov! Kje si izdelati fotografije? Vemo æe, da imamo dve moænosti, kje in kako izdelati fotografije. To sta analognemu fotografu æe poznani fotolaboratorij in mnogim πe nepoznani tiskalnik! Ali obratno. Novemu digitalnemu fotografu nepoznani fotolaboratorij in æe dobro poznani tiskalnik. Med obema tehnologijama izpisa pa je veliko razlik in novih moænosti, kako izpisati fotografijo. Za tiskalnik je dokaj enostavno podati osnovne razlike, saj te obstajajo æe v tehnoloπkem in uporabniπkem smislu. Sublimacijski tiskalniki so bili med prvimi, ki so nam æe na zaëetku 90-tih nudili vrhunske fotografije, po kakovosti povsem primerljive s Sony je za letoπnje leto æe napovedal blu-ray tehnologijo zapisa. Na ploπëek bomo sedaj lahko zapisovali kar 50GB podatkov. Vendar nam ta zapis πe vedno ne bo reπil dolgoroënega arhiviranja datotek. Digitalna tehnologija nam vse bolj pribliæuje samo izdelavo fotografij. Tudi fotografska podjetja so to æe spoznala. V letu 2004 je bilo z digitalnimi kamerami v zahodni Evropi posneto 6.0 milijard fotografij. Tehnologija kapljiënega izpisa je æe vrhunska. Samo πe cena izpisa je tista teæava, da niso tiskalniki πe bolj razπirjeni med naprednejπimi fotografi. Ta tehnologija izpisa pa se poëasi æe seli tudi v fotolaboratorije. Na novinarski konferenci Canon Concerto v Budimpeπti, so predstavniki tega podjetja napovedali, da æelijo v letu 2006 postati vodilni ponudnik tiskalnikov za domaëo uporabo. Predvsem pa se zavedajo, da je treba ljudem svetovati naj si izdelajo svoje fotografije. Torej, nikakor nisem osamljen v svetovanju ohranimo si naπe spomine. 4 e-fotografija - april, maj 2005

5 Predlog! Izdelajte si vaπe digitalno zajete fotografije! Prijaznost digitalne tehnologije. Si zamiπljate, da bi v analogni fotografiji tudi otroci lahko brezskrbno fotografirali.pred njimi so se kamere na film vedno skrivale.danes brez teæav uporabljajo digitalno tehniko. HP æe ponuja πiroko paleto foto kamer, tiskalnikov, predvsem pa 50 vrst foto papirja. In kakπna je kakovost danaπnjih fotolaboratorijev? Tako med druæinskimi kot tudi med profesionalnimi fotografi poteka veëna razprava, kje izdelajo najboljπe barvne fotografije. Eni hvalijo foto laboratorije, v katere sami nosijo izdelovati fotografije, drugi svoje spletne ponudnike izdelovanja fotografij, tretji pa nikoli in nikjer niso zadovoljni s kakovostjo izdelave slik. V svoji ne tako kratki dobi fotografiranja sem preizkusil æe vse mogoëe. Od Ëasov, ko smo fotografije poπiljali v tujino po poπti zaradi hitrejπega Ëasa izdelave, cene in kakovosti, preko samostojnega razvijanja s poveëevalnikom z barvno glavo, analizatorjem barv in procesnega stroja za razvijanje barvnih fotografij, do raznih fotolaboratorijev in seveda sublimacijskih Uvoz in distribucija: tiskalnikov Comtron izpred d.o.o., 15 let ter danaπnjih Træaπka sodobnih cesta 21, 2000 Maribor kakovostjo fotolaboratorijev. Uporabljali smo jih v grafiëni tehnologiji predvsem kot izpis raëunalniπko pripravljenih datotek za nadaljnji pregled in kot primerjalni izpis za tisk. Kljub odliëni kakovosti njihovega izpisa pa se predvsem zaradi cene samih tiskalnikov in konënega izpisa niso uporabljali za namen izpisovanja domaëih fotografij. Danes pa nam æe ponujajo poceni in kakovostne sublimacijske tiskalnike za izpis fotografij velikosti 10 x 15 cm, ki so vse bolj so prisotni kot dodatni nakup pri nakupu same digitalne foto kamere. Ta naëin izpisa fotografij se uporablja tudi v veëini foto kioskov. Tehnologija kapljiënih tiskalnikov je mnogim æe dobro znana iz pisarniπkih tiskalnikov in faksirnih naprav, ta tehnologija izpisa pa je vse bolj prisotna tudi v izpisovanju fotografij. Ni daleë Ëas, ko bo ta naëin izpisa prisoten tudi v fotolaboratorijih namesto klasiënega kemiënega postopka. Zaenkrat pa nam v fotolaboratorijih πe vedno nudijo dobro poznani in preizkuπeni naëin izdelovanja fotografij z na svetlobo obëutljivim papirjem in kemikalijami. Zaenkrat nam je ta naëin izdelave fotografij najbolj dosegljiv, najkakovostnejπi in predvsem najcenejπi. kapljiënih tiskalnikov. Z izkuπnjami pa gremo lahko iskati kakovost!»as dopustov in s tem povezanega mnoæiënega fotografiranja je mimo. Po izdelavi fotografij v foto laboratorijih ste nekateri fotografi v dvomih. Poslali ste mi nekaj fotografij v pogled in oceno, glede kakovosti izdelave. Oziroma, æe veëkrat ste me prosili za nasvet v katerem laboratoriju izdelovati fotografije? Odgovor na ta vpraπanja je teæak! V prvem Ëlanku bom poskuπal pokazati veëje napake pri izdelavi slike, za naslednji Ëlanek pa bom obiskal nekaj laboratorijev in preizkusil njihovo kakovost. Tako sem leta 2000 zapisal v 46. reviji MOJ HOBI. Tako kot takrat, bom tudi sedaj opisal samo nekaj moænih napak izdelave fotografij v fotolaboratorijih. Tisti drugi napovedan Ëlanek pa πe do danes ni napisan, pa tudi nikoli ga ne bo, vsaj ne izpod mojih prstov. Kot ne obstaja najboljπa foto kamera, tako tudi najboljπega fotolaboratorija ni, in ga nikoli ne bo! kakovosten, πe tako hvaljen, z vrhunsko opremo, stalnim preverjanjem kakovosti izpisa in tako dalje - Ëe ne prisluhne osebnim æeljam fotografa, s kakovostjo ne bo nië. Dojemanje kakovosti fotografije je podrejeno naπemu psiholoπkemu dojemanju Ëasa, prostora, barv in na koncu merila zahtevnosti. In prav ta πtiri merila nam dajejo obëutek, da lahko sami ocenimo, ali je fotografija dobra ali ni.»e v veëini tehnologij izpisa obstajajo eksaktna merila, ki nam povedo vse o kakovosti izpisa, pa je ocena konëne fotografije podrejena Fotolaboratoriji nam bodo πe dolgo nudili kakovosten izpis, hitrost izdelave in dobro ceno. Vse bolj pa se uveljavlja internetna ponudba izdelave fotografij. V letu 2004 je internetna ponudba v razvitem svetu, æe odvzela klasiëni ponudbi 7 odstotkov trænega deleæa. Vedno poudarjam, da je videnje kakovosti slike povsem stvar osebnega okusa gledalca. Nekomu so vπeë tople barve, drugi si æeli bolj kontrastno sliko, tretji pa veëji poudarek na pravilni reprodukciji koænih tonov. Osebni okus je πe toliko bolj pomemben, Ëe si fotograf æeli na fotografiji videti nekaj, kar v resnici niti ne obstaja, oziroma niti fotografiral ni. Ve pa, oziroma æeli si, da bi bil na fotografiji motiv predstavljen tako, kot si sam æeli. Bolje reëeno tako, kot si je zamislil v svoji glavi. Naj bo nek fotolaboratorij πe tako FujiFilm je æe zaëel zelo intenzivno predstavljati nove naëine naroëanja in izdelave fotografij. Digitalna tehnologija prinaπa novosti in velike spremembe. e-fotografija - april, maj

6 Predlog! Izdelajte si vaπe digitalno zajete fotografije! Termo sublimacijski tiskalnik smo za vrhunske izpise digitalnih fotografij, æe uporabljali pred 15 leti. merilom gledalca. Ni merila, ki bi dajal garancijo, da je za nas neka fotografija kakovostno izdelana. Zakaj? Recimo, da vam æelim pokazati redko fotografijo iz nekega zelo oddaljenega obdobja (Ëasa Ëasa) odkrivanja piramid izpred 100 let. Za strokovnjake s tega podroëja in poznavalce tistega Ëasa bo fotografija nekaj posebnega in - Ëe bo dobro ohranjena - tudi kakovostna! Da je ta»b fotografija kakovostna tako v fotografskem, tehniënem, predvsem pa zgodovinskem smislu, se lahko laiku πe tako trudimo dopovedovati, pa ne bo nië zaleglo, Ëe mu»b tonirane fotografije niso vπeë, tehnike fotografiranja in izdelave fotografij tistega Ëasa ne pozna, predvsem pa se ne vidi v tistem obdobju (Ëasu), zato kakovosti v tej fotografiji ne bo videl. Kaj pa Ëe vam pokaæem fotografijo, posneto v Sahari. Pesek, pesek, nië drugega kot pesek, in samo enoliëne tople barve z nekaj sencami na sipinah. Lahko je πe tako odliëna kompozicija, lepi prehodi tonskih vrednosti, predvsem pa je izpis fotografije narejen po vseh pravilih, s kakovostjo fotografije za vas ne bo nië, Ëe se vi ne znate z mislijo preseliti v fotografirani prostor in doæiveti obëutkov fotografa pri fotografiranju.»lovek je πe najbolj dojemljiv na barve. V psiholoπkem smislu nas barve vodijo tako k dobremu kot k slabemu razpoloæenju. In prav tako je lahko ob pogledu na barvno fotografijo. Hladne barve veëino gledalcev odbijajo. In Ëe jim kaæete svoje, za vas odliëne, fotografije iz hribov, kjer ste Je ta fotografija kakovostna? Jo bomo izmerili po vseh merilih pravilnih tonskih vrednosti? Ni potrebe, v digitalni fotografiji ima posebno mesto in njena kakovost sploh ni pomembna. Vaæen je dogodek. Na fotografiji sta pionirja digitalnega prenosa video zapisa g.boyle in g. Smith, ki sta æe leta 1970 s pomoëjo CCD tipala prenesla gibljivo sliko na TV zaslon. fotografirali predvsem mogoëne gore s senëne strani, gledalcev ne boste prepriëali, da so fotografije dobre. Hladna modra svetloba, odbita od kamnitih sten, mnoge odbija in fotografija bo za njih slabe kakovosti. e pomembnejπe je dejstvo, da ljudje barve drugaëe vidimo, oziroma jih psiholoπko drugaëe dojemamo in ocenjujemo. Ni za vsakega gledalca doloëen ton enak kot za drugega. Æe v pojmovanju osnovne sive je lahko veliko dilem. Lahko jo izmerimo in prikaæemo pravo sivo, torej enako meπanico vseh treh osnovnih barv. Toda naπe pojmovanje barv se najbræ ne bo strinjalo s tisto tehniëno sivo. Merilo kakovosti naπega pogleda na fotografijo deluje drugaëe. Saj æe vemo, da se naπe pojmovanje barv dogaja v glavi. In Ëeprav je odbita svetloba snega izmerjeno precej modrikasta zaradi odboja neba v kristalih vode, naπe oko oziroma zaznavanje barv tega efekta ne opazi. Za nas je sneg bel (Ëe vemo, da je sneg), pa Ëe ga gledamo πe pod tako obarvano svetlobo. Torej se glede barv v fotografiji ne moremo zanesti na tehniko, ki le te meri, ampak smo glede kakovosti odvisni povsem od svojega pojmovanja barv. Ljudje imamo nam dobro poznane predmete zapisane v spominu in jih vidimo vedno v nam znanih barvah. Zato je vaπe prepriëevanje avtorja fotografije, da njegova siva ali rdeëa ni prava siva ali rdeëa, povsem brezpredmetno. Nekateri pa se tudi v fotografiji naslanjajo na tehniko. To æe desetletja zelo dobro poznamo v grafiki. V tej industrijski veji se vse izmeri. Tako»e smo dobro razpoloæeni in gledamo nam vπeëne fotografije, potem je naπe merilo kakovosti hitro zadovoljivo.marsikdo je æe zadovoljen s pregledom fotografij na TV zaslonu. Spet drugi si takega pregleda fotografij niti zamisliti ne morejo. Za njih je fotografija na TV zaslonu enostavno preslabe kakovosti. Katera izmed teh dveh fotografij je boljπa? Leva nam priëara jasen dan s hladno modro odbito svetlobo neba v sencah in njenim tonom na celotni sliki. V senëni steni gore je pridih hladne barve vedno izraæen. Tako fotografijo je zajela foto kamera pod roënimi nastavitvami korekture bele barve. Desna fotografija pa je tonsko popravljena in narejena po æelji stranke. Naj stranko πe tako prepriëujemo, da je leva slika original in pribliæek tistemu kar je bilo v resnici posneto, ni besed, da bi ga prepriëali v vaπ prav.»e æeli tople barve na svojih fotografijah, dajte mu jih. Oziroma, ste prepriëani, da njegove oëi in njegovo poznavanje tonskih vrednosti res vidi take barve kot vi. O psiholoπkem dojemanju barv, pa sem æe veëkrat pisal v reviji. pripravo fotografije za tisk kot samo tiskovino. Odstopanj za dobro konëno tiskovino ne sme biti. Toda to velja samo v tehniënem smislu. Predvsem avtorji fotografij pa so zaradi takega tehniënega, vendar potrebnega naëina dela, nad videnimi tiskovinami veëinoma razoëarani. TehniËni pogled na barve, to se pravi s spektrometri, nam poda podatke o toënosti barve. Toda to je samo tehniëna toënost, ki pa fotografa zavaja. Zavaja njegov emocionalni pogled na njemu poznane in vπeëne barve. Za kakovostno fotografijo ne potrebujemo tehniëne zakonitosti, temveë vπeënost. Tako vπeënost motiva, kot vπeënost zapisanih tonskih vrednosti. 6 e-fotografija - april, maj 2005 Naπe osebno merilo kakovosti videne fotografije pa je glavni dejavnik, ki nam pove, ali je fotografija kakovostna ali ne. Tudi v tem elementu deluje pojem vπeënost.»e je motiv tako Ëasovno, kot prostorsko in barvno gledalcu vπeëen, potem je merilo kakovosti povsem drugaëno kot v nasprotnem primeru. VeË elementov je gledalcu vπeënih, niæji je prag merila kakovosti. Za digitalne kamere æe vemo, da πtevilo toëk na tipalu nima veliko vpliva na kakovost fotografije, kakor tudi nima veliko vpliva na samo poveëavo le-te. Nekaj so teoretiëne πtevilke, ki nam govorijo, koliko toëk potrebujemo za kakovosten zapis, drugo pa je naπ osebni pogled na fotografijo

7 Predlog! Izdelajte si vaπe digitalno zajete fotografije! Ogled fotografij na TV zaslonih se vse bolj uveljavlja. HP nam nudi zelo poenostavljen naëin ogleda slik. oziroma naπe merilo kakovosti v doloëenem trenutku. Lahko dobimo fotografijo nam zanimivega dogodka posneto z mobilnim telefonom, pa bo za nas kakovostna tako na raëunalniπkem zaslonu kot izpisana na papir. Vsak drug gledalec, ki pri tem dogodku predvsem Ëustveno ni bil udeleæen, s tako nekakovostno fotografijo nikakor ne bi bil zadovoljen. V vseh letih samostojne obdelave in izdelave fotografij ter rednega obiska fotolaboratorijev lahko reëem, da je velika veëina fotografov zelo hitro zadovoljna z izdelanimi fotografijami. Predvsem tisti, ki svoje fotografije izdelujejo za svoj druæinski album imajo merilo kakovosti postavljeno zelo nizko. Ti fotografi ponavadi naroëijo v izdelavo fotografije v velikosti 10 x 14 (15) cm ali po novem, 13 x 17,5 (19) cm. Zanje je pomembno, da je fotografija kontrastna, zasiëena z barvami, brez prevladujoëega tona in da imajo tako posneti portreti njim zadovoljivo barvo koæe. Fotografi, ki si dajo izdelati veëje poveëave, pa imajo v veëini primerov merilo kakovosti in s tem zahtevnosti mnogo viπe. Niso redki primeri, ko marsikatero fotografijo zavrnejo v ponovno izdelavo. Pri izdelavi fotografij iz filma je bilo dokaj enostavno. Fotolaborant je pogledal sliko na filmu in zaradi izkuπenj znal hitro oceniti, ali bo z dodatnimi korekturami lahko zadovoljil stranko. In dober laboratorij je tisti, ki bo ugodil stranki - torej strankini æelji po kakovostni fotografiji. Ali bo ta res boljπa od prejπnje, pa zopet ocenjuje samo stranka. Pri novejπih digitalnih datotekah je to æe teæje. Teæave so pri formatih izdelanih fotografij in s tem moænimi porezavami dela zajete fotografije, pri nepravilnih korekturah fotografa pri obdelavi fotografije ali pa pri tem, da je laborant slabo pripravil datoteke pred izpisom. In tako pridemo do naslednje ugotovitve. Kakovostno izpisana fotografija je le tista, ki zadovolji stranko. Zato ni najboljπe kamere, ni (pravilnih) najboljπih barv in tonskih vrednosti, ni najboljπega izpisa in tako tudi ni najboljπega fotolaboratorija. Poleg naπega merila kakovosti in vπeënosti izdelane fotografije je izrednega pomena πe odnos laboranta do nas in naπega dela, torej naπih fotografij. Druæinskemu fotografu je lahko za bolj pozitiven pogled na fotografijo dovolj æe nasmeπek laboranta ali pa kakovostna dostava preko spleta naroëenih fotografij. Zahtevnejπemu fotografu pa predvsem obëutek, da se v njegovem laboratoriju znajo potruditi izdelati fotografije po njegovih merilih kakovosti. Izkuπnje z laboratoriji! Pred 25 leti πe ni bilo mini laboratorijskih strojev za razvijanje slik. Foto studii so barvne fotografije izdelovali roëno preko poveëevalnikov. V tistih Ëasih veëina negativnih filmov πe ni imela posebnega rumeno oranænega sloja za izravnavo vseh mogoëih napak filma (maske). Fotografiralo se je s kamerami, ki so bile v celoti mehanske (Smena, Exakta, Zorki, Praktica). Fotografi smo sami napenjali film, nastavljali ostrino, zaslonko in Ëas osvetlitve. RoËni svetlomeri so bili redkost. Glede na to, da nas je veëina fotografov najmanj polovico filma osvetlila z napaëno osvetlitvijo, so bile izdelane fotografije na zavidljivem kakovostnem nivoju. Seveda so bili v foto studiih zaposleni izπolani fotografi, ki so veliko vedeli o meπanju barv in laboratorijski tehniki. Zato je bila tudi kakovost fotografij za tisti Ëas in za takratna merila kakovosti odliëna. Na koncu 80ih let so se priëeli pojavljati avtomatski stroji za izdelavo fotografij. Na zaëetku so bili to πe veliki nezanesljivi laboratorijski stroji, v zaëetku 90ih let pa so bili stroji æe kakovostni, predvsem hitrost izdelave ter s tem pogojena niæja cena fotografij pa je pripomogla k πe bolj mnoæiënejπemu fotografiranju. Fotografski studii, ki se takrat niso pravoëasno odloëili za drago investicijo v novo tehnologijo in so πe vedno prisegali na kakovost roëne izdelave, so kmalu izgubili delo. Danes smo na enaki prelomnici. Hitrost izdelave barvnih fotografij je premagala kakovost. Ljudje, ki so imeli denar in poslovno æilico, so hitro zaslutili dobiëek in priëela se je doba foto laboratorijev na vsakem koraku, s tem pa tudi velika moænost slabπe izdelave fotografij. e v 70ih letih so proizvajalci filmov za kakovostno fotografijo zahtevali samo svoj postopek obdelave. Danes so sodobni postopki tako poenostavljeni, da ni odstopanj med razliënimi procesi obdelave. Kodak je pred veë kot 25 leti razvil proces razvijanja C-41 za negativne filme, ki je πe danes v veljavi in ki so ga prevzeli tudi ostali proizvajalci kemikalij. Razlike so samo pri naëinu razvijanja (temperatura, Ëas). Kodak pri svojih kemikalijah priporoëa odstopanje temperature pri razvijanju filma samo 1/4 stopinje Celzija. To pa so æe pogoji, ki zahtevajo odliëen razvijalni stroj z zelo natanënimi senzorji in grelci, kar pa z danaπnjo tehnologijo ni problem. Dokler nisem naπel laboratorija, ki je prisluhnil mojim æeljam, sem posluπal mnoge strokovne razlage zaposlenih v njih, kako slabo sem Za izpis veëjih fotografij so vse bolj v uporabi kapljiëni tiskalniki veëjih formatov. Fotografi vajeni klasiënega foto papirja, izpisov iz tiskalnikov sprva niso sprejeli za enakovredne. Danes je æe drugaëe. Vedo, da so lahko ti izpisi povsem enakovredni, oziroma v mnogih detaljih πe celo boljπi od klasiënega. O moæni izbiri razliënih vrst papirjev, pa sploh ni treba govoriti. fotografiral, sam osvetlil film, da na njem ni fotografij itd. V dobrih laboratorijih skrbijo za strokovnost laborantov, redno servisiranje in nastavitev strojev, itd. Poleg kakovostnega foto papirja in kemikalij vse to vpliva na konëni rezultat. In πe eden dejavnik je zelo pomemben: trenutno razpoloæenje laboranta. Lahko, da ima ravno pri vaπih fotografijah slab trenutek, in verjemite, s fotografijami ne boste zadovoljni. Zato πe enkrat poudarjam. Za vse fotografe najboljπega fotolaboratorija ni! Oziroma ne moremo nikoli izbrati za veëino najboljπega. Lahko pa je doloëen najboljπi za nas osebno. Pa mogoëe ne po kakovosti izpisa ali po najniæji ceni. Lahko, da je najboljπi glede prijaznosti zaposlenih in korektnega upoπtevanja naπih æelja. Z digitalno tehnologijo se da vse izmeriti. V grafiëni tehniki æe dolgo veljajo merila, katere barve so prave. Vendar se v grafiki glede pravih barv lahko pogovarjamo samo tehniëno. Fotografija mi mora biti vπeëna, ne matematiëno pravilna! So vse barve v manjπih kvadratkih primerljive med sabo?»e jih izmerimo s spektrometrom, so.»e pa jih gledamo po naπem dojemanju barv, pa ima okolica razliënih barv velik vpliv na naπe videnje le teh. S prihodom digitalne tehnike, tako foto kamer kot foto laboratorijskih strojev, pa prihajajo drugaëni Ëasi. Trg je s fotolaboratoriji zasiëen. Konkurenca je velika, filmov je vse manj in prave ponudbe laboratorijev glede izdelave fotografij iz digitalnih datotek malo. Zaenkrat je πe najveëja ponudba izdelava fotografij preko spleta. Toda v tem naëinu izdelave nismo odvisni od lokalnega izdelovalca fotografij, zato je v tem primeru pomembna marketinπka plat ponudbe in nizka cena. In Ëe smo e-fotografija - april, maj

8 Predlog! Izdelajte si vaπe digitalno zajete fotografije! MODRA SVETLOBA NEBA - Barva neba se spreminja od bledo modre v Ëasu meglenih dni do temno modre v tropskih krajih ali na veëjih viπinah. Zaradi neposredne naravne sonëne svetlobe dobijo samo proti soncu obrnjeni motivi sestavljeno sonëno svetlobo in svetlobo neba, motivi v senci pa samo svetlobo neba.»e je ta svetloba modra, kot v veëini primerov, bodo imele povrπine motivov, ki so v senci, izrazito modro prevlado. UËinek najveëkrat opazimo na sneænih motivih, kajti bel sneg odbija modro barvo neba. Zaradi naπega osebnega gledanja barv se oko na to navadi in sneg v senci πe vedno vidimo belo. Vendar pa nam na fotografijah kar nekaj manjka, Ëe ni izraæene modre barve. Takih fotografij smo vajeni, so vπeëne, pa Ëeprav motiva nismo videli v takih barvah. NihËe me ne bo prepriëal, da je nevtralna siva barva tista tehniëno prava. Jaz si æelim fotografijo po svojem videnju njene vπeënosti. Zakaj je nebo modro? - Zrak je plinasto stanje.»e posvetimo z belo svetlobo skozi plin, se najbolj razprπi modra svetloba, plin je videti modrikast. Svetloba s krajπo valovno dolæino se razprπi bolj kot z daljπo. Z nebom se dogaja enako. Modra barva neba je v zraku (molekulah) razprπena sonëna svetloba. Katera slika vam je vπeënejπa, boljπa? Leva s pridihom modre odbite barve neba, katere pa naπi moægani ne zaznajo, ali pa siva, kot jo vidimo z naπim pojmovanjem barv v naravi. Naj si mi izdelovalec fotografij πe toliko trudi objasnjevati, da je desna slika tista prava, tehniëno tonsko dodelana, zame je leva fotografija z moënim modrim tonom v za naπe poznavanje vedno belem snegu vπeënejπa. Moænih kombinacij barvnih korektur pa je mnogo. Vsak ima svoj pogled na kakovost in svoje vπeëne barvne vrednosti. Zato velja in tudi bo v fotografiji vedno veljalo, da je vπeënost slike edino pravo merilo za njeno kakovost. Vsake oëi pa imajo svojega slikarja. s kakovostjo izdelave in poπiljanja ter naëina plaëila zadovoljni, potem bo tudi osebno povsem neznani izdelovalec fotografij πe dolgo naπ najboljπi fotolaborant. Seveda pa je πe vedno v uporabi æe dolgo znana moænost. Obisk naπega lokalnega izdelovalca fotografij. Ker nas poznajo, vedo za naπe zahteve in naπe muhe, je kakovost lahko æe vnaprej zadovoljiva. Edina teæava veëine lokalnih izdelovalcev fotografij pa je, da se πe niso sprijaznili z dejstvom, da zaradi mnoæiënega oglaπevanja poceni fotografij le-teh ne smejo veë ponujati za veë kot 50SIT. To bo treba spoznati πe toliko hitreje, ker ponudniki malih tiskalnikov æe napovedujejo cene 11 centov za 10x15cm. Pri izdelavi slike je priπlo do napake. V svetlih tonih je desna fotografija preosvetljena. Mnogi niti ne opazijo, da njihova fotografija ni kakovostno izdelana. 8 e-fotografija - april, maj 2005

9 Predlog! Izdelajte si vaπe digitalno zajete fotografije! TehniËna pravilnost in vπeënost pa izgubita svoj pomen, kadar potrebujemo fotografijo za prikaz doloëenih tehniënih postopkov. Da tehniëna pravilnost izpisa v fotografiji ne velja spoznamo, ko izdelamo fotografijo za povsem tehniëno usmerjenega gledalca slike. Naj se πe tako trudimo izdelati fotografijo za tehniëni Ëasopis gradbenega podjetja po vseh standardnih merilih, pravi kontrast, tonske vrednosti, zasiëenost barv itd., fotografija ne bo dobra, Ëe na novo poloæeni asfalt ne bo dejansko izgledal kot nov. Ni pomembna preveë moëna Ërna v prednjem delu slike, premalo Ëiste barve delovnih strojev itd. Pomemben je samo vtis za tehniëni pogled na polaganje novega asfalta. Naj se izdelovalec fotografij πe tako trudi iz slike potegniti ËimveË risbe, ostrino, zasiëene tonske vrednosti itd., Ëe asfalt na sliki za naroënika ne bo pravilno tonsko obdelan, ga ne boste prepriëali, da je fotografija kakovostna. Njegov pogled in misel sta usmerjena samo na novo poloæeni asfalt.zgornji fotografiji sta lep primer, da je najboljπi izdelovalec fotografij tisti, ki zadovolji naπe æelje, oziroma se zna prilagoditi naπim zahtevam. Primer (na drugih fotografijah) nam je na foto delavnici æe razloæil poklicni fotograf in mojster fotografije Oskar Dolenc. V fotolaboratoriju kjer mu vedno izdelujejo slike, je bil laborant nepozoren kdo je naroënik in slike iz polaganja asfalta naredil povsem komercialno. Pravilni koæni toni delavcev, ki so polagali asfalt, lepa zelena barva listov dreves in trave v okolici, lepo jasno modro nebo, asfalt pa povsem siv. Povsem korektne fotografije, vendar jih je kot naroënik zavrnil. Zato poudarjam, povejte vaπemu izdelovalcu fotografij vaπe zahteve, dobili boste dobre fotografije in postal bo vaπ najboljπi izdelovalec fotografij. Napake pa so vedno moæne iz ene ali druge strani. Toda, lepa beseda vedno lepo mesto najde in dobremu naroëniku se vedno ugodi. Ko sem πe fotografiral na film in redno obiskoval foto laboratorij, sem kar nekaj let poleg novega naroëila oddal v izdelavo negativ z æe veëkrat narejeno fotografijo. VsakiË je bila za odtenek drugaëe narejena. Zgoraj so najveëja odstopanja izmed skoraj 100 ponovitev v daljπem obdobju in v istem foto laboratoriju. (Za revijo MOJ HOBI sem preizkusil tudi v veëih razliënih laboratorijh. Rezultati so bili podobni). Vendar ni to nië nenavadnega. Foto laboratorijski stroji so namenjeni hitremu izdelovanju fotografij in ne popolni kakovosti ter ponovljivosti fotografije. Namenjeni so za izdelavo predvsem druæinskih fotografij. So se pa fotolaboranti æe nauëili trika, ki smo ga v grafiki æe desetletja vajeni uporabiti. Pri izdelavi fotografij za zahtevnejπo stranko mora le ta pri prvih izdelkih aktivno sodelovati. In glej ga Ëudeæ! Zaradi sodelovanja stranke pri izdelavi, korekturah in predvsem njenega pogleda na fotografijo so le te zelo hitro zadovoljive kakovosti.»e tudi, bi lahko bile πe boljπe. Kasneje pa stranka æe povsem zaupa v fotolaborantu in mu kot strokovnjaku prepusti v samostojno izdelavo πe tako zahtevne projekte. Ko se enkrat v naπi glavi ustvari pojem kakovosti za doloëene produkte, potem v to tudi verjamemo. V primeru, da pa nam laborant fotografije naredi po drugaënem postopku, Ëeprav lahko tudi boljπem, pa bomo hitro nezadovoljni in æeleli ponovitve. In zopet velja staro pravilo. Dobro stranko se ne prepriëuje, da nima prav. Enostavno se ji fotografije ponovi. In za nas bo ta laborant vedno najboljπi! V vsakem laboratoriju se zaradi viπje sile lahko zgodi, da pride do slabπe kakovosti fotografij, vendar pa mora laborant take odstraniti in ponoviti postopek. Nekateri fotografi se æe zavedajo, da slab izdelek lahko reklamirajo in zahtevajo zanje popolno kakovost svojih fotografij. Danaπnje kamere nam omogoëajo posneti dobre fotografije tudi v tehniënem smislu. Le to pa je osnova za dobro izdelano fotografijo.»e tega ne zmore vaπ laboratorij, poizkusite v sosednjem. V mnoæici foto laboratorijev boste vedno naπli takega, kjer ste kot stranka kralj, samo da tega πe ne veste. Povejte zakaj ste priπli k njim, potrudili se bodo. Po drugi strani pa je treba tudi vedeti, da kot stranka marsikdaj tudi nimate prav. e vedno velja. Lepa beseda lepo mesto najde! Moæne teæave pri izdelavi fotografij, katere bom opisal v sledeëih revijah. LoËljivost, Formati fotografij, Tonske korekture, Prenos datotek, VπeËnost fotografije, Reklamacije... Matjaæ Intihar e-fotografija - april, maj

10 Celoten preizkus bo objavljen na Canon EOS 350D V letoπnjem letu se priëakuje veë kot 400% porast prodaje digitalnih zrcalno refleksnih kamer. In kdo drug kot Canon, je æe na zaëetku leta pokazal kamero, ki bo najbolj dvignila prodajne πtevilke. Æe v avgustu leta 2003 so pri Canon predstavili EOS 300D. Digitalno SLR kamero, ki je zaradi sprejemljive cene æe bila namenjena πirπemu krogu fotografov. Predstavniki podjetja so jo primerjali z analogno predhodnico Canon AE- 1, prvo foto kamero, ki jo je krmilil procesor in ki je bila pred skoraj 30 leti daleë najbolje prodajana SLR kamera. Canon je vedno dobro vedel kaj si trg æeli in mu je to znal tudi ponuditi. Tako je bila od zaëetka prodaje do konca marca 2005, EOS 300D najbolje prodajana kamera v DSLR razredu. Njena zamenjava EOS 350D pa bo vse do sedaj znane prodajne πtevilke krepko presegla. Torej, Canon EOS 350D je tista kamera, ki ponovno zaëenja dvigovati prodajne πtevilke med rekordne. Je EOS 350D res zmoæna tega in ali je dostojna naslednica predhodnice EOS 300D. To je bilo moje prvo vpraπanje po prebranem novinarskem sporoëilu ob predstavitvi kamere. EOS 350D po prvem pregledu Kamera preseneëa z majhnimi merami in teæo samo 485g, brez baterije. MogoËe se bo marsikomu, ki je vajen veëjih kamer EOS 350D zdela premajhna. Vendar se jo kljub majhnosti πe vedno dobro dræi v roki, oziroma za πe boljπi oprijem je moæno dokupiti dodatni nastavek, ki ga privijemo spodaj in v katerem sta lahko dve baterije. VeËina nastavitvenih gumbov na kameri je dobro postavljenih in preglednih. Na zaëetku spoznavanja s kamero, nam samo nekaj gumbov na zadnjem delu kamere dela malo teæav. Pa jih kmalu spoznamo in se jih navadimo. Predvsem moti, da nekatere gumbe samo pritisnemo in se spremeni nastavitev (naëin proæenja), pritisnemo drugi gumb, pa je treba obraëati kolesce za proæilcem (korektura, Av), ali pa pritisnemo enega izmed petih funkcijskih gumbov, ki so v krogu, pridemo v MENU in preko njega prestavimo æeleno. Na koncu pa je treba πe s tipko SET potrditi izbrano. Toda kot æe omenjeno, se hitro privadiπ nastavitvam in je zelo dobrodoπlo, da imamo veëino gumbov za najbolj pomembne veëkrat spremenljive nastavitve na kameri. Oziroma, veëina uporabnikov kamere EOS 350D bo le malokrat sploh prenastavljala enkrat æe izbrane nastavitve. V primeru, da pa jih bodo, pa jim na prvem mestu ni pomembna Ëim bliæja pot in hitrost do njihovih sprememb. Vsi glavni podatki o naëinu zajema slike na zgornjem LCD zaslonu so dobro vidni. Tistim, katerim bo to prva Canon kamera, se bo treba pomena funkcijskih ikon na LCD zaslonu πele navaditi, da bodo lahko takoj ocenili s kakπnimi nastavitvami fotografirajo. V pomoë po takojπnjem videnju dodatnih parametrov, katere nastavljamo preko MENU-ja pa nam je gumb INFO. S pritiskom na njega se nam na veëjem TFT zaslonu prikaæejo vsi glavni parametri, od datuma in ure fotografiranja, nastavljenih korektur osvetlitve, izbire barvnega prostora (srgb, Adobe RGB), parametra elektronskih korektur (ostrina, tonske vrednosti, kontrast, saturacija barv), do ISO in πe proste koliëine MB na pomnilni kartici. Vratca za katerimi je CF pomnilna kartica se lepo odpirajo. Gumb s katerim odmaknemo kartico iz leæiπëa ima dve poziciji, kolena. Sprva samo malo pritisnemo gumb in kartica je zadosti iz kamere, da jo primemo s prstoma in odstranimo. Nekatere kartice pa gredo nerade iz leæiπëa. Takrat samo πe malo bolj pritisnemo gumb in tudi te kartice bomo enostavno odstranili. Vratca za baterijo odpremo tako, da z nohtom premaknemo zatië, ki jih dræi zaprte. Vendar tako kot mnogo drugih kamer, ima tudi ta v globljem delu zatiëa majhno vdolbinico. Zelo lahko se vam zgodi, da se vam zatakne noht. Predvsem æenske z daljπimi nohti morajo biti zelo pozorne pri odpiranju vratc za katerimi je baterija NB-2LH. Kljub temu, da je baterija kapacitete samo 720mAh, pa je zdræala 1065 posnetkov in πe ni bila prazna. Pozna se, da je bila baterija nova. PrviË je bila polnjena veë ur (nekateri proizvajalci za Li-Ion baterije priporoëajo prvo polnjenje 16h) in nato dvakrat povsem prazna in zopet normalno polnjena. Po kakπnih 50 polnjenjih bo najbræ zdræala æe manj. Toda tudi v navodilih uradno zapisanih cca. 600 posnetkov popolnoma zadostuje vsakemu fotografu. V vsakem primeru, pa si je vedno dobro dokupiti rezervno baterijo. Toda preizkus vzdræjivosti mi je pokazal, da so kameri EOS 350D, navkljub veëim moænostim naproti predhodnici EOS 300D, moëno zmanjπali porabo energije. K temu pripomore predvsem novo CMOS tipalo z 8.0M toëkami in DiGIC II procesor.»eprav je tipalo tako po velikosti, kot πtevilu toëk enako kot tisto v EOS 20D, pa je v osnovi drugaëno. Zelo oëitno spremenjeno predvsem iz pogleda varëne porabe energije, pa Ëe tudi gre nekaj te spremembe na raëun kakovosti konënega produkta, to je fotografije. Kamere v razliënih uporabniπkih in cenovnih razredih se morajo nekje razlikovati med seboj. Izbira dodatnih nastavitev, ki nam jih kamera ponuja preko MENU-ja je razdeljena na pet posameznih oken. Ko se nam po pritisku gumba MENU prikaæejo na TFT zaslonu nastavitve, so sprva slabo vidne. Ne povsem beli zapisi so na sivi podlagi. Ko pa se s πtirifunkcijskim gumbi premikamo po nastavitvah, pa le te postanejo bele, poveëa se kontrast in napisi so dobro vidni. VeËino nastavitev v prvem in drugem oknu lahko izbiramo kar preko gumbov na kameri. Vsaka prenastavitev lastnosti pa potrebuje potrditev z gumbom SET. Marsikateri uporabnik se bo moral po izbiri æelene lastnosti te potrditve πe navaditi. Jih ni malo novih lastnikov kamere, ki so v prvih dneh rokovanja s kamero kar malo jezni zaradi potrebe po tej potrditvi. Pa se v nekaj dneh fotograf te potrebe navadi in kamero brez najmanjπe jeze z zadovoljstvom uporablja. Tretje okno nam ponuja nastavitev funkcij v naëinu pregleda posnetih fotografij. Naproti kompaktnim kameram je teh nastavitev zelo malo. Vendar je treba vedeti, da fotograf, ki uporablja DSLR kamero, veëino fotografij prenese v raëunalnik in jih tam s programi za obdelavo fotografij dodatno obdela. Zato bi bila mnoæica dodatnih funkcij v kameri povsem nepotrebna.»etrto in peto zadnje okno pa nam ponujata nastavitve kamere (vklop/izklop ali nastavitev Ëasa delovanja kamere v nedelujoëem stanju, avtomatsko rotiranje pokonëno zajete fotografije, svetlost TFT zaslona, formatiranje pomnilne kartice, Cf (lastna izbira nastavitev), izbris vseh funkcij in povrnitev v osnovne nastavitve kamere, ter Sensor cleaning, s katero funkcijo se nam odpre zaklop za toliko Ëasa, dokler ne zmanjka baterije ali dokler kamere sami ne izklopimo. To funkcijo potrebujemo takrat, ko æelimo oëistiti tipalo prahu. Manj izkuπenim priporoëam, da ËiπËenje prepustijo servisu. Preko Cf (Custom Function) lastnih nastavitev, lahko izbiramo med devetimi moænostmi, ter jih prenastavljamo ali izklopimo. VeËino teh dodatnih nastavitev potrebuje izkuπeni fotograf. Prva pa je zelo dobrodoπla vsem. To je moænost, nastaviti dodatno funkcijo gumbu SET. Lahko izbiramo med (loëljivost in kompresija slike, elektronka korektura ostirne, tonskih vrednosti, kontrasta in saturacije barv, hitrim pregledom fotografij in premik med toëkami ostrenja). Glede na to, da na kameri æe imamo gumba za premik med toëkami ostrenja (desno zgoraj na zadnjem delu kamere) in za hitri pregled slik (drugi spodnji ob TFT zaslonu) sta zanimivi predvsem nastavitvi za loëljivost in kompresija slike, elektronska korektura ostrine, tonskih vrednosti, kontrasta in saturacije barv. Vsaj EOS 350D je odliëna kamera za vsakega hobi fotografa. Predno se akcija zaëne, pritisnemo proæilec do polovice, s tem kamera izostri motiv na nastavljeni toëki, izmeri svetlobo in ko æelimo fotografirati predvideno, v pravem trenutku pritisnemo proæilec do konca. kljoc in zanimiva, kakovostno zajeta fotografija je tu. 10 e-fotografija - april, maj 2005 Posnetek, ki dokazuje, da se da tudi s kamero najniæjega cenovnega DSLR razreda, posneti æeleno v pravem trenutku. Odzivnost kamere kot proæilca je dobra. Seveda, Ëe smo æe v naprej doloëili toëko ostrenja, pritisnili proæilec do polovice in v pravem trenutku pritisnili proæilec do konca. Enostavneje ne gre. To le ni EOS 1D mkii.

11 Celoten preizkus bo objavljen na Prednost DSLR kamer je v kakovostnem sistemu in odzivnosti kamere.»e se æe odloëate za DSLR, potem brez objektiva z daljπo goriπënico ne bo πlo. EOS 350D in objektiv EF mm f/3,5-5,6 IS pri 300mm. meni je nastavitev loëljivosti in kompresije najbolj uporabna. Druga nastavitev nam omogoëa redukcijo πuma pri daljπih osvetlitvah. Zanimive so πe moænosti Mirror lockup (ob pritisku na proæilec se dvigne zrcalo, zaklop pa odpre πele po ponovnem pritisku na proæilec), moænost nastavitve razliënega Ëasa pri delovanju bliskavice in nastavitev AF/AE zaklenitve pod razliënimi moænostmi in gumbi. Æe na podlagi teh prvih spoznanj lahko opazimo, da nam EOS 350D nudi to kar so mnogi pogreπali pri EOS 300D. Verjamem pa, da bo marsikomu spet kaj manjkalo. Vendar se bo poëasi treba navaditi in spoznati, da nam podjetja nudijo v doloëenih razredih samo toliko, kolikor mislijo, da fotografi potrebujejo in so pripravljeni za doloëeno ceno kamere tudi plaëati. VeË pa nam nudijo v viπjem in predvsem draæjem razredu. Povsem enostavna logika, ki pa se zadnja leta zaradi hitre menjave foto digitalnih kamer in predvsem izrednega povpraπevanja pri mnogih kupcih izgubi. e enkrat bolj se bo treba spoznati z dejstvom, da je vsaka kamera narejena za svoj namen uporabe in predvsem uporabniπke vrednosti. Predvsem cena kamer je πe vedno tisti napaëno razumljeni element, da tudi od tistih kamer iz najniæjega razreda priëakujemo enostavno preveë. Se πe spomnite mednaslova iz leta 2003, 4. πt. revije ob kamerah EOS D60, EOS 10D in Nikon D100, za tiste ki æelijo veë in revne profesionalce! Danes se vsak profesionalni fotograf nasmeji tej trditvi. Leta 2003 pa je bilo prav od njih kar precej zamere. Zaradi visoke cene pravih PRO DSLR kamer si takrat naπe redakcije πe niso mogle privoπëiti najboljπih kamer. In povpreëne kamere so kar naenkrat postale odliëne za profesionalne fotoreporterje. V analogni dobi kamer srednjega razreda πe v roke ne bi vzeli, sedaj pa so jih na vso moë hvalili. Veljko JukiË, fotoreporter iz sveta formule 1, je bil tudi med njimi. No zameril mi ni, je pa Ëez Ëas na lastni koæi spoznal, da se za resno delo ne gre igrati z neprimerno opremo. O tem je tudi zapisal iz lastnih izkuπenj prepriëljiv Ëlanek ( In nië drugaëe ni danes. Kot sem æe zapisal ob EOS 300D, da se ne zaletite v njen nakup, Ëe æelite veë, prav tako ne priëakujte, da bo EOS 350D zamenjala zmoænosti in uporabnost EOS 20D. Kar pomeni, EOS 350D je odliëna kamera za vsakega povpreënega hobi fotografa, ki si æeli DSLR kamero in ve, kaj ta zmore. EOS 350D v praksi Poudarjam πe enkrat. EOS 350D je kamera najniæjega DSLR razreda in temu primerno tudi prirejena za delovanje, uporabo in tehniënimi zmoænostmi. Spoznavanje z njo je za vsakega Canon uporabnika zelo enostavno. Drugi, ki so do sedaj imeli SLR kamere drugih proizvajalcev pa se bodo morali na Canon filozofijo gumbov in menija πe navaditi. Pa ni zapleteno, zato si glavne nastavitve lahko zelo Kamera je zadovoljivo majhna in lahka, da nam lahko sluæi kot popotniπka kamera. Popotnemu fotografu je pomembna tudi zmogljivost baterije. Z EOS 350D in objektivom EF-S 18-55mm II, boste brez teæav lahko posneli 600 posnetkov. Vendar vseeno priporoëam, da rezervno dokupite æe ob nakupu kamere. EOS 350D, objektiv EF-S 10-22mm in bliskavica 580 EX. Kamera z bliskavico deluje v E-TTLII naëinu. Z bliskavico 580 EX sta odliëna kombinacija. e tako problematiëen motiv je lahko odliëno zajet. hitro nastavimo po lastnem okusu. Delo s kamero je enostavno, dokler jo uporabljamo za hobi fotografijo. Torej ne potrebujemo hitrega rutinskega dela. Mnoæica gumbov, vedno potreben pogled na zadnji del kamere kjer je LCD zaslon in potrebna potrditev vsake zamenjave lastnosti v meniju so ovira, da bi kamera lahko nudila enostavnost in hitrost dela z njo. Motil me je tudi gumb za vklop/ izklop kamere.»e izklopljeno kamero damo k oëesu in opazimo, da ne moremo delovati ter jo æelimo priægati, je gumb za vklop kar teæko doseëi s palcem, ne da nam ni treba kamere odvzeti od oëesa. Vse ostalo na kameri pa nam daje obëutek dobrega delovanja in visoke tehnologije. Objektiv 18-55mm, f/3,5-5,6 je druge generacije. Malo je oblikovno spremenjen in najbræ sedaj prirejen tipalu z viπjo loëljivostjo. Na æalost ima plastiëni nastavek za na kamero. Fotograf, ki veëkrat menja objektive s tako reπitvijo ne bo zadovoljen. Kaj hitro se vam lahko zgodi, da s kovinskim nastavkom na kameri odluπëite delëek plastike, ki lahko nato pade na leëo objektiva, v njega ali celo v notranjost kamere. Vendar ima ta pristop svojo pozitivno stran. Za dobro optiëno kakovost, kakrπno potrebuje hobi fotograf, je treba odπteti zelo malo denarja. Navoj pa je EF-S. Tako, da objektiv lahko do sedaj uporabljamo samo na EOS 20D, EOS 300D in EOS 350D. S kakovostjo slike sem bil povsem zadovoljen. Seveda po mojih merilih. Res pa je, da je pri DSLR kamerah sama kakovost slike teæje merljiva. Le ta je zelo odvisna tudi od kakovosti samega objektiva. In tu lahko nastopijo novi kompromisi. Boljπi objektiv je v samem cenovnem razredu kamere EOS 350D. ZakljuËek Canon je z novo kamero zopet pokazal, kakπno kamero je treba dati na trg, da zadovolji kupce in samega proizvajalca. Kupca s πe zadovoljivo koliëino in kakovostjo tehnologije, proizvajalca pa z moænim zasluækom. Opaæa se, da se drugi proizvajalci πe niso pribliæali Canon-u po teh dveh medsebojno pogojenih merilih. VeËina jih ponuja enako ali celo manj za veë denarja. In teæava, zasluæiti za nov razvoj je tu. Nekateri pa ponujajo celo veë opreme poleg kamere, za manj denarja. Kar pomeni, da samemu proizvajalcu zopet ostane manj, kupec pa glede kakovosti in uporabnosti ni dobil nië veë. In prav v tem delu je Canon æe vsaj 25 let najmoënejπi. Z obilico lastnih patentov nam lahko nudijo tehniëno zmogljivo kamero za solidno ceno. Ni zaman, da so celo drugi v svetu po prijavljenih patentih. EOS 350D je vsekakor kamera, ki navduπi. Seveda, predvsem hobi fotografa. Na æalost DSLR kamere cenovno πe niso na SIT (predvidevam, da bodo najcenejπa DSLR ohiπja kamer konec leta 500EURO), da bi lahko za samo nekaj 10 tisoëakov posegli v viπji razred. Vendar vseeno v premislek.»e ste zahtevnejπi in fotografirate veë, vam je lahko EOS 350D samo kamera za uëenje digitalnega sveta ali kot druga kamera poleg zmogljivejπe. Nikakor pa ne razmiπljajte, da je EOS 350D kljub mnogim izboljπavam naproti EOS 300D, æe primerljiva z EOS 20D, Ëe ste imeli æeljo poseëi po njej. Z EOS 350D je veliko bolj nerodno rokovati. Tudi samo delovanje vseh glavnih elementov od ostrenja, merjenja svetlobe in hitrosti delovanja se ne more primerjati z EOS 20D. NiË ni drugaëe kot v analogni tehniki. O kakovosti fotografije in uporabnosti kamere v tem pomembnem elementu pa je veë zapisano pri testnih fotografijah. Æe sedaj pa lahko omenim, da nam tudi EOS 350D nudi odliëno sliko pri viπjih ISO nastavitvah. Canon je s svojo CMOS tehnologijo tipal in DiGIC II procesorjem v digitalni tehnologiji marsikaj postavil na glavo. Kamera EOS 350D pa jim bo zaradi æe sedaj vidno rekordne prodaje in πe zadovoljivega dobiëka, dala novih moænosti za hitrejπi razvoj novih tehnologij. Matjaæ Intihar e-fotografija - april, maj

12 Celoten preizkus bo objavljen na Video minidv kamera SONY DCR-HC90 Sonyjev novi val: 16:9 Moda πirokoformatnih TV sprejemnikov, ki imajo razmerje stranic 16:9 (ali 1,78:1, kakor vam ljubo) je moëno zapljusknila tudi v svet videa. S filmskih platen poznamo tkim. widescreen, ki je znaëilne æe za stare, a tudi nove filmske spektakle na velikem platnu: leta je enako πirok kot je razmerje naπih novih TV sprejemnikov, a zna biti tudi πirπi: vse do 2,35:1! Na TV in video podroëju velja 16:9 kot najpopularnejπi standard ta hip, saj lahko prikaæe veliko veëjo πirino, a predvsem tudi globino slike. Snemanje in pripoved zgodbe v prvem in drugem planu tako πele dobi vse razseænosti. Format 16:9 se je nekoliko srameæljivo poskuπal prikrasti tudi v naπe domove, saj so mnoge obiëajne video kamere æe premogle takπen naëin snemanja, a so obiëajen TV format 4:3 (ali natanëneje 1,33:1, Ëe vam je to ljubπe) enostavno obrezale zgoraj in spodaj, tako da smo izgubili 17% slikovnega zapisa, a smo pridobili na izraznem naëinu. Novi val raznovrstnih video strojëkov in propomoëkov pa je moëno usmerjen ravno v Ëimbolje prikazovanje ravno tega formata, saj vsi proizvajalci po vrsti kar tekmujejo kdo bo ponudil bogatejπi in boljπi TV sprejemnik, ki seveda zmore prepoznati in ustrezno predvajati tudi taπiroki video format. Skupina proizvajalcev kot so Sony, Canon, Sharp in JVC so naredili celo koalicijo in predstavili nov format poimenovan HDV, ki temelji na cca. Vsaj πtirikrat viπji loëljivosti, a tudi na formatu 16:9. Sony je pri tem πel πe korak dalje, saj je predstavil gamo modelov tudi v spodnjem in srednjem potroπniπkem razredu, ki zmorejo visokokvalitetni 16:9 zapis πe v dobro uveljavljenem formatu mini DV, a hkrati spodbuja tudi zapis na 8 cm velike DVD-je. V novi seriji teh modelov pa so razen 16:9 zapisa vkljuëili tudi moænost snemanja πtirikanalnega zvoka v dolby surround kvaliteti. Vse to so standardi, ki so sestavni del sodobnega DVD zapisa in predvajalniki te vrste so tudi v naëih domovih dokonëno izrinili vse stare predvajalnike tipa VHS. Medtem ko so le-ti (a tudi vse kamere) podpirale le dvokanalni stereo, pa gre tu za korak navzgor. Serijsko ima vse to le najboljπi model te vrste sony DVD 403, pri nekoliko oskubljenih modelih (DVD 203 in DVD 202) je za snemanje πtirikanalnega zvoka treba dokupiti poseben mikrofon. O vseh moænostih katere od teh kamer bomo πe poroëali, takoj ko jo dobimo na preizkus, za zaëetek pa smo se oprijeli preizkuπenega standarda DV, ki je na trgu æe okroglo desetletje. Kaj se skriva za oznako DCR-HC90? Na preizkus smo dobili Sonyjev minidv model DCR-HC90, ki ima vrsto podobnih lastnosti kot njegovi DVD bratje, a hkrati zagotavlja prednost preizkuπenega formata. Digitalni video standard namreë zagotavlja ta hip odliëno kakovost zapisa, pri dovolj veliki robustnosti in cenenosti pogona. Sonyjeva mini kamera je odliëno in zelo natanëno narejena, zelo prijetnega videza in obëutka v roki. Sony æe nekaj Ëasa zelo dobro sodeluje za Carlom Zeissom, zato je tudi v tej kameri vgrajen objektiv Vario-Sonnar T* z 10-kratnim optiënim in 120-kratnim digitalnim zumom. Za zapis posnetka skrbi tipalo z 3,31 megatoëkami, od tega jih je za foto zapis uporabi 3,05 MP, ostale pa kamera uporabi za stabilizacijo slike pri svojem uveljavljenem»steady shot«naëinu. Fotografija ima tako dimenzije 2016x1512 toëk, foto-posnetek pa se zapisuje na uveljavljeni sonyjev memorystick. Tu pa je komaj zaëetek sonyjevih posebnosti, Ëeprav je kamera dovolj majhna, da bi jo zlahka imeli le za igraëo: πtirikanalni zvok je redkost v minidv formatu (praviloma ga premorejejo le canonove XL1 in XL2), mala sonyjeva kamera pa ob nakupu dodatnega mikrofona ECM- HQP1 omogoëa namesto zapisa dveh tonskih stez z globino 16 bitov pravi prostorski zapis zvoka na πtirih stezah z globino 12 bitov. To je prava poslastica za poznavalce ali - denimo - ljubiteljske snemalce koncertov ali sorodnih zvoëno in prostorsko intenzivnih dogodkov. Obdelava πtirikanalnega zvoka na raëunalniku zahteva nekoliko mojstrstva, a ga praviloma vsi sodobni programi za video obdelavo brez teæav sprejmejo, po presnetju na DVD pa tudi vsi predavajalniki brez teæav s polnim zvenom in prostorsko globino tudi predvajajo. Zvok pa je le ena od sonyjevih posebnosti v tem razredu: na osrednjem mestu se ob visokokakovostnem objektivu in visoko loëljivem tipalu nahaja tudi zapis v πirokem formatu 16:9! Temu je prilagojeno tudi monitor s toëkami velikosti 2,7 palca (oziroma 6,8 cm), ki ima enako razmerje stranic. Monitor ima na levi strani πe tri dodatne gumbe: ob sproæilcu πe dva gumba za upravljanje z zumom. Menu je precej obseæen in omogoëa bogato moænost nastavitev s tkim. touchscreenom - monitor je obëutljiv na dotik in tu neposredno upravljamo z vsemi nastavitvami. Sony se je na tak naëin izognil nepotrebni kopici gumbov, kar je zagotovo dobra in uporabna reπitev, ki ima edino πibko toëko le v primeru uporabe kamere z umazanimi rokami V meniju si lahko nastavimo tudi stopnjo Sony DCR-HC90 je zelo zanimiva minidv kamera, ki nam omogoëa predvsem vstop v svet kakovostnega 16:9 zapisa, ob tem nudi tudi zelo moëno foto-funkcijo s kar tremi miljoni toëk bogatim zapisom. ostrine, na razpolago imamo 6 osvetlitvenih programov in vrsto ostalih podrobnosti. Seveda pa ne moremo mimo zanimive in uporabne funkcije, ki jo upravljamo z velikim preklopnim gumbom (pri ostalih kamerah moramo globoko v meni) na zadku: le-tu lahko nastavimo med obiëajno TV sliko formata 4:3 in tkim.»high Quality Wide«zapisom fomata 16:9. Veliko tipalo uporablja za video zapis formata 4:3 le 720x576 toëk (takπen je namreë PAL standard) a pri zapisu 16:9 uporablja po Sonyjevih trditvah 60% veë pikslov, hkrati pa zagotavlja tudi za 27% πirπi kot snemanja! Seveda je to prednost, saj tako 16:9 posnetki niso le zgoraj in spodaj porezani (in torej nudijo Tudi monitor ima format 16:9 in toëk, je obëutljiv na dotik in preko njega upravljamo z vsemi meniji, na levi strani so πe trije dodatni gumbi: za zum in dodatni sproæilec za 17% manjπo sliko) paë pa izkoristijo kakovosten zapis po vsej πirini, a tudi po celotni viπini formata. Za ljubitelje v prihodnost zazrtih video snemalcev, ki æe imajo ustrezne 16:9 TV sprejemnike, pa je HC90 ustrezna video mini kamera, ki za nameëek πe uporablja preizkuπeni DV format zapisa, ki je odliëen tako za akcijske posnetke (zaradi nizke stonje kompresije DCT v razmerju 1:4,4 ne povzroëa artefaktov na prehodih pri moëno gibajoëih se slikah, kar pri MPEG kompresiji za DVD ploπëe πe niso v celoti odpravili oziroma reπili) kot za ljubitelje tonsko bogatejπih zapisov. Sony HC90 ima tudi tkim. stamina akumulator in izredno varëno elektroniko, tako da po navedbah proizvajalca zdræi do 3h, a se po naπih izkuπnjah lahko zanesete vsaj na uro in pol snemanja z enim samim polnjenjem akumulatorja. Vstop v svet 16:9 zapisa Sony HC90 ima tudi vse pomembne prikljuëke: na sprednji strani sta 1394 firewire prikljuëek za prenos videoslike v raëunalnik in mini USB2.0 prikljuëek za prenos fotografij z memorysticka na trdi disk. Ob strani se nahaja tudi prikljuëek za napajanje, ob njem pa je tudi kombinirani A/V vtië, iz katerega kamera prenaπa podatke analogno preko treh ËinËev na TV sprejemnik, projektor ali - denimo - starinski VHS snemalnik. Sony DCR-HC90 je zelo zanimiva minidv kamera, ki nam omogoëa predvsem vstop v svet kakovostnega 16:9 zapisa, ob tem nudi tudi zelo moëno fotofunkcijo s kar tremi miljoni toëk bogatim zapisom, odliëno optiko in brezhibno izdelavo. Sony HC90 ima vse tri tipe prikljuëkov: 1394 firewire, USB2.0 in analogne tri-ëinëe, polnjenje akumulatorja poteka kar v kameri Pri tem Sony vedno doda πe kakπno svojo tehnoloπko fineso, kamor sodi na dotik obëutljiv monitor, preko katerega krmarimo vse menije, a tudi enostaven preklopni gumb, kjer izbiramo med naëinom snemanja na format 4:3 ali vse bolj priljubljeno πiroko platno 16:9. Za vse tiste, ki pa se bodo spopadli z izzivom πtirikanalnega snemanja zvoka pa Sony odpira tudi to moænost, a je to le osnova: pravi dolby surround AC-5.1 zvok lahko oblikujemo le z ustreznim programom med obdelavo v raëunalniku. Sony pa je tudi za naπel reπitev s programom za ljubitelje Click to DVD2. Naslednji izziv - tako za Sony kot za naπ test pa predstavljajo modeli z neposrednim zapisom na 8 cm ploπëe mini-dvd, upamo æe v naslednji reviji e- fotografija. Veljko JukiË 12 e-fotografija - april, maj 2005

13

14 Celoten preizkus objavljen na Nikon CoolPix 5600 Nikon je prenovil svoje kompaktne kamere. Med njimi je tudi kamera CoolPix Oziroma kameri sta dve. Sta v enakem ohiπju, z zelo podobnimi lastnostmi in bistveno razliko samo v πtevilu toëk. Druga kamera, z manjπim πtevilom toëk je CoolPix Kamera kljub zelo majhnim dimenzijam 85 x 60 x 35 mm in teæi samo 180g (z baterijama in pomnilno kartico) ne sega v razred mini kamer s trdnim ohiπjem, ampak konkurira kompaktnim kameram niæjega cenovnega razreda. Med njimi pa je med najmanjπimi in najlaæjimi. Oblika je povzeta po predhodnicah, vendar so jo delno osveæili. Na prvi pogled, srebrno ohiπje oblikovno ni vπeëno vsakomur. Ko pa kamero primemo v roke, matirana, topla plastika poskrbi za veëje zanimanje. Kljub majhnosti same kamere, pa le ta lepo sede v roko. Za to poskrbi primerno izboëeno dræalo kamero. Tudi za palec desne roke je na zadnji strani πe nekaj prostora, da ne pritiskamo direktno na nastavitvene gumbe. Kamero pa je skoraj nemogoëe dræati samo z eno roko in premikati nastavitve. e celo gumb za premik goriπënic je v tem primeru teæko dosegljiv. PriporoËljivo je, da imate v takih primerih vrvico okoli roke, Ëe vam sluëajno kamera zdrsne z nje. Rokovanje Kamera je namenjena enostavni uporabi. Po vklopu je v cca. treh sekundah pripravljena na proæenje. Na zaslonu je zelo malo informacij. Vidimo naëin programske osvetlitve, v kateri loëljivosti fotografiramo, vklop makro moænosti, naëin delovanja bliskavice, πtevilo posnetkov, ki jih lahko πe zapiπemo na kartico, zoom, in pa dve zanimivi lastnosti, ki se pokaæeta avtomatiëno. Prva je ISO, ki nas opozarja, da je premalo svetlobe in druga (rdeëa roka), ki opozarja na moænost stresenega posnetka, torej predolgega Ëasa osvetlitve. Da je kamera namenjena nezahtevnemu uporabniku, nam da vedeti æe naëin izbire obëutljivosti ISO. Le ta je samo avtomatski. Poleg æe znane funkcije BSS (BestShotSelector), ki nam omogoëa zaporedno zajeti veë slik in nato program iz boljπih delov sestavi tem boljπo, nam kamera nudi πe opozorilo, da je posnetek zaradi predolgega Ëasa osvetlitve stresen. Opozorilo se po posnetku prikaæe na zaslonu in kamera nam da moænost, da sliko kljub stresenosti zapiπemo na pomnilno kartico ali pa jo izbriπemo. Kameri so prav tako dodali lastnost avtomatskega popravka efekta rdeëih oëi (In- Camera Red-Eye Fix) in lastnost D-Lighting, ki nam avtomatsko poudari (posvetli) temnejπe dele v posameznih motivih. Tako lastnost popravljanja rdeëih oëi, kot boljπi zapis v temnejπih delih motiva æe poznamo iz kamer proizvajalca HP. Nastavitev v funkciji MENU je v zeleni Avtomatiki samo πest (nastavitev loëljivostim nastavitev WB, korektura ekspozicije, naëin hitrosti zajema, BSS (Best Shot Selector) in naëin barvnega zapisa). V slikovnih programih, katere imamo moænost izbrati na programskem gumbu (portret, narava, πport, noëni posnetki) lahko izbiramo samo razliëne naëine izbire motiva in njihovega osvetljevanja. Enostavnost izbire najboljπe osvetlitve je tako zagotovljena. Prav tako imamo samo slikovne izbire razliënih nastavitev naëina osvetlitve v lastnosti SCENE, ki nam ponuja 12 motivov. Za hitro nastavitev pa je dobro, da imamo med temi ikonami tudi funkcijo za nastavitev razliënih loëljivosti. Lastnost SetUp lahko spremenimo tako, da vidimo tekstovne ali slikovne ikone. S pritiskom na gumb za spremembo goriπënice pa se nam odpre ob funkciji novo okno z njeno razlago. Sedaj nam tudi Nikon æe ponuja razlago doloëenih funkcij preko TFT zaslona. Kakovost slike Kamera Coolpix 5600 me je popolnoma presenetila. Brez problema se lahko iz mojih dosedanjih preizkusov kosa s kamerami v cenovnem razredu do SIT. Ostrina je tako pri bliænjih kot bolj oddaljenih motivov vrhunska. Se ve, v domeni kompaktnih kamer v druæinskem razredu. Kromatska aberacija in odmik barv na robovih sta zelo majhna. Barve so lepo izraæene in vπeëne. Edino v moëni proti svetlobi se opazi moëan odboj od leë v objektivu. Toda za kompaktno kamero tega cenovnega razreda sem bil ob prvem pogledu na kakovost fotografij moëno preseneëen. Mislim, da je Nikon s to kamero, ki s kompaktnostjo moëno konkurira tudi krepko draæjim mini kompaktnim kameram s trdnim ohiπjem, krepko potisnil merilo kakovosti slike naprej. ZakljuËek Takole je pri predstavitvi kamer poudaril Nikon. Modela COOLPIX 4600/5600 sta presenetljivo enostavna za uporabo, zaradi Ëesar sta idealna ne samo za zaëetnike vseh starosti ampak tudi za tiste, ki jih digitalna fotografija do sedaj πe ni zanimala. Torej so enostavnost, uporabnost in nizka cena v tem konkurenënem razredu moto nove kompaktne kamere CoolPix 4600/5600. In res, o kameri ni treba dosti zapisovati, da prepriëa. Je enostavna za rokovanje. S πe ravno toliko nastavitvami, kolikor jih Ëez Ëas ko je fotograf æe bolj izkuπenj potrebuje. V veliki veëini primerov pa druæinski fotograf kameri v naëinu popolne (zelene) avtomatike programa prepusti zajem. Kar pomeni, da je za enostavnost poskrbljeno. Vklop, zelena avtomatika, pogled na motiv skozi iskalo ali TFT zaslon in pritisk na proæilec. To je vse kar pri CoolPix 4600/5600 potrebujete narediti, za dober posnetek za v vaπ druæinski album. Torej enostavnost, ki jo s to kamero propagirajo je tu. Uporabnost je druga odlika te kamere. Je izredno kompaktna. Razen globine in plastiënega ohiπja, je skoraj primerljiva z mnogo draæjimi mini kompaktnimi kamerami s trdnim aluminijastim ohiπjem. Poleg tega pa imata CoolPix 4600/5600 πe majhno πtevilo gumbov, kateri so zadosti veliki, med seboj loëeni, predvsem pa za druæinskega fotografa zaradi enostavnosti delovanja kamere malokrat potrebni. Fotograf na tej kameri potrebuje pritisniti samo gumb za zoom in obëasno po potrebi gumb za delovanje bliskavice ter vklop makro moænosti fotografiranja. V MENU in SET UP niti ne potrebuje posegati, Ëe tega ne æeli.»e pa æe, potem imate moænost slikovnega kot tekstovnega prikaza posameznih nastavitev, ter ob vsaki moænost πe (pomoë) HELP, ki nam podrobneje opiπe posamezno funkcijo. Seveda pa nam kamera nudi moænost razliënih dodatnih nastavitev. Vendar je namenjena bolj popolnemu avtomatskemu vodenju. Za kaj veë, ji manjka moænost samostojne ISO nastavitve, Ëasovne avtomatike, avtomatike zaslonke in M, roëne moænosti. Toda kot povedano na zaëetku, kamera je namenjena fotografom, ki potrebujejo trotl kamero, ki jim bo znala sama reπiti veëino svetlobnih situacij. - Povsem podobne lastnosti kot CoolPix 5600 ima tudi dvojëica CoolPix Le s to razliko, da ima 4,1M toëk, goriπënice med mm (ekv.35mm) in nima moænosti zapisa zvoka k fotografiji. Matjaæ Intihar 14 e-fotografija - april, maj 2005

15 Celoten preizkus objavljen na Nikon CoolPix 8400 e leto dni nazaj, so bile univerzalne kompaktne kamere z moænostjo uporabe dodatnih prikljuëkov v rokah marsikaterega zahtevnega fotografa. Nove DSLR kamere niæjega cenovnega razreda, pa med zahtevnejπimi fotografi poëasi æe izrivajo tiste prej uporabljane iz draæjega kompaktnega razreda. Proizvajalci pa πe vedno menijo, da je za te kompaktne kamere πe dovolj kupcev. Le malo drugaëen moraπ biti od konkurentov, ki pa jih je v tem razredu zelo malo. Vse veë je tistih uporabnikov cenejπih kompaktnih kamer, ki si æelijo veë, ne bi pa posegli po DSLR kameri in nimajo potrebe po mnoæici dodatne opreme. VeËino nastavitev æelijo imeti v eni kompaktni kameri, kakovost fotografije in specifiëne uporabnosti kamere pa jim ni na prvem mestu. Nikon je tako kamero trgu tudi ponudil. CoolPix 8400 naproti predhodnici CoolPix 5400 ni pridobila samo tipalo iz hibridnih kamer z 8M toëkami. Ampak nam kamera sedaj ponuja objektiv z zaëetnim πirokim kotom kar 24mm (ekv.35mm). Prav ta πirokokotnik je zame najveëja prednost in predvsem uporabnost te kamere. OdliËna kamera za arhitekte, gradbenike, popotnike, ki veliko fotografirajo v notranjih prostorih, prav tako zahtevne druæinske in popotniπke fotografe, ki daljπih goriπënic ne potrebujejo, rabijo pa πiroki kot in predvsem dobro kakovost fotografije. Ni dileme. Olympus C-8080 (imata enako tipalo) je dobil resnega konkurenta, oziroma CoolPix 8400 ima æe eno prednost. Ponuja nam skoraj vse kar C-8080, za dodatek pa πe πiroki kot 24mm (ekv.35mm). Res, da nam C nudi 140mm. Vendar v krepko veëjem ohiπju. Novi C-7070, ki po velikosti in obliki konkurira kameri CoolPix 8400 pa ne premore 2/3 tipala z 8M toëkami, niti πiroki kot 24mm. Torej, prednost kamere CoolPix 8400 je prav v πirokem kotu! CoolPix 8400 nam æe zaradi svojim mer, Ërnega ohiπja, 113x82x75mm in velikega dræala obleëenega v gumo zelo dobo sedi v roki. Da je kamera plod Nikon-ovih inæenirjev ni potrebno videti napis na njej. Na to nas æe opozori rdeëa barva na dræalu in gumbi na njemu. RdeËa Ërta, katero je leta 1980 na kamero Nikon F3 prvië dodal priznani italijanski oblikovalec Giorgetto Giugiaro, nam æe od daleë da vedeti katerega proizvajalca je kamera. Gumbi ob proæilcu so oblikovno tudi preneseni iz analognih SLR kamer. Njihova postavitev je poznavalcu Nikon kamer dobro znana, oziroma prepoznavna brez, da bi jo pogledal. Vse ostalo na kameri pa je moænost in kompromis med prostorsko reπitvijo in oblikovno vπeënostjo. Objektiv Zoom Nikkor ED 24-85mm (ekv.35mm) je v izklopljenem stanju kamere, dobro integriran v njo. Sestavljen je iz 10-tih leë v sedmih skupinah. Dve leëi sta z oznako ED, kar pomeni, da pripomoreta k manjπi razprπitvi barvnega spektra in poslediëno k tehniëno boljπi fotografiji. Svetlobna moë objektiva je od 2,6 do 4,9. Vklop kamere se izvrπi ob premiku gumba ob sproæilcu. Da lahko zajamemo posnetek od vklopa kamere traja dve, tri sekunde. Torej, kamera je πe vedno pravi kompakt. V normalnih svetlobnih pogojih ostrenje deluje dobro. Za to poskrbi tako pasivno kot TTL merjenje oddaljenosti motiva. V slabπih svetlobnih pogojih pa je ostrenje poëasno in velikokrat nenatanëno. Tako, da nas zelena luëka z utripanjem opozarja, da ostritev ni izvrπena. Kakor pravim, kompakt je kompakt. Ne priëakujte preveë, oziroma ne priëakujte nemogoëe. Pogled na motiv je omogoëen preko vrtljivega TFT zaslona velikosti 1,8 palca in loëljivosti toëk, ali preko EVF (ElectronicViewFinder), elektronskega iskala z toëkami. TFT zaslon je za danaπnje kamere majhen. Vendar nam nudi dober pogled na motiv in informacije na njemu. S temi kakovostnejπimi kamerami pa bomo veëkrat pogledali na motiv tudi preko iskala. V tem primeru (24mm) nam klasiëno optiëno iskalo ne more ponuditi zadovoljiv pogled na motiv, zato so se pri Nikon odloëili za elektronsko iskalo s 100 odstotnim pogledom na motiv. Vsekakor tak pogled na motiv ni primerljiv s tistim preko DSLR optiënega iskala. Je pa vsekakor boljπi od klasiënih iskal v kompaktnih kamerah. Ti imajo kot prvo samo cca. 80% videnosti motiva in veliko paralakso pri bliænjih motivih. Ostrenje ali kontroliranje posnetka preko njih pa nikakor ni moæno. Tudi v primeru iskala je Nikon s kamero CoolPix 8400 naredil velik korak naprej, glede konkurence (C-7070). Za konec Trenutno mi CoolPix 8400 daje obëutek najboljπe kompaktne kamere. Seveda, Ëe ne upoπtevam popolnoma samosvojega hibridnega razreda kamer od katerih je kamera tudi povzela tipalo in EVF iskalo. Kamera po kakovosti slike ni primerljiva z DSLR kamerami. Vendar pa je glede uporabnosti, kompaktnost in enostavnost uporabe, lahko za marsikaterega uporabnika celo nad njimi. Visoka kakovost in uporabnost pa ima tudi svojo slabo plat. Viπja je kakovost, veëja je uporabnost, krepko viπja je cena. In prav zaradi cene, cca SIT menim, da bo kamera naπla kupce samo v poslovni fotografiji. Arhitekti, gradbeniki in ostali, ki potrebujejo pravi πiroki kot, druge izbire niti nimajo. Matjaæ Intihar e-fotografija - april, maj

16 Celoten preizkus bo objavljen na FujiFilm FinePix F10 Kompaktne kamere se vse bolj pribliæujejo svojemu pravemu poslanstvu. Æe od nekdaj so namenjene predvsem za druæinsko, popotniπko in poslovno fotografijo. Kamer je na trgu æe toliko, da je vse teæje izbirati med njimi. Podjetja nas prepriëajo v njihovo kakovost in nakup, z razliënimi pristopi. Nekatera z nizko ceno, druga z veëjim oglaπevanjem in prepoznavnostjo, tretja z priznano kakovostjo, naslednja z oblikovnim pristopom. Kamere pa postajajo vse prijaznejπe za uporabnika. FujiFilm v digitalnih kamerah zdruæuje vsega po malem. Seveda, odvisno od modela in razreda v kateri je kamera. Najnovejπi trend je zviπevanje loëljivosti tipala od 4M toëk, do 7M toëk. OËitno pa se je loëljivost med kompakti ustavila pri 7M toëk. Vendar pa nam sedaj podjetja loëljivost prikazujejo tudi z decimalko. OËitno ni veë zadosti, da napiπeπ polno πtevilo 6M toëk. Boj za veëji poudarek glede loëljivosti je æe prinesel nove prijeme. FujiFilm FinePix F10, nam ponuja 6,3M toëk. Seveda na lastnem tipalu Super CCD. Ker pa vseskozi poudarjam, da nam sama loëljivost prav malo pove tako o kakovosti slike kot uporabnosti kamere, je treba pogledati naprej. Tu pa me je FujiFilm zopet presenetil. Njihove kompaktne kamere so æe pregovorno enostavne za uporabo, z malo gumbi in enostavnimi meniji. Sem sodi tudi kamera FinePix F10. Vendar s πe eno razliko. Matirano aluminijasto ohiπje v roki deluje zelo toplo, kamero se dobro dræi, predvsem pa je oblikovno zelo dovrπena. Zajem slike je moæen tako preko scenskih programov (SP), popolne avtomatike (AUTO) in roënega naëina (M), kjer imamo moænost nekaterih dodatnih nastavitev (ni pa moænosti spremembe Ëasa in zaslonke). Po vklopu je objektiv v trenutku iz kamere in le ta v trenutku pripravljena na ostrenje, merjenje svetlobe in proæenje. Po pritisku na proæilec, je motiv zajet v 0,1 sekunde. Tudi premik med goriπënicami je zelo hiter. S tem kamera pridobi na viπji uporabniπki vrednosti. Na zadnji strani kamere je kar 2,0 palca velik zaslon. Sicer z malo slabπo loëljivostjo, vendar v celoti zadostuje za dober pogled na motiv. Tudi FujiFilm se je odloëil, da na raëun manjπih mer in velikega zaslona kameri ne bo vgradil klasiënega iskala. Vendar ga pri teh goriπënicah niti ne potrebujemo, kamero pa se da z dvema rokama trdno dræati, da ne bo pri daljπih Ëasih osvetlitve priπlo do premaknjenega posnetka. Kamera ima πe eno dobro lastnost, ki do sedaj med kompaktnimi kamerami ni bila opaæena. OmogoËa nam nastavitev obëutljivosti kar 1600ISO. Res, da je πum slike moëno izraæen. Vendar nam kamera na ta naëin sploh omogoëa zajeti motiv pri slabi svetlobi. Li-Ion baterija je izjemno vzdræljiva, saj premore kapaciteto kar 1950mAh. Spominska kartica je xd. FujiFilm je æe dolgo znan po odliënih kamerah. K nam prihaja bolj agresivno πele v letoπnjem letu. V uvodu sem æe zapisal, da nam podjetja kamere ponujajo na razliëne naëine. FujiFilm je na æalost pri nas πe premalo prepoznaven. Vendar jim bo v letoπnjem letu z bolj opaznim marketingom, veëjo prisotnostjo na trgu in s takimi kamerami kot je FinePix F10, uspelo moëno izboljπati dosedanji træni deleæ. Kakovost in tehniëno prepoznavnost æe imajo. Vpraπanje je samo πe cena glede konkurenënih kamer. Vendar pa je FinePix F10 tudi oblikovno na visokem nivoju, da zna æe iz tega pogleda pritegniti marsikaterega kupca. Matjaæ Intihar Nagrada EPPA 2005 v Lisboni na Portugalskem Lisbona glavno mesto Portugalske je letos gostila finalno prireditev Fujijevega prestiænega foto nateëaja EPPA( European press photo award). Prvi EPPA nateëaj se je odvijal æe pred trinajstimi leti in je skozi leta postal eden najveëjih in najbolj odmevnih nateëajev v Evropi in svetu. Letos se je nateëaja udeleæilo 16 Evropskih dræav. Pravila nateëaja so vedno enaka in se ne spreminjajo. Prvi del nateëaja se odvija v vsaki Evropski dræavi posebej, nato je zmagovalec posamezne dræave povabljen na finalno prireditev. Naπo dræavo je zastopal naπ finalist Jane travs v kategoriji modna fotografija. Pogoji za sodelovanje so omejeni na profesionalne fotografe, katerih dela so namenjena za objavo ali uporabo v reklamne, in druge komercialne namene. Teme nateëaja so arhitektura, πport, modna fotografija in tema Evropa. Namen nateëaja je spodbujanje fotografov, katerih æelja in namen sta po mednarodni prepoznavnosti in uveljavitvi v fotografskem ustvarjenju. NateËaj Fuji razpisuje vsako leto in tudi za leto 2006 ne bo drugaëe, tako da vas æe sedaj vabim, da se ga udeleæite v Ëim veëjem πtevilu. Podrobnejπe informacije bomo razpisali v kratkem. Letoπnji nagrajenci v vsaki kategoriji so prejeli vsak po evrov. Sama predstavitev in podelitev nagrad je potekala v prestiænem salonu hotela Ritz. Same nagrade je podelil g.hirofumiyanagida. Otvoritev razstave vseh finalistov so pripravili v nacionalnem vojaπkem muzeju v Lizboni katera bo na ogled do sredine maja. Odmevnost EPPA je zelo velika, saj razstava v kateri so prikazana vsa dela, ne samo zmagovalna potuje po vsej Evropi in je medijsko zelo pokrita. Æiriranje je bilo mednarodno. Æirantje so bili iz Slovaπke, Latvije, NemËije, Portugalske, Nizozemske in Belgije. Zmagovalci posamezne kategorije so: Modna fotografija Jakub Klimo, Slovaπka, πport Lars Moeller, Danska, arhitektura Javier Luengo, panija, in Europa Yannis Kontos, GrËija. Image&Information d.o.o. Podelitev nagrade g. Jane travsu, zmagovalcu Slovenskega nateëaja. G. Jane travs, ob svojih razstavljenih fotografijah na temo moda. 16 e-fotografija - april, maj 2005

17

18 Celoten preizkus bo objavljen na HP Photosmart R717 HP je na træiπëe poslal nov digitalni aparat popularne serije Photosmart. Model z oznako R717 je pravzaprav nekoliko izboljπana verzija veëkrat nagrajenega modela R707. Razlika je predvsem v megapikslih. R717 se ponaπa s 6.2 milijoni. Torej dober milijon pik veë kot prejπnja razliëica. Druga vsekakor omembe vredna novost je 32mb internega pomnilnika, ki omogoëa shranjevanje fotografij tudi brez vstavljene kartice. DrugaËe pa koncept aparata ostaja podoben. Tu so vse HP-jeve inovacije iz prejπnjih modelov. Adaptive Lighting, ki omogoëa avtomatsko dosvetljevanje motivov na slikah, ki so osvetljeni od zadaj, pa vgrajena moænost odstranjevanja rdeëih oëi s fotografij in na primer Image Advice, funkcija, ki vam fotografije opremi s komentarji ter nasveti, s katerimi bi jih lahko posneli bolj kvalitetno. R717 ima vgrajenih kar 12 razliënih programov oziroma naëinov slikanja med katerimi lahko izbirate. Vse od klasiënih (πport, makro, portret, pokrajina), prek programa za fotografiranje dokumentov pa vse do programa, ki omogoëa kontrolo nad odprtostjo zaslonke. Uporabniπki vmesnik fotoaparata je precej tipiëno HP-jevski. Podoben kot pri njihovih tiskalnikih, prenosnih raëunalnikih in drugih IT napravah. Glavno vodilo je logiënost, preglednost in enostavnost izbiranja in nastavljanja menijev ter moænosti aparata. Izdelovalci so se kar najbolj potrudili, da bi lahko aparat uporabljalo kar najveëje moæno πtevilo ljudi. Takπno je ozadje novega kompaktnega fotoaparata R717. Njegova cena pri nas bo, oziroma znaπa nekje od πestdeset tisoëakov naprej, kar ga uvrπëa v nekakπno zlato sredino kompaktnih digitalnih fotoaparatov. In kaj R717 za ta denar ponuja? Oziroma, vpraπajmo se nekoliko drugaëe, komu je aparat zares namenjen? Dejali smo æe, da so se izdelovalci trudili aparat pribliæati Ëim veëjemu πtevilu ljudi, vendar pa je æe iz nekaterih njegovih tehniënih lastnosti jasno, da doloëenemu segmentu fotografiranja æeljnih potencialnih kupcev, aparat ne ustreza. Laæje je zapisati komu kamera ni namenjena, kot obratno. Najprej je tu delovni radij vgrajenega zoom objektiva. Ta se giblje nekje med, v klasiëne termine prevedeno, 40 in 120 mm. To pomeni od zelo blagega πirokokotnega objektiva, do precej blagega teleobjektiva. Vsi, ki si æelijo priti bliæje svojim motivom, ali pa imajo æeljo, da bi fotografirali v (manjπih) zaprtih prostorih bodo s to normalnostjo razpoloæljivih kotov fotografiranja precej nezadovoljni. Druga lastnost R717, ki ga dela nekoliko nezanimivega za doloëen del potencialnih kupcev, pa je, ironiëno, prav moëna programska razdelanost fotografiranja. Kaj si pod tem predstavljamo? R717 nikakor ni fotoaparat, ki bi ga prijeli v roke in z njim v veëini primerov ter svetlobnih okoliπëinah s preprostim pritiskom na gumb poslikali kvalitetne fotografije. Ne, Ëe slikamo sonëni zahod, potem je za kvalitetno fotografijo dosti bolje uporabiti program sonëni zahod, Ëe slikamo na plaæi ali snegu, potem je potrebno izbrati temu primeren program, in tako naprej. Skratka, aparat bo vsem tistim, ki jim brkljanje po menijih in klikanje nista preveë blizu in si æelijo predvsem fotografirati, povzroëal (vsaj na zaëetku) nekaj teæav s svojo razbitostjo na posamezne elemente oziroma tipe fotografij kot so si jih zamislili pri HP-ju. Prav. OËitno smo namesto tega, komu je R717 namenjen, najprej ugotovili, komu ni namenjen. Vendar odgovor na poprej zastavljeno vpraπanje ni daleë. Namenjen je vsem tistim, ki iπëejo digitalni aparat za sprejemljivo ceno. In jim je dobra fotografija sicer do neke mere pomembna, vendar raje kot da bi se sami ukvarjali s tem, kakπno ravnanje posamezne okoliπëine fotografiranja zahtevajo, to delo prepustijo procesorju svojega aparata. Dodaten motiv za nakup aparata vsekakor predstavlja Ëe vas zanimajo tehnoloπke novosti, saj je potrebno poudariti, da HP R717 podpira malodane vse dodatke sodobne digitalne fotografije. Od tiskanja brez uporabe raëunalnika, enostavnega poπiljanja prek elektronske poπte, pa vse do izdelave panoramskih posnetkov ter filmëkov.»e ste pristaπ tovrstnega vse v enem manipuliranja s podobami, potem je HP-jev R717 ena izmed boljπih izbir, ki so ta trenutek na voljo. Pavel Koltaj Na levi je uporabljena funkcija Adaptive Lighting, na desni pa ne. Ob lepem dnevu so kontrasti in barvni prehodi R717 res lepi. SonËni zahod slikan na avtomatskem programu nima dovolj intenzivnih barv. 18 e-fotografija - april, maj 2005 Tudi ob slabπi svetlobi je senzor aparata sposoben zaznati πtevilne odtenke.

19 Celoten preizkus bo objavljen na PRAKTICA Praktica DCZ 4.4 in DCZ 5.4 V Sloveniji je po nekaj letih nam dobro znano fotografsko ime Praktica zopet bolj opazno. Z modeloma DCZ 4.4 in 5.4 nam to podjetje ponuja veliko, za malo denarja. Za kompaktne kamere dokaj veliko in teæko ohiπje je brez ostrih linij in nam lepo leæi v roki. Kamera oblikovno spominja na Samsug kamere serije UC-A. Practica DCZ 4.4 ima 4M toëk, DCZ 5.4 pa tipalo s 5M toëk, z interpoliranjem pa lahko æe v kameri spremenimo loëljivost na 7 milijonov. Objektiv z 3-kratnim optiënim zoom-om in svetlobno moëjo f/ , je æe standardni objektiv v kompaktnih kamerah niæjega razreda. Na zadnji strani kamere je kar 2 palca velik zaslon. Kamera uporablja dve AA Praktica luxmedia 4008 Ob prvem pogledu in prijemu kamere, vidimo in obëutimo velikost in plastiënost ohiπja. Kot vse Praktice, katere sem imel do sedaj moænost preizkusiti, se tudi ta odlikuje z izjemno malo gumbi na ohiπju in enostavno uporabo. Sama kamera ima izjemno veliko dræalo, tako da tudi tisti z dolgimi prsti ne bodo imeli teæave z oprijemom kamere. Oblikovno je v stilu Konica- Minolte serije A. Tudi Praktica luxmedia 4008 ima na levi strani kamere vrtljiv koleπëek s katerim spreminjamo naëine fotografiranja. Objektiv ima 8-kratni optiëni zoom. Objektiv je svetlobno dovolj moëan in sicer f/2.8 v πirokem kotu in f/3.4 v tele obmoëju. Makro ostrenje je mogoëe od cca. 7cm oddaljenosti od predmeta. CCD tipalo ima 4 miljone toëk. Zunanji LCD zaslon je majhen, velikosti samo 1,5 inëa. Kamera nam nudi tudi zelo æeleno EVF iskalo, katero je moëno primerno pri dolgih goriπënicah. Kamera uporablja SD pomnilne kartice, za napajanje pa skrbijo 4 AA baterije. Meniji imajo malo funkciji in so namenjeni enostavni uporabi. Od kamere bi veë priëakoval pri zajemu posnetka, saj potrebuje nekoliko preveë Ëasa, od pritiska na sproæilec, do zajema posnetka. Morda bodo to izboljπali z prihodnjimi pro- bateriji in SD pomnilno kartico. Po prvem ogledu kamere in æe na zaëetku uporabe opazimo, da je izjemno enostavna za fotografiranje. To nam pove tudi majhno πtevilo gumbov na njej. Video zapis lahko posnamemo pri dveh razliënih loëljivostih in sicer z 640 x 480 ali 320 x 240, oboje pri 12 ali 24fps. Ker ima Praktica svojo filozofijo prikaza ter izbire nastavitev in teh kamer πe ne poznamo dosti, se nam zdijo meniji na zaëetku malce Ëudni. Toda, ko jih nekaj Ëasa uporabljaπ ugotoviπ, da so odliëno zastavljeni in izjemno enostavni. Na koncu nastavitev sledi veliko preseneëenje. Opazimo nekaj takega, kar konkurenca πe ni ponudila v svojih kamerah. To so igrice. Izbiramo lahko med πtirimi igrami. Kamera je namenjena druæinskemu fotografu, ki bi za malo denarja dobil povsem solidno kamero za zajem druæinskih dogodkov. DZC 4.4 in 5.4 mu bosta vse te lastnosti tudi nudili. Mislim, da je za druæinsko fotografijo bolj zanimiva DCZ 4.4. Res, da ima en milijon toëk manj, toda πe gramskimi izboljπavami. Toda nobena kamera ne more imeti vsega. Praktica nam nudi predvsem nizko ceno za πe vedno zadovoljivo kakovostno kamero. Cena pa seveda doprinese k oblikovno in materialno drugaënemu ohiπju, kamera ima veë ali manj funkcij, veëji ali manjπi zaslon in seveda razliëno kakovostno sliko. Vendar pa je marsikomu na prvem mestu, da ima πiroko uporabno kamero za malo denarja, pa Ëeprav na raëun oblike, trde plastike, majhnega zaslona in povpreëne kakovosti slike. In kot veëkrat poudarjam, za druæinski album ali za ogled na TV ali raëunalniπkem zaslonu bodo za veëino zadovoljive. Vedno pa je treba vedeti. Za malo denarja ne priëakujte preveë in s svojo kamero boste zadovoljni. Matjaæ Intihar Tradicija izdelave kakovostnih optiënih izdelkov v nemπkem mestu Dresden je dolga æe skoraj 120 let. Leta 1887 je namreë Richard Hüttig zaëel proizvodnjo fotoaparatov, devet let pozneje pa je razvil svoj prvi zrcalno-refleksni fotoaparat. Deset let za tem pa je Hüttigovo podjetje æe veljalo za najveëjega proizvajalca fotoaparatov, v njem pa je delalo kar 800 zaposlenih. V svoji bogati zgodovini mejnikov pa so zapisali marsikatero svetovno premiero med fotoaparati, tudi pred letoma 1933, ko se je prvië pojavila blagovna znamka EXAKTA, in 1949, ko je bil prvi rojstni dan fotoaparatov z imenom PRAKTICA. Nenehni razvoj proizvodnje optiënih izdelkov v Dresdnu je zmotilo le bombardiranje tega mesta ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, toda leto 1990 in velike politiëne in ekonomske spremembe leto prej pa so vendarle ogrozile obstoj delniπke druæbe Praktica. Ker pa je blagovna znamka s tem imenom æe bila cenjena in uveljavljena daleë izven nemπkih meja, takrat novonastalo podjetje, iz katerega je leta 1998 nastala delniπka druæba Pentacon, je nadaljevala in okrepila ponudbo blagovne znamke Praktica. vedno boste lahko naredili poveëavo 13x18cm. Edino izrez za enako kakovost bo lahko manjπi. Pa ga veëina pri izdelavi fotografij tako ali tako ne izkoriπëa. Mislim, da je Praktica obdræala svojo solidno kakovost, katero mnogi fotografi zelo dobro poznamo πe iz Ëasov uporabe filmov. Zato najbræ ne bo malo kupcev, ki si bodo kamero s tem imenom zaradi ugodne cene, daljnih Ëasov in neobremenjenosti z japonskimi kamerami tudi kupili. Matjaæ Intihar e-fotografija - april, maj

20 Celoten preizkus objavljen na Konica Minolta Dimage Z5 Konica Minolta je v uspeπni seriji Dimage Z kamere, za druge pa veë dela, saj se moramo palec je 2,54cm) in s toëkami ponovno pohitela z novim modelom v razredu za skoraj vse globlje nastavitve spustiti v loëljivosti. Kar je velika pridobitev na kameri dolgih goriπënic. Od predhodnega in hitro meni. Dimage Z5 naproti 1.5 palënem zaslonu na zamenjanega modela kamere Dimage Z3, Objektiv z 12X-nim optiënim zoom-om (35 - kameri Dimage Z3. Danes v na novo katerega so predstavili v juliju 2004, so 420mm, ekv.35mm) je znan æe iz prejπnjega predstavljenih kamerah skoraj ne najdemo povzeli objektiv s kar 12x-nim zoomov. modela Dimage Z3. Sestavljen je iz 13 veë zaslona pod 1.8 palca. Medtem ko Canon πe kar vztraja s kamero s1 Æe pri Dimage Z3 so se odrekli IS z 10-kratnim zoomom, Olympus ima πe notranjemu premikajoëemu vedno v ponudbi modele 760, 765 in 770, HP LCD zaslonu kot ga ima Z2 model 945, odliënih konkurenënih kamer in sta v kameri sedaj dva Panasonic pa je na naπem trgu samo za zaslona kot pri ostalih vzorec, je Minolta v zaëetku marca æe dala na konkurenënih kamerah. trg novo kamero Dimage Z5. Tokrat tudi pri Drugi zaslon v kameri nas v Ërni barvi. sluæi za EVF Ko Dimage Z5 primeπ v roke spoznaπ, da je (elektronsko) iskalo. obëutek dræati jo v roki πe boljπi kot Vendar pa je glede na predhodnico Z3. Tokrat so se potrudili in dejstvo, da ima Konica izdelali trdno in v roki odliëno leæeëo kamero. Minolta v kameri Dimage Malo so spremenili obliko, zamenjali so material A2 vrhunsko EVF iskalo s plastike, je matirana z nekaj Ërne gume kar toëkami, je le na oprijemu dræala. Guma za boljπi oprijem je to v Dimage Z5 manjπe tudi na drugi strani, kjer kamero dræimo z levo razoëaranje. Zanimivo je tudi to, da roko. Ob prvem pogledu na kamero in stiku z za ta zaslon glede njegove loëljivosti nisem njo se res opazi, da je Dimage Z5 veliko bolj dobil podatkov ne v navodilih, ne na njihovi trdno in natanëno izdelana kot predhodnica spletni strani, kot na nekaterih drugih spletnih Dimage Z3 in predvsem Z1 ter Z2. Oblika sama straneh, ki so preizkus æe predstavila. Pogled na prvi pogled ni veliko spremenjena, na motiv preko EVF iskala je πe vedno zelo dimenzije 109x80x84 ostajajo enake. e povpreëen. Lahko zatrdim, da je prav EVF najbolj opazna sprememba je na zadnjem iskalo eden najslabπih delov kamere Dimage delu kamere kjer so drugaëni in manjπi gumbi, Z5. Vendar to ne pomeni, da se preko EVF ter veëji, 2.0 palca (5,08cm) velik zaslon. iskala ne da fotografirati. Brez bojazni! Vendar Dimage Z5 πe vedno ohranja malo πtevilo so tu inæenirji malo πparali, da je lahko nastavitvenih gumbov, kar za mnoge manj kamera z dobrim ohiπjem, 5M toëk, 12X zahtevne fotografe pomeni prijaznost optiënim zoom-om, AS sistemom in 2,0 palca velikim zaslonom, ostala cenovno primerljiva s konkurenco. Zaradi veëjega TFT zaslona je sedaj pogled na motiv v moënem soncu mnogo laæji, kot je bil leë v 10 skupinah. Svetlobna moë objektiva je 2,8-4,5. Ostrenje bliænjih motivov so iz 0,5m (Z3), prestavili na 0,6m. Najbliæja makro razdalja v super makro naëinu pa je ostala enaka, 1cm. Objektiv je v kamero vpet enako kakovostno, Ëe ne πe boljπe, kot pri predhodnici. V nedelujoëem stanju je dobro zaπëiten v ohiπju. V delujoëem pa je obëutljiv tako na pritisk kot udarce. Na objektiv lahko dodajamo predleëe za dodatni πiroki ali ozki kot. Tudi Dimage Z5 omogoëa AS (AntiShake) sistem, ki nam pomaga, da posnetki niso tako kmalu streseni pri daljπih Ëasih osvetlitve. Sistem je enak kot v Dimage Z3, torej deluje tako, da se premika sam CCD v kameri in ne kot namesto do sedaj znanih»digitalnih«naëinov popravlja slike in»optiënega stabilizatorja«v objektivu. AS sistem je bil lani prvië vgrajen tudi v DSLR kamero Dynax 7D. Pokrov pod katerim je vgrajena bliskavica in nastavek za dodatno sta enaka kot pri Z3. Kar pomeni, da bomo do problema»rdeëih oëi«pri uporabi bliskavice priπli enako hitro, kot z predhodnico. Pokrov bliskavice moramo πe vedno sami roëno dvigniti za njeno delovanje. Ob vklopu kamere pa novost. TFT zaslon je sedaj mnogo veëji, kot pri predhodnicah. Velik je 2.0 palca (velikost se meri po diagonali, 1 s prejπnjim 1,5 palënim zaslonom. e vedno pa imamo moænost spreminjati svetlost zaslona v 11 stopnjah, Ëe je le to zaradi svetlobe prostora kjer fotografiramo potrebno. Pogled na motiv preko EVF iskala, nam zaradi slabe loëljivosti πe vedno ne da vedeti, ali je motiv oster ali ne. Zato poskrbi samo luëka za AF in pisk kamere ob izostritvi. Pogled preko EVF iskala pa je nujen pri velikih goriπënicah. Le z njegovo pomoëjo imamo boljπi kontakt z motivom. Tudi kamero dræimo bolj trdno v rokah in πe naslonjena je na naπ obraz, kar pripomore k poznejπi stresenosti posnetka. Dimage Z5 pa se nam za slabπi EVF (elektronsko iskalo) odkupi z razponom goriπënice, ki je ostala enaka kot pri Z3. Le ta je od πe kar πirokokotnih 35mm do super tele 420mm (ekv. 35mm). Kar se tiëe goriπënic je Dimage Z5 πe vedno obstojeëa Olympus 765 in 760 v enem ohiπju, s tem da ima πe za nekaj mm πirπi kot. Glede na predhodnice, Dimage Z5 preseneti z zelo hitrim premikanjem leë in s tem menjave goriπënice. Dimage Z5 je skoraj tako hitra kot Canon s1 IS z hitrim USM motorjem v objektivu, s to razliko v prid Dimage Z5, da ima le ta veë vmesnih stopenj spreminjanja goriπëne razdalje. Tudi svetlobna moë objektiva ni slaba iz pogleda 12X-nega optiënega zoom-a. f/2,8 v πirokem delu in f/4,5 v ozkem kotu zajema. Svetlobna moë f/4,5 pri 420mm sicer ni primerljiva z ostalimi konkurentkami. Vendar, ker ima kamera πe AS sistem, ki nam doprinese vsaj dve zaslonki, oziroma Ëasa za πe nestresene fotografije, nas tudi f/4,5 zadovoljuje. PaË 12X-ni zoom in s tem povezane dolge goriπënice prinesejo tudi slabost. To pa je manjπa svetlobna moë. Lastnost AS (AntiShake) je direktni odgovor na IS (Image Stabilizer). S to lastnostjo proti stresenosti posnetka, Dimage Z5 direktno Zgodovina oblike kamer serije Dimage Z(x) Marsikdo se spraπuje le kje je Konica Minolta dobila idejo za to nenavadno, toda uporabno obliko kamere. Neverjetno toda za Japonce prav nië nenavadno. Iz tradicije. Æe leta 1966 so na Photokini prvië predstavili foto kamero na 16mm film Minolta Electro-zoom X. Kamera je æe takrat imela elektronsko krmiljeno osvetljevanje in sicer avtomatiko zaslonke. Objektiv pa je bil za tiste Ëase neverjetni zoom, ali kot se je takrat reklo gumijast objektiv, od mm s svetlobno moëjo f/3,5. Baterija in proæilec sta bila v dræalu kamere. Lahko reëemo, Ëe pogledamo prvo kamero iz serije Dimage Z, to je Dimage Z1, da po 32 letih vse prav pride. POÆIVLJAJO»E NIANSE»RNO-BELEGA FOTOGRAFSKEGA PORTRETA Veseli nas, da Fotoklub Ljubljana kljub spremembam, ki so nas doletele s popularizacijo in profesionalizacijo digitalne fotografije, nadaljuje razvoj ideje fotografskega portreta v Ërno beli tehniki in s tem meri odzivnost πirπe fotografske populacije. Tradicija portretiranja v samem klubu sega nazaj v zaëetke delovanja. Verjetno se je vsak Ëlan vsaj malo posveëal omenjeni tematiki. Lahko pa reëemo, da se je sam naëin portretiranja do danaπnjih dni spremenil pod vplivom razliënih modernih naëinov postavitve figure v prostor. Da bi obudili in prebudili fotografsko strast, so se Ëlani fotokluba Ljubljana odloëili, da letos maja organizirajo medklubsko razstavo, ki s seboj vsekakor nosi ambiciozno sporoëilo: razstaviti sto kvalitetnih fotografij; na ta naëin preizkusiti izpovedni, umetniπki izraz portreta v Ërno-beli tehniki ter dramatiënost momenta Ëloveπkega Ëustvovanja, bivanja in predstavljanja. Na razstavi bomo priëe mnogoterim pristopom k obdelavi portreta, razlinim tehnikam in razliënim miselnim vzorcem mnogih avtorjev pod eno streho. V klubu upajo, da bo razstava navduπila s svojo odmevnostjo, poplaëala zaëetne napore in postala vsakoletna tradicionalna razstava. Katarina Tratar Koroπin Razpisa za razstavo Ërno-belih fotografij Portret 2005 se je udeleæilo 114 avtorjev, ki so strokovni æiriji v sestavi Tihomir Pinter, MF FZS, Branimir Ritonja, MF FZS in Tomaæ Lunder, umetniπki fotograf, poslali 898 fotografij na obe razpisani temi. Na temo portret je prispelo 540 fotografij, na prosto temo pa 358. Æirija je iz prejetih del za razstavo izbrala 58 fotografij na temo portret in 41 fotografij na prosto temo, ter podelila v vsaki temi po tri nagrade in po tri diplome. Otvoritev razstave bo v Ëetrtek, 5. maja 2005 ob uri v avli Narodne galerije v Ljubljani. Vabljeni! 20 e-fotografija - april, maj 2005

21 Celoten preizkus objavljen na konkurira kameram iz istega razreda. To so Canon s1 IS, Panasonic DMC-FZ20 in nova kamera, ki prihaja, Sony H-1. Zdaj æe vemo, da AS sistem deluje enako dobro kot IS. Oziroma v kompaktnih kamerah πe bolje. Canon v kamero s1 IS ni dodal najboljπe tehnologije, kot jo poznamo iz objektivov za SLR kamere. AS je bil vgrajen æe v predhodnico Z3 in najbræe πe izboljπan v DSLR Dynax 7D. Edina zamera kameri Dimage Z5, je enaka kot pri Z3. Gre na raëun vklopa/ izklopa funkcije AS.»e nam Canon s1 IS in Panasonic DMC-FZ20 ponujata gumb za izklop IS na kameri sami, pa je le to moænost pri Dimage Z5 treba uporabiti preko MENUja. In πe to v povsem zadnji funkciji. Kar pomeni, da zaradi daljπe poti do vklopa/ izklopa le to funkcijo redko spreminjamo in stalno vklopljen sistem pomeni tudi veëjo porabo energije. Je pa po eni strani tudi razumljivo, da pri Dimage Z5 niso uporabili dodatnega gumba za vklop/izklop lastnosti AS. Uporabnik kamere z 10X/12X-nim zoomom le to moænost tudi s pridom izkoriπëa. Tako se pri fotografiranju stalno giblje v celotnem razponu goriπënic. In seveda, tudi veëkrat lahko pozabi kdaj vklopiti ali izklopiti funkcijo. Tako ni nië moteëe, Ëe sistem kar lepo deluje ves Ëas fotografiranja. Saj veëina uporabnikov ni veπëa pri kateri goriπënici in pri katerih Ëasih bi bilo æe potrebno vkljuëiti AS lastnost. Omenil sem æe skoraj enako postavitev gumbov na kameri s predhodnico Dimage Z3. Le teh je tudi malo. Na zgornjem delu roëaja je od spredaj proæilec, nato gumba za makro in bliskavico, povsem na vrhu kolo z nastavitvenimi programi in tudi M lastnostjo in zadaj gumb za premik zoom-a. Gumb za nastavitev bliskavice nam preko nastavitve v meniju sluæi tudi za»drugo«nastavitev. Kot hitro nastavitev æelene izbire med WB, hitrost snemanja, naëin ostrenja, zajema tonskih vrednosti in obëutljivosti ISO, brez potrebe vstopa v MENU. Levo na zgornjem delu kamere je πe vgrajena bliskavica. Pri njeni uporabi moramo le to πe vedno roëno dvigniti iz kamere. Kar je za manj izkuπenega uporabnika lahko moteëe. Marsikateri zaëetni uporabnik je tako mislil, da bliskavica ne deluje. KonkurenËne kamere ob premalo svetlobe in AUTO nastavitvi bliskavice le to same dvignejo in proæijo. Na zadnji strani kamere imamo πe πtiri funkcijski gumb, za premik v meniju ali med posnetimi fotografijami. Med fotografiranjem pa gumba levo/desno lahko uporabimo za hitro nastavitev +- korekture osvetlitve. Spodaj so πe trije gumbi za vklop/izklop MENU-ja, hiter pregled posnete fotografije ali brisanje le te, spodnji gumb pa za informacije na zaslonu, vkljuëno s histogramom ali v predogled funkciji za informacije o sliki, brez histograma, in prikaza veë slik na zaslonu. Omeniti je treba πe MENU. Le ta je skoraj enak kot v Z3. Je malce bolj uporabniku prijazen toda πe vedno je preveë nastavitev v menijih. Kot najveëja pomanjkljivost je nastavitev obëutljivosti ISO πele v tretjem oknu menija. Seveda pa lahko funkcijo premika ISO nastavimo na gumb za nastavitev bliskavice. So pa funkcijo za vklop/izklop AS prenesli iz povsem zadnjega menija SetUp v prvi meni, prvi zavihek, toda πe vedno se nahaja povsem na dnu, kar pa je tudi dobro saj samo enkrat pritisnemo gumb za gor in æe smo pri AS funkciji. Ker pa verjamem, da bodo to kamero kupovali predvsem fotografi, ki si enkrat nastavijo kamero in tiste nastavitve tudi uporabijo, bodo uporabili AUTO nastavitev obëutljivosti in stalno vklopljen AS. Nekaj v prid vsega tega govorijo æe nastavitveni slikovni programi na kolesu za premik med programskimi nastavitvami. In praksa nam zaradi obilice dela z zoom-om in iskanjem motiva da vedeti, da jih je pametno uporabiti. Samo fotografiranje s kamero pa je lahko zelo enostavno in predvsem kakovostno, Ëe odmislimo posege v MENU in slabπi pogled na motiv preko EVF iskala - zaslon je naproti predhodnici obëutno izboljπan. Kamera je po vklopu pripravljena na delovanje po nekaj veë kot dveh sekundah. Tudi to so izboljπali za cca. sekundo. Nato pa je samo ostrenje in proæenje izjemno hitro. Kamera izostri pri dobri svetlobi v manj kot pol sekunde. Odvisno od potrebnega premika leë. Proæi pa v desetinki. Tako, da se da zajeti z Dimage Z5 tudi bolj hitre motive in samo ostrenje in proæenje je zelo primerljivo s kamero Sony V3, ki je verjetno najhitrejπa kompaktna kamera glede ostrenja in proæenja. Ostrenje je kot se za kamere Konica Minolta spodobi odliëno. Deluje preko TTL video naëina in iskanja kontrasta. Dobro deluje tudi v slabπih svetlobnih pogojih, brez luëke za doosvetlitev motiva. Makro naëin pa nam prinese nove moænosti. S kamero v πirokem kotu lahko ostrimo pri super Makro funkciji od samo 1cm naprej. Tako se nam æe dogaja, da nam objektiv zasenëi motiv. Toda tak pogled na motiv je zelo zanimiv. AS lastnost pa dodatno poskrbi za nestresenost posnetka. Ker je odzivni Ëas kamere dober, se da z njo posneti tudi πportni motiv brez bojazni, da motiv ne bi zajeli v pravem trenutku. PriporoËljivo je opraviti pred-ostritev. Tako kameri ni potreben Ëas za daljπi premik leë in motiv je zajet takoj po pritisku na proæilec, oziroma samo 1/10 kasneje. Moti edino to, da se po proæenju iskalo za trenutek ugasne. Tako med zajemanjem veëih posnetkov, 2,2 v sekundi ne moremo stalno spremljati hitro premikajoëega se motiva. Zanimivo, da so v kameri Dimage Z5 zniæali hitrost zajema naproti Z3 (2,5pvs). So pa zato v notranjem spominu pridobili en posnetek veë, sedaj jih kamera naenkrat lahko zajame πest. ZakljuËek Dimage Z5 je nadgradnja za Dimage Z3. Seveda, zopet z doloëenimi kompromisi. Cena, uporabnost, kakovost. Nova, vsaj zame boljπa je oblika, veliko boljπi obëutek v roki in konëna izdelava, 12X-ni zoom, AS (Anti- Shake) sistem, 2.0 palca velik zaslon, hitro premikanje med goriπënicami in preprostost uporabe so poleg odliënega ostrenja in hitrega odzivnega Ëasa velike prednosti te kamere. Matjaæ Intihar APACER Podjetje Apacer je bilo ustanovljeno leta 1997 in se v samo osmih letih povzpelo med enega od najpomembnejπih proizvajalcev spominskih kartic, USB kljuëev, Ëitalcev in RAM spominskih modulov. S svojo πiroko paleto proizvodov so prisotni na vseh kontinentih, evropska podruænica pa je na Nizozemskem. V Sloveniji se je blagovna znamka Apacer predstavila konec leta Najprej je ponudba zajemala spominske kartice Compact Flash, Secure Digital, Memory Stick, Multi Media in Smart Media. Po manjπih zaëetnih teæavah z prepoznavnostjo na trgu, se je blagovna znamka Apacer v Sloveniji uveljavila s svojo kvaliteto in zelo dostopno ceno. Z razvojem tehnologije in vedno bolj osveπëenimi uporabniki, so prihajali na slovensko træiπëe poleg spominskih kartic tudi drugi izdelki. Zelo dobro so sprejeti spominski kljuëi s svojo elegantno obliko in zanesljivostjo, pa tudi Ëitalci, prenosni zapisovalci podatkov in MP3 predvajalniki. Najbolj iskane so πe vedno spominske kartice, ki v letoπnjem letu razveseljujejo z novim designom in z razliënimi hitrostmi branja in pisanja podatkov. Vedno bolj se uveljavljajo tudi spominske kartice za uporabo v dlanënikih, prenosnikih, videokamerah in mobilnih telefonih ( RS- Multi Media, Mini Secure Digital, Multi Media Dual Voltage RS ). Æe nekaj let pa je Apacer poznan tudi po MP3 predvajalnikih, ki jih odlikuje stilsko oblikovano ohiπje, veliko dodatnih funkcij in enostavna uporaba. Program, ki postaja vedno bolj dostopen uporabnikom pa je tudi OTG (On the Go). To so prenosne naprave, ki berejo in zapisujejo podatke iz spominskih kartic (fotografije, kratke filme, glasbo...). ZnaËilni predstavniki tega programa so Disc Steno CP200, Share Steno CD311 in Image Steno SV600. Vsekakor Apacer lahko zadovolji πe tako zahtevnega uporabnika s svojimi kakovostnimi izdelki in zelo konkurenënimi cenami. Digitalni fotoaparati vseh blagovnih znamk, po cenah kot vam jih ponuja internet! Poslovalnice: Cankarjeva 7, , Slovenska 58, , Celovπka 79, Ob nakupu vas Ëaka πe darilo! e-fotografija - april, maj

22 Celoten preizkus bo objavljen na PENTAX Optio WP Pentax je na trg ponudil nov0 digitalno kamero, odporno na prah in vodo (waterproof in dustproof performance). Pentax Optio WP ima vgrajen velik LCD zaslon (2 palca), CCD tipalo s 5 milijoni efektivnih toëk ter 3x optiënim zoom objektivom v zanimivo oblikovanem majhnem ohiπju iz aluminija. Zaradi teh lastnosti je uporaben praktiëno povsod, na plaæi, pod vodo, na safariju, pri πportnih aktivnostih... Kot nalaπë, kamera za letoπnje poëitnice na morju ali ob reki. TehniËne lastnosti - CCD tipalo s 5,0 milijoni efektivnih toëk - 3x optiëni zoom objektiv (zoomiranje v notranjosti, brez zunanjih gibljivih delov) - vodoodporno ohiπje (aparat lahko uporabljamo do 30minut pri globine 1,5 m) - pripravljenost na posnetek v samo 0,6 sekunde po vklopu - Continuous AF in Tracking AF naëina avtomatskega ostrenja - 20 prednastavljenih naëinov fotografiranja - Recovery funkcija za obnovitev po pomoti izbrisanih posnetkov - supermakro posnetki od 1 cm - napajanje: Li-Ion akumulator Ohiπje, odporno na vodo in prah Optio WP je prestal πtevilne zahtevne teste in pridobil certifikat JIS Class 8 za vodoodpornost (30 minut neprekinjene uporabe do globine 1,5 metra) ter Dustproof Class 5 za odpornost proti praπnim delcem. 3x optiëni zoom objektiv Objektiv je izdelan in vgrajen v Optio WP na Canonova serija EF-S objektivov poëasi raste in kljub temu, da so namenjeni predvsem amaterskim uporabnikom, dajejo odliëne rezultate. naëin, ki omogoëa premikanje leë v notranjosti ohiπja. S tem na kameri ni zunanjih gibljivih delov, ki bi se pri uporabi lahko poπkodovali. AF sistem avtomatskega ostrenja Poleg æe znanega continuous AF sistema (sproæilec pritisnjen do polovice) ima Optio WP vgrajen tudi tracking AF sistem, ki se uporablja pri programih Pet in Sport. Tracking AF sistem avtomatsko spremlja objekt in skrbi, da je le ta nenehno izostren. Recovery fukcija»e se zgodi, da po pomoti izbriπemo posnetke s spominske kartice oz. jo formatiramo, jih lahko z uporabo funkcije Recovery enostavno obnovimo. Obnovitev je moæna takoj po brisanju oz. formatiranju, πe preden na spominsko kartico zapiπemo nove podatke. Snemanje in urejanje videa Optio WP omogoëa snemanje videa z zvokom. Z vgrajenimi funkcijami za urejanje lahko video zapis razdelimo na veë delov, posamezne dele med seboj zdruæujemo, del filma lahko shranimo kot posnetek (sliko). M.I. Canon SELPHY 400/500 Evropski trg digitalnih fototiskalnikov je v lanskem letu zrasel za 160 odstotkov. Fototiskalniki Canon SELPHY, imajo pomembno vlogo pri Canonovem doseganju vodilnega poloæaja na podroëju fototiskanja do leta Da æeli Canon postati vodilni na podroëju tiskanja domaëih fotografij so nam na novinarski konferenci v Budimpeπti povedali tudi vodilni moæje tega podjetja. NajveË stavijo prav na male sublimacijske tiskalnike serije SELPHY, kateri so zamenjali starejπo serijo tehnoloπko enakih CP tiskalnikov. Modela SELPHY CP400 in CP500 glede na tloris nista dosti veëja od ovitka CD ploπëe.»eprav majhna, omogoëata tiskanje na razliëne medije, in sicer formata 10x15 cm, 10x20 cm, kreditne kartice, nalepke 22x17,3 mm in mini nalepke (8 nalepk na stran). Oba tiskalnika ponujata neposredno tiskanje z digitalnih foto kamer prek standarda PictBridge. Najcenejπi v seriji tiskalnikov SELPHY je model CP400. S tem tiskalnikom je fotograf dobil moænost, da si fotografije lahko iztiska praktiëno kjerkoli brez potrebe po raëunalniku. Vaπa digitalna foto kamera mora imeti samo funkcijo DirectPrint, PictBridge. Tudi velikost tiskalnika SELPHY 400, 171 X 56 X 120mm in teæa cca. 1kg s kompletom barve in papirja nam daje moænost, da ga vzamemo s seboj na izlet, oziroma kjerkoli si æelimo takoj izpisati fotografije. NaËin tiskanja je preko termo sublimacijskega postopka (opisan je v knjigi e-fotografija). Moæna najveëja velikost iztisa je 10x20 cm. Glavna razlika med modeloma CP400 in CP500 je predvsem v hitrosti izpisa. Hitrost izpisa ene slike je pribliæno 80 sekund (400), oziroma 60 sekund (500). Nekaj Ëasa gre πe za prenos in procesiranje podatkov iz kamere ali raëunalnika. Od pritiska tipke start pridemo do konëne izdelane fotografije v pribliæno dveh minutah. Pred tiskanjem je treba v tiskalnik vstaviti kartuπo. V njej je navita folija na kateri so v zaporedju rumena, cian in magenta barvila in poseben sloj za stabilizacijo slike. Kartuπa je prirejena za izpis 36 fotografij. Ob nakupu v paketu dobimo 36 listov nosilnega papirja in kartuπo. Kakovost fotografije, je moëno odvisna od kakovostnega zajema motiva. Tiskalnik ima funkcijo DPOF (digital print order format), ki nam delno tudi pripravi datoteko za vrsto tiskalnika. Vendar, Ëe ste æe v fazi fotografiranja zgreπili korekturo bele barve, kontrast, ostrino itd, bo fotografija tiskana direktno preko kamere kaj povpreëne kakovosti. Kakovostno osvetljen motiv pa bo tudi na tiskani fotografiji zaæarel v kakovostnem barvnem zapisu, ki zna zadovoljiti tudi zahtevnega fotografa. Ker pa je pogled na kakovost fotografije povsem subjektivna ocena vsakega gledalca posebej, je kakovost slike teæko oceniti. Za kritiëno oko se v primerjavi s fotografijami izpisanimi preko kapljiëne ali tehnologije osvetljevanja v foto laboratorijih ne more primerjati. Vendar sta lahko za marsikaterega fotografa pojma, namen in uporabnost opreme pred kakovostjo. Torej, moænost dobrega izpisa fotografije na drugaëen naëin imamo. M.I. Objektiv Canon EF-S 60mm macro USM irokokotnemu 10-22mm in klasiënemu 17-85mm IS, se je pridruæil πe makro objektiv 60mm. Zaslonka f2,8 je sicer dokaj klasiëna, a za makro objektiv dovolj svetla. Najmanjπa vrednost je f32, a pri tej vrednosti postane slika æe malo mehka.»e æelite zelo zaprto zaslonko, je najbolj uporabna vrednost f22 oz. f25. Objektiv je oster tudi pri Ëisto odprti zaslonki in je uporaben tudi v druge namene, na primer portretno fotografijo. Kljub temu, da je v osnovi namenjen makro fotografiji, so mu Canonovi inæenirji namenili notranje ostrenje z USM motorjem, kar v praksi pomeni hitro in nesliπno delovanje.»e zakljuëimo, gre za odliëen makro objektiv, ki je uporaben tudi za kaj drugega, edina neprijetna stvar je cena. Aleπ Borlak 22 e-fotografija - april, maj 2005

23 Fotografija mimo raëunalnika... S tiskalniki serije SELPHY si lahko doma izdelujemo najcenejπe fotografije IXUS 30 v velikosti 10 x 15cm. Tiskalnik SELPHY 500 Do odliëne fotografije... PowerShot s2 IS PowerShot A400 IXUS i 5 PowerShot A95...z novimi IXUS 30/40 PowerShot S70 produkti! Avtera d.o.o., martinska 106, 1000 Ljubljana

24 Celoten preizkus bo objavljen na Casio EXILIM EX-P505 zapisa V prejπnji reviji sem predstavil kar tri kamere gumb za upravljanje z menijem. tega proizvajalca. Zapisal sem æe, da so Gumbov na kameri je zelo malo. Toda kljub predvsem na japonskem kamere pod tem temu nam nudi zelo veliko razliënih imenom moëno cenjene. Njihova uporabnost moænosti in predvsem za kompaktno in kakovost pa je vse bolj poznana tudi v kamero dovolj enostavno nastavitev Evropi. Predvsem znajo biti pri Casio drugaëni. glavnih, najveëkrat æelenih funkcij. Njihove kamere, predvsem pa tokrat EX-505 ima CCD tipalo s 5M toëk in 1,8 predstavljeni model EX-P505 kaæe, da se da palca velik TFT zaslon. Zaslon je vrtljiv, trgu ponuditi kamero, ki ni povsem klasiëna tako, da ga imamo lahko vedno varno kopija ostalih foto kamer. skritega v ohiπju. Zanimivo je, da kamero EX-505 je æe oblikovno malo samosvoja. priægemo æe tako, da samo odpremo Majhna, z veëjim izraæenim delom tam, kjer zaslon. Imamo tudi moænost vklop/izklop je objektiv. Kljub majhnosti kamere, nam le kamere opraviti z gumbom. Vendar je ta ponuja kar 5X-ni optiëni zoom. Desna stran reπitev vklopa s premikom zaslona zelo kamere, nam nudi odliëen oprijem. Proæilec uporabna. Na levi strani kamere na delu je na pravem mestu, okoli njega pa je gumb kjer je objektiv sta dva gumba. Prvi nam za premik goriπënic. Na zadnji strani kamere omogoëa fotografiranje s samo 1cm oddaljenosti od motiva, drugi EX pa prikaz ima palec πe dovolj prostora, da kamero dræimo bolj trdno. glavnih funkcij, katere najveëkrat potrebujemo, Ëe æelimo z drugaënimi nastavitvami πe Zaradi dobro postavljenega vrtljivega gumba s programi za nastavitve zajema, lahko s izboljπati zajem motiva (WB, ISO, merjenje palcem tudi brez da bi premikali kamero svetlobe, AF obmoëje). opravimo razliëne nastavitve. Brez da bi kako Da je kamera nekaj povsem drugaënega pa drugaëe dræali kamero lahko pritisnemo tudi pove mnoæica zapisov o moæni kakovosti Olympus mju-mini S Olympus mju-mini je πe vedno oblikovno najbolj dodelana kamera na træiπëu. Od predhodnice s 4 miljoni toëk je podedovala enako obliko, edino Olympus napis na kameri je sedaj v obliki ploπëice. Ker je kamera oblikovno izpopolnjena in jo lahko uporabljamo celo kot modni dodatek nam jo ponujajo v veë barvnih odtenkih (Ërna, modra, beæ, roza). Ne bi bilo slabo, Ëe bi se kdo spomnil narediti ohiπje pri katerem bi lahko menjali pokrov ohiπja z razliënimi barvami ali vzorci. Tako kot je to pri mobilnih telefonih. Ohiπje kamere Olympus mju-mini je trdno grajeno in odporno na vodo in prah. Kamera se izvrstno prilega roki. Je dovolj debela, da jo dræimo Ëvrsto. Gumba na zgornjem delu kamere sta dva. Prvi za vklop/izklop in sproæilec, kateri je postavljen na pravo mesto. Zaslon je odliëno viden tudi ob moënem soncu. Prav tako lahko odliëno vidimo sliko, Ëe gledamo na zaslon pod kotom do 160 stopinj. V notranjosti ohiπja, pod zaπëitnimi vratci se skriva objektiv z 2- video zapisa. Napis MPEG-4 je na vrhnjem delu kamere moëno izraæen. Tudi na nastavitvenem gumbu za programsko izbiro zajema slike je poleg klasiënih fotografskih M, A, S, BS (scenske/best shot), v kar πtirih naëinih moæna izbira video zapisa. Poleg klasiënega naëina imamo πe moænost nastavitve snemanja v kratkih sekvencah, z moænostjo BS (BestShot), æe programsko pripravljene nastavitve za tem boljπi zapis in na koncu (PastVideo). Kamera si v tej funkciji beleæi nekaj sekund zapisa, Ëe tudi nismo pritisnili proæilec za zaëetek kratnim optiënim zoomom, z goriπënicama 35-70mm in svetlobno moëjo f/ kar pomeni, da je objektiv svetlobno πibak. Za objektivom se nahaja CCD tipalo velikosti 1 / 2.5 inëa z 5 miljoni toëk. ObËutljivost ISO lahko nastavljamo poljubno med 64 in 400, Ëe delujemo v naëinu avtomatike pa nam kamera sama nastavlja med 64 in 250 ISO. V makro naëinu kamera ostri od 8cm dalje. Olympus mju-mini zajema video zapis v dveh loëljivostih, 320 x 240 / 15fps ali 160 x 120 / 15fps. Meniji so tipiëno Olympusovi. Kamera ima æe prednastavljene nastavitve fotografiranja. Preko njih lahko tudi manj izkuπenj fotograf, dobi optimalne fotografije. Scenskih moænosti zajema je 15. Od avtoprograma, portreta, pokrajine, pokrajine in portreta, noënega naëina, noënega naëina in portreta, kuhinja/hrana, plaæa in sneg, avtoportret, avtoportret s samosproæilcem, slikanje za steklom, notranji prostor, slikanje ob svetlobi sveë, sonëni zahod do ognjemeta. Velikokrat je mnogo bolje izbrati scenski snemanja. Tako imamo zapisano nekaj sekund videa πe preden smo pritisnili zaëetek snemanja. Kakovost video zapisa je vrhunska, æe primerljiva s cenejπimi, pravimi video kamerami. Kakovost fotografije pa je povpreëna, oziroma povsem zadovoljuje namenu uporabe kamere in njenega razreda. Pozna se, da so tej kameri omogoëili predvsem odli- Ëen video zapis. Glede na dejstvo, da ima kamera kar 5X-ni optiëni zoom moti, da nima klasiënega iskala. Pri tej goriπënici je æe teæe najti motiv, predvsem pa mu slediti samo preko zaslona. e toliko bolj, Ëe uporabimo digitalni zoom. Vendar, kot sem zapisal na zaëetku. Kamera je drugaëna od drugih in jo je treba tako tudi gledati. Ima povsem svoj tip kupcev, ki imajo drugaëne zahteve. Zelo primerna je za vse druæinske ali popotniπke fotografe, ki poleg fotografije radi zajamejo tudi video zapis. Glede na mnoæico nastavitev zajema slike kot videa je kamera πe zaradi kompaktnosti, moënega zoom-a in majhnosti odliëna izbira za ta tip uporabnikov. Matjaæ Intihar naëin, kot pa fotografirati v program naëinu. Scenski naëini so izjemno zmogljivi in njihova prednost je v tem, da programsko æe predvidevajo pravilni naëin zajema motiva. Kamera mju-mini nam na prvem mestu nudi prijetno obliko. Uporabnik s to kamero ne dobi mnoæico tehniënih lastnosti in velike uporabnosti kamere. Toda kamera je zaradi majhnosti kot nalaπë, da jo lahko vzamemo s seboj kamorkoli. Na druæabnih dogodkih pa nam ne sluæi samo kot foto kamera, ampak je v pravi barvi lahko tudi kot odliëen modni dodatek. Njena oblika in barvne usklajenosti ohiπj to le potrjujejo. Kakovost fotografije pa je povsem zadovoljiva za naπ domaëi foto album. Matjaæ Intihar 24 e-fotografija - april, maj 2005

25 Celoten preizkus bo objavljen na Novost na trgu baterij Na kratko o podjetju Podjetje Sanyo je bilo ustanovljeno leta Ime Sanyo pomeni Trije oceani, kar simbolizira globalnost organizacije. Stilizirana Ërka N predstavlja: - kvaliteto - orientiranost k kupcu - originalno kreativnost - medsebojno zaupanje - socialno in ekoloπko predanost Multinacionalno podjetje deluje v 28 dræavah in zaposluje veë kot ljudi. Baterije Sanyo je najveëji proizvajalec baterij na svetu saj proizvede veë kot 50% vseh baterij, od komercialnih do industrijskih. Poleg lastne blagovne znamke Sanyo izdeluje baterije za mnoga znana podjetja (npr. Nokia). Program baterij v glavnem obsega: Navadne (nepolnilne) baterije - Alkalne in zink-karbonske baterije - Litijeve baterije Polnilne (akumulatorske) baterije - Ni-Cd baterije - Ni-Mh baterije - Li-Ion baterije - Polimer (Li-Polymer) baterije Polnilci Polnilci so namenjeni polnjenju Ni-MH polnilnih baterij. Nekateri polnilci imajo preklopno stikalo, ki omogoëa polnjenje Ni-Cd baterij. Polnilce lahko v grobem razdelimo v tri skupine: - navadni polnilci - hitri polnilci - pametni polnilci Navadni polnilci imajo Ëas polnjenja baterij od 10 do 14 ur, odvisno od kapacitete baterij. Njihova zaπëita je zgolj Ëasovno stikalo, ki po doloëenem Ëasu izklopi polnjenje. Pri hitrih polnilcih je Ëas polnjenja od 2 do 5 ur, odvisno od kapacitete baterij. Ti polnilci imajo pulzni naëin polnjenja, napetostno zaπëito in Ëasovni odklop. Imajo 4 kanalno polnjenje, tako da kontrolirajo vsako baterijo posebej. Po konëanem polnjenju vzdræujejo napolnjenost baterij. Pametni polnilci imajo vgrajen mikroprocesor, ki nadzoruje in polni vsako baterijo posebej.»as polnjenja je lahko od 30 do 60 minut, odvisno od kapacitete baterije. Mikroprocesor stalno preverja vse procese polnjenja: napetost, temperaturo in napolnjenost baterije. Boljπi polnilci imajo ventilatorsko hlajenje.tu lahko polnite razliëno napolnjene baterije, razliënih Preizkus vzdrælivosti baterij Preizkus kapacitete baterije po doloëeni seriji polnjenj/ praznjenj. Najcenejπi ponudnik ni veë tako ugoden! Canon A510 ima breme 550mA pri 3,2V. Na grafikonu je opaziti, da so Sanyo 1700mAh baterije zdræale kar 408 posnetkov. kapacitet. Hitri in pametni polnilci zagotavljajo, poleg hitrega polnjenja baterij, dolgo æivljenjsko dobo baterij pri veliki kapaciteti. M.I. Sony DSC-W5 / W15 Kameri Sony DSC-W1 in W12, ki sta bili opisani v prejπnji reviji sta zamenjali novi, DSC-W5 in DSC-W15. VeËjih spremeb ni. Oblikovno so minimalno spremenjene, πe najveë na prednji strani, povsem enake pa so ostale mere in teæa kamere (91x60x36mm in 250g). VeËja opazna sprememba je samo v tem, da so kameram W5/W15 dodali 32MB notranjega spomina in poveëali zajem na devet zaporednih posnetkov v notranji spomin kamere. e vedno pa kameri ohranjata vse odliëne lastnosti, katere nam Sony nudi v tem viπjem uporabniπkem razredu. Naj omenim πe razliko med modeloma W5 in W15. DSC-W5 je srebrne barve. DSC-W15 pa Ërne in v kompletu sta πe dve dodatni bateriji in torbica. Ohiπje iz trdne matirane plastiëne mase je sestavljeno zelo kakovostno. Teæa kamere pa je æe stvar okusa posameznika. Nekdo si æeli lahko kamero spet drugi malo teæjo, za boljπi obëutek. Sony W5 / W15 tehta skupaj z dvema AA baterijama in MemoryStick pomnilniπko kartico 250g. Objektiv je v ugasnjenem stanju kamere odliëno zaπëiten z aluminijastim nastavkom za filtre in predleëe. Na prednji strani je πe prednji del iskala, bliskavica in luëka za pomoë pri ostrenju v slabπih svetlobnih pogojih. Na vrhnjem delu kamere je gumb za vklop/izklop kamere in okrogli gumb s funkcijami za programske nastavitve, v sredini pa proæilec. Zadnja stran nam nudi kar 2,5 inëa velika zaslon, majhno iskalo in mnoæico nastavitvenih gumbov, ki so zaradi velikega zaslona in s tem malo prostora stisnjeni na desni strani kamere. Majhni gumbi so lahko slabost, toda po drugi strani lahko vse nastavitve zaradi bliæine opravljamo samo s palcem.»eprav je zaslon zelo velik, pa ima povsem povpreëno loëljivost toëk. Toda kljub slabπi loëljivosti dosega svoj namen. To pa je zelo dober pogled na motiv ali posneto fotografijo, Ëe tudi vaπ vid ni nadpovpreëen. In ker je kamera namenjena povpreënemu druæinskemu fotografu, je nizka loëljivost zaslona kompromis med viπjo ceno, Ëe bi zaslon imel veëjo loëljivost ali pa manjπim zaslonom, Ëe bi æeleli imeti veë loëljivosti za enako ceno. Objektiv na kameri ima napis Carl Zeiss. Ponuja nam 3X optiëni zoom, od 38 do 114mm (ekv. 35mm) svetlobne moëi 2,8-5,2. Glede na kompaktnost kamere in namenu uporabe ji je svetlobna moë samo 5,2 v tele obmoëju lahko oproπëena. Vendar pa nam kamera zaradi slabπe svetlobne moëi hitro poseæe po viπji ISO obëutljivosti. Sony DSC-W5 / W15 zajame sliko na CCD tipalo velikosti 1/1,8 inëa s kar 5,1M toëk. Taka loëljivost je ob vedno premajhnih pomnilniπkih karticah velikokrat prevelika in tudi nepotrebna, Ëe ne izdelujemo veëjih poveëav. Sony ima na svojih kamerah nastavitev razliënih loëljivosti zelo dobro reπeno. Za prenastavitev loëljivosti imajo na svojih kamerah poseben gumb (na W5 / W15 povsem spodaj), kateri sluæi v fazi snemanja samo temu namenu. V fazi pregleda æe posnetih fotografij, pa kot vklop funkcije brisanja slike. Kot ostale Sony kamere ima tudi W1 / W12 preko funkcijskega gumba MENU moænost hitre izbire in nastavitev glavnih delovnih lastnosti. Za fotografe, ki pa raje prepustijo delovanje kamere avtomatiki, pa imamo na voljo (zeleno) avtomatiko in osnovne scenske programe. ObËutljivost tipala lahko izbiramo med 100, 200, 400 ISO. V makro naëinu snemanja se motivu lahko pribliæamo na 6 cm.»e pogledamo iz vsega naπtetega, je Sony kameri w5/w15 samo delno oblikovno osveæil, jima dodal 32MB noranjega spomina in celo malo zmanjπal loëljivost TFT zaslona. Povsem enaka kot sta W5/W15 je po obliki, merah, TFT zaslonu, objektivu in teæi, πe ena nova kamera. To je Sony DSC W7. Razlika je le v tem, da je Sony πel s to kamero v korak novemu trendu in v njo vstavil tipalo s kar 7M toëkami. Za vse, ki si æelite veëjih poveëav, izrezov ali prestiæa, lahko poseæete po tej, tehniëno boljπi kameri. Matjaæ Intihar e-fotografija - april, maj

26 Osnove in tehnike fotografiranja VII.del V prejπnji πtevilki smo spoznali snemanje pri priloænostni luëi in snemanje z bliskavicami. Tokrat se bomo podali v studio. Studio lahko zaëasno postavimo v vsakem (slika 1) prostoru, ki je dovolj velik za postavitev nekaj luëi (slika 1). Studio si seveda lahko tudi za stalno opremimo, v kolikor imamo za to prostor in potrebo (slika 2). Za najbolj (slika 2) enostavno snemanje, na primer portreta, zadostuje æe reflektor ali celo samo reflektorska æarnica od vatov v dovolj varnem okovju in odbojni reflektor. Za æarnico potrebojemo okov s primernim prijemalom ali s stojalom (slika 3). Za razsvetljevanje senc (slika 3) lahko kot odbojnik uporabimo ploπëo stiropora ali bel karton. Kupimo lahko tudi zloæljiv odbojnik.»e fotografiramo portret v ambientu, moramo paziti za pravilen izbor ozadja, da se izognemo æe znanim kompozicijskim napakam. Za boljπo in bolj dovrπeno osvetlitev potrebujemo veë luëi, po moænosti z razliëno πirokimi reflektorji. Za pravilno barvno temperaturo so najbolj primerne posebne opalne Nitraphot æarnice, ki pa se danes vse manj uporabljajo, saj so jih uspeπno nadomestile halogenske luëi. Najbolj popularne so πe vedno Hedlerjeve luëi z vgrajenim ventilatorjem, ki omogoëa neomejeno uporabo.zdaj Hedler nudi veë modelov luëi, od klasiënih z barvno temperaturo 3200/3400 K, kakrπna je Videolux silent automatic 2000, ali nova Profilux 200 z barvno temperaturo 5600 K in metal-halogensko æarnico. Za vse tipe luëi nudijo dodaten pribor: spot-reflektorje, odbojne deænike, soft-bokse, stojala za luëi in drugo. Te luëi so zelo prijetne za delo, ker vedno toëno vidimo jakost svetlobe in lahko natanëno doloëamo odnose med svetlobami in sencami. Jakost svetlobe pe se ne more primerjati z bliskovnimi luëmi, ki omogoëajo tudi kratke Ëase in s tem snemanje gibanja. Zato so roëne bliskovne luëi -fleπe ojaëali in poveëali, ter izdelali prave studio-bliskavice. S tem pa ni reëeno, da si z odbojnimi deæniki in raznimi soft-boksi ne moremo narediti malega studia æe z dvema ali tremi navadnimi bliskavicami. Za veëje prostore in veëje objekte, pa potrebujemo æe profesionalne bliskovne reflektorje, kakrπni so na primer BOWENS, MULTIBLITZ, BALCAR in drugi. Za zaëetek je zelo primeren Multiblitz Mini-Studio, ali novejπa izvedba Multiblitz Profilite Compackt 200 (slika 4), ki ga dobimo v kovëku z vso dodatno opremo, kot je razvidno iz slike. S takimi kompleti lahko v vsakem trenutku postavimo zaëasen studio, poskrbeti moramo le πe za primerno okolje. VeËkrat sem æe omenil ozadje. Kadar snemamo predmete ali pa osebe, si veëkrat æaæelimo ali celo nujno potrebujemo mirno ozadje. Najenostavnejπi je bel papir, ki si ga lahko hitro priskrbimo. Barvna ozadja so bolj zahtevna. Lahko so tudi iz papirja, seveda moënejπega, da se prehitro ne strga; ali celo iz blaga. Tudi tu lahko improviziramo. Kupimo Canon Akademija Canon Adria kupcem Canon digitalnih kamkorderjev ponovno ponuja moænost vpisa na Canon Akademijo, kot novost pa uvaja tudi smer EOS digitalna fotografija, ki pa je namenjena kupcem EOS digitalnih fotoaparatov Vrhunska tehnologija, oplemenitena z znanjem in navduπenostjo, daje nepozabne rezultate. Opogumljeni z mnoæiënem odzivom konec lanskega leta, Canon Adria kupcem Canon digitalnih kamkorderjev ponovno ponuja brezplaëni izobraæevalni teëaj na Canon Akademiji s podroëja digitalnega videa. Poleg tega pa Canon Akademija letos odpira nov oddelek, in sicer za digitalno fotografijo, v katerega so povabljeni kupci digitalnih fotoaparatov Canon EOS. Canon video Akademijo bo vodil Veljko JukiË, novinar, fotoreporter in TV-producent. Canon EOS Akademijo za digitalno fotografijo pa bo vodil Matjaæ Intihar, urednik revije in spletne strani e-fotografija ter avtor prve slovenske knjige o digitalni tehnologiji, namenjene digitalnemu fotografskemu izobraæevanju. Na prvem izobraæevanju Canon Akademije so v Canon Adrii izπolali preko 150 kupcev, do konca poletja pa naj bi se izobraæevanj udeleæilo vsaj dvakrat veë kupcev. Predavanja za kupce digitalnih video kamer so razdeljena v pet vsebinskih sklopov, in sicer na osnove, skrivnosti in moænosti dela s Canonovo opremo, osnove snemanja 26 e-fotografija - april, maj 2005 doloëeno blago, najbolje platno, æe pobarvano, ali pa ga sami pobarvamo. Treba je vloæiti nekaj denarja, dela in domiselnosti. Seveda lahko vse to kupite, kakor tudi posebne nosilce za ozadja ( slika 5). Poleg (slika 4) snemanja portretov, celih oseb ali aktov, je zelo priljubljeno tudi snemanje tihoæitij in drobnih predmetov. V ta namen potrebujemo montaæno mizo, ki si jo lahko naredimo sami ali pa tudi to kupimo v foto trgovinah. Na (sliki 6) vidimo primer snemanja male keramike na ozadju s strukturo. Zelo dobro se obnesejo (slika 5) tudi ozadja s prehodom. Na (sliki 7) stoji lonëek z roæami na beli podlagi, da ne bi bilo modrega odseva; za ponazoritev neba pa prehaja ozadje v modro barvo. Na (sliki 8) pa vidimo primer snemanja portreta na temnosivemozadju s prehodom v veëjem formatu. Primer namizne fotografije z ozadjem s strukturo in skico postavitve vidimo na (sliki 9). Za Ëlanek o Ëeπkem pivu sem vzel Ërno ozadje s prehodom kot nevtralno ozadje, osvetlil pa sem s soft-boksom in z belim odbojnikom na desni za ublaæitev senc. Ker je bila svetloba mehkejπa so sence manj trde in samo poudrajajo plastiënost posnetka ( slika 10). Takπna enobarvna ozadja s prehodom lahko kupimo, in jih dobimo v razliënih merah: 80x55, 80x108, 108x156 in 190x300 cm. Velika ozadja so ponavadi velika 2,7 x10 metrov. Kako snemamo in kako doloëimo pravo osvetlitev? Vaæna je postavitev luëi. Vedno (slika 6) doloëimo eno luë kot glavno. Z ostalimi bolj ali manj razsvetljujemo sence in zanimive datajle. Ne glede na vrsto reflektorjev nujno potrebujemo svetlomer, roëni, pri bliskovnih reflektorjih pa celo fleπmeter. Vedno merimo vpadno svetlobo, torej koliko svetlobe pade na naπ objekt. V izjemnih primerih in le pri (slika 7) klasiënih reflektorjih, ne bliskovnih, lahko merimo tudi odbito svetlobo. Vendar se rado zgodi, da osvetlitev ne bo toëna, ker lahko kateri od reflektorjev sveti v kamero in s tem tudi v svetlomer v njej.»e æe nimamo roënega svetlomera, vsekakor pazimo, da onemogoëimo omenjeno teæavo z zaslanjanjem moteëega reflektorja, pri tem pa moramo paziti, da ne meëemo sence na objekt, ki ga snemamo. Naslednja teæava pri snemanju so bleπëeëi predmeti. To so stekleni, lakirani, predmeti iz nerjaveëega stekla... Za take je najbolje uporabiti svetlobni πotor. Naredimo ga iz tanke bele tkanine ali iz prosojnega papirja. V trgovini lahko dobite πotore iz pleksi stekla in filmskega izraæanja, naëela kadriranja, izraæanje skozi video zgodbo ter zasnova zgodbe, povezovanje kamere z raëunalnikom, zajem posnetkov iz kamere v raëunalnik in razvrπëanje posnetkov po kadrih. Sluπatelji bodo spoznali πe Ërno magijo videa, ki obsega obdelovanje videa in zvoka ter oblikovanje menijev na nosilcih VCD in DVD. Spoznali bodo tehnike izvaæanja posnetega in zmontiranega materiala na razliëne medije, izdelave DVD-jev, izdelave arhiva v visoki ali v nizki loëljivosti in moænosti za izvaæanje filma za prenos prek interneta. Zaradi uspeha lanske akcije smo se odloëili, da bo akademija postala stalen proces. Torej bo vsakdo, ki bo kupil Canonov kamkorder na slovenskem trgu, povabljen na πolanje, je povedal Jure Culiberg, direktor podjetja Canon Adria. Sama akcija Ëasovno ne bo omejena in bo potekala vsaj celotno letoπnje leto. Zaradi uspeha video akademije smo se odloëili, da podobno πolanje ponudimo tudi vsem kupcem digitalnih fotoaparatov EOS, je dodal Tomaæ SvetiËiË, vodja oddelka foto/ video v Canon Adrii. Canon Akademije se bodo tako lahko udeleæili vsi kupci fotoaparatov D-SLR Canon EOS, ki so le-te kupili po 1. aprilu letos. Canon Akademija bo kupcem digitalnih fotoaparatov Canon EOS ponudila izobraæevalne vsebine na podroëju osnov uporabe digitalne tehnike in Canonovih izdelkov, zmoænostih, ki jih nudi EOS 350D, ter obvladovanja fotografij s programom ArcSoft PhotoStudio.

27 (slika 8) (slika 9) raznih velikosti. Predmet fotografiramo skozi odprtino na vrhu, ali pa odprtino izreæeno s strani. LuËi ali bliskavice postavimo na zunanji strani, da dobimo razprπeno svetlobo brez odbojev. (slika 10) Na sliki 11 vidimo dva naëina, kako posneti jeklene πkarje tako, da bo posnetek dovolj plastiëen. e bi lahko naπteval razliëne moænosti. Pa si za konec oglejmo πe portret v ateljeju. Pomembno je primerno ozadje, osvetlitev in kompozicija. Pred snemanjem moramo modelu povedati, kaj æelimo, tudi kakπno obleko naj nosi. In ne nazadnje je zelo vaæen make-up. Najenostavneje je, Ëe model to sam obvlada, zato naj prinese svoj pribor za liëenje. Poudarimo samo najnunejπe in pazimo, da se med snemanjem ne zaëne svetiti. To lahko prepreëimo s posebnimi riæevimi pudri, kakrπne uporabljajo v gledaliπëu ali na televiziji. Tudi z navadnim suhim pudrom gre, ne uporabljate pa tekoëih, mastnih liëil. Za profesionalne posnetke nam pomagajo tudi poklicni πminkerji, ki morajo dobro obvladati posel, saj se med snemanjem πminka ne sme razmazati. e nekaj o kamerah in objektivih. Format ni pomemben, bolj so pomembne sposobnosti kamere, kadar moramo izravnati perspektivo. Pri velikoformatnih kamerah to ni problem, ker imajo meh, ki omogoëa razliëne korekture ali namenske deformacije. So pa seveda namenjene za komercialne posnetke. Pri malem in srednjem formatu si pomagamo z shift objektivi. V danaπnjem Ëasu pa to dokaj enostavno reπujemo s posebnim programom v raëunalniku, kjer paë ni vaæno ali imamo poskeniran analogni posnetek ali kar originalni digitalni zapis. Vse pa zavisi od zahtevnosti in namena posnetka. Zelo redko se uporabljajo πirokokotni objektivi, ker v studiu na kratki razdalji lahko hitro pride do popaëenj. Zato so najbolj primerni normalni in portretni objektivi. Pri portretu dekleta (slika 12) sem namenoma uporabil rjavo ozadje. Da sem glavo loëil od ozadja, sem uporabil desno glavno luë in levo luë zgoraj izza modela. KlobuËek in bela srajca πe poudarita lepoto njene polti. Kamera Hasselblad z objektivom 80 mm in film Kodak EPY. Omenil sem æe, da pri halogenskih luëeh lepo vidimo razporeditev svetlobe. Tudi pri tem portretu sem jih uporabil. Pri bliskovnih reflektorjih nam za doloëitev senc pomaga pilot luë v samem reflektorju, ki pa je seveda πibkejπa od kasnejπega bliska. Sveti pri postavljanju objektov in doloëevanju senc, ko pa sproæimo, se posveti blisk. VËasih pri pilot luëi ne opazimo doloëenega odboja, ker je paë πibkejπa., in se πele potem na posnetku pokaæe kak moteë odboj. Zato veëkrat poglejte, kako stojijo luëi, da ne bo kasneje zadrege. Sproæite blisk v prazno, kritiëno mesto dobro opazujte skozi kamero in, Ëe je treba popravite postavtev luëi, reflektorjev. In Ëisto za konec; studijska fotografija je ena sama improvizacija. Razen seveda æe dognanih dejstev. Zato boste pri profesionalnem fotografu videli kopico drobnih pripomoëkov, ki si jih vsak sam nabira po svoji potrebi in potrebi naroënika. Vendar verjemite, da v takem neredu nastajajo najboljπe fotografije. Oskar Karel Dolenc (slika 12) e-fotografija - april, maj

28 NeskonËnost v dlani! Tehnologija se razvija neverjetno hitro in v vse moæne smeri. Tako imamo danes neverjetne fotoaparate s 7M toëk in vgrajenim mobilnim telefonom, breæziëne povezave (Wi-Fi, irda, Bluetooth, mobilne linije, GPRS, UMTS), vseh vrst Ëitalcev, predvajalnikov glasbe itd. To je doba digitalizacije in hitre komunikacije, zato podjetja vgrajujejo to tehnologijo v vse aparate (od mobilnih telefonov, dlanënikov, televizorjev, raëunalnikov, ter celo v gospodinjske aparate npr. hladilnike). OsredotoËil se bom na pocketpc-je (dlanënike). DlanËnik ali pocketpc je prenosni raëunalnik v velikosti naπe dlani. V njega proizvajalci vgrajujejo vso moæno tehnologijo, s tem pa poveëajo njihovo uporabnost. V zadnjih 4 letih so tehnoloπko moëno napredovali in postali naprave, ki zdruæujejo v enem vse najbolj napredne tehnologije. Poglejmo si nekaj najbolj naprednih vgrajenih tehnologij in uporabnih aplikacij: - 3D pospeπevalnik - Ëitalec SD, CF, MMC, MS kartic itd., seveda odvisno do modela - vgrajen mobilni telefon (le nekateri modeli;v tej smeri se nadaljuje razvoj) - moænost povezave na internet, odjemalca, ter drugih internetnih aplikacij - breæziëne povezave irda, Bluetooth, Wi-Fi (wireless modem s protokoli a/b/g) - vgrajen fotoaparat in moænost snemanja videa - GPS navigacija (z dodatkom) - æe 625mhz procesor - s programsko nadgradnjo razπirimo uporabnost. Od programov za predvajanje videa, obdelovanja fotografij, breæziënih chat programov (bluetooth), poznanega MSN Messengerja ter celo Skype programa (najbolj popularen program za voice chat). Nadgradimo Windows mobile operacijski sistem, s tem pridobimo nekaj novih programov (Microsoft Word, Excel, Windows Media Player, itd.). Seveda Windows niso edini operacijski sistem. Poznamo tudi Pocket Linux. Sprva dlanëniki niso imeli vgrajenega mobilnega telefona in s tem niso omogoëali povezave na internet kjerkoli in kadarkoli (moæna je bila le prek wireless protokola). Æe takrat so bili zelo uporabni vendar dragi, zato je bila njihova prodaja zelo majhna. Kasneje so se podjetja odloëila dlanënikom vgraditi πe mobilni telefon in s tem poveëati prodajo. Firma Qtek s svojimi modeli 2020, 9090 in s100, Hewlett Packard s svojim modelom HP ipaq h6315 in podjetje Mio s svojimi modeli, ter ostali proizvajalci, ki jim sledijo. Proti tej tehnologiji pa gredo proizvajalci mobilnih telefonov. Imajo svoje operacijske sisteme in se zgledujejo po dlanënikih. Tako imajo svoj Symbian Sistem. Tudi Sony Ericsson ima svoje ªmobitelne dlanënike P800 in P900 z operacijskim sistemom Windows CE. Torej je vojna med dlanëniki in mobilnimi telefoni odprta. Uporabnost: Predvajajte si glasbo! Windows Media Player nam nudi predvajanje wma ter mp3 datotek. Fotografirate in poπljete fotografije, kjer ni internetne povezave? To lahko preprosto naredite tako, da svojo kartico vstavite v dlanënik (Ëe seveda ima to moænost; v veëini DA) ter odprete fotografije na vaπem dlanëniku. S pomoëjo programa (pribliæek Photoshopu) lahko poljubno in dokaj kvalitetno obdelate fotografijo in jo poπljete v kamorkoli. Ste v modernem lokalu, nakupovalnem centru, veëjem trgu ali na mestu veëje prireditve? Zastonj se poveæite na internet preko Wi-Fi (wireless-brezæiëne povezave). Preglejte elektronsko poπto, spletni portal za foto novice, poveæite se na MSN Messenger in poklepetajte s prijatelji. Opozorilo: 1. nekatere Wi-Fi (NEO-WLAN) toëke nam lahko odπtevajo kovance v denarnici! 2. Mobitel æe ponuja svojo UMTS povezavo, ki jo v dlanënike πe niso vgradili (za sedaj imamo moænost le GPRS) Ste na predavanju, konferenci? Dokupite si prenosno tipkovnico in svoje zapiske zapiπite digitalno v Microsoft Word ali druge programe, ki si jih lahko naloæite. Doma datoteke prenesite na raëunalnik in si zapiske iztisnite na papir. Seveda, Ëe ste na predstavitvi in izveste nekaj novega lahko takoj objavite novico na spletu. DlaËnik nam lahko sluæi kot foto-video kamera in predvajalnik fotografij. DlaËnik kot mobilni telefon. V vse veë dlanënikov lahko vgradimo SIM kartico in zmogljiv mobilni telefon nam omogoëa mnogo veë funkcij kot klasiëni. Ste na poti v neznanih krajih? Dokupite si GPS nastavek, naloæite program in dlanënik vas bo pripeljal na æeleno mesto. Moænosti uporabe dlanënikov je mnogo. Z njegovo pomoëjo ste dobesedno kjerkoli v vaπi delovni pisarni. Temu obdobju in predvsem moëi in uporabnosti dlanënikov bi se lahko reklo, doba digitalizacije in super hitre komunikacije! Matej Mitruπevski Kaiser fotografski pripomoëki Nemπko podjetje Kaiser Fototechnic je bilo ustanovljeno leta Med ljubitelji fotografije je æe dolgo znano po razliënih laboratorijskih in studijskih pripomoëkih tako za amaterje kot profesionalce. V dobi digitalne fotografije pa so tu nove dodatne moænosti ponudbe. Fotograf je z digitalno kamero in celotno tehnologijo dobil moëno orodje, da si lahko postavi tako studio, kot sam obdela in izpiπe fotografijo. Kaiser ima mnogo novih pripomoëkov, kateri nam omogoëijo laæje delo. S pomoëjo zelo enostavnih namiznih pripomoëkov, si lahko sami fotografiramo artikle. Nudijo nam tudi prave profesionalne mize razliënih dimenzij in tudi take z luëmi prirejenimi za digitalna tipala. Ker je tudi izpis fotografij vse bolj domena domaëih namiznih tiskalnikov in je treba izpise tudi veëkrat izrezovati, nam Kaiser ponuja veliko paleto razliënih rezalnikov, kot glav, ki nam omogoëajo razliëno izrezane robove slik. Sedaj si lahko zelo enostavno izreæete veë izpisanih fotografij iz lista papirja A4 in tako prihranite pri ceni izpisa. Celotno ponudbo fotografskih pripomoëkov kot rezalnikov, si lahko ogledate na spletni strani Matjaæ Intihar Izpis veëih fotografij na veëjem formatu papirja je cenejπi. S pomoëjo rezalnika pa jih lahko natanëno izreæemo. Na rezalnikih lahko menjamo tudi glave, v katerih so razliëno oblikovani noæi za rezanje. Studijska oprema zna biti tudi zelo enostavno in cenena. Kaiser Fototechnik nam nudi manjπe zloæljive pripomoëke za hitro in enostavno fotografiranje artiklov kjerkoli. Vizitke, slike za dokumente itd., katere ste izpisali z vaπim tiskalnikom si lahko zelo hitro sami kakovostno izreæete z majhnimi rezalniki. Kaiser pa nam v svoji ponudbi nudi tudi profesionalne studijske mize kot rezalnike veëjih formatov. Canon PowerShot S2 IS Canon je bil v razredu 10-12x-nega optiënega zoom-a, dolgo Ëasa prisoten s kamero S1 IS. Sploh ne, da bi bila kamera slaba ali nekonkurenëna. Edino v loëljivosti, so jo vse cenovno primerljive in tudi cenejπe æe lani prehitele. 3M toëk je za danaπnje razmere le premalo, da se πe lahko uspeπno meriπ s tekmicami. Sedaj pa je Canon na trg ponudil novo kamero, ki ima vse tisto, kar je S1 IS æe moëno manjkalo. Kameri so dodali tipalo loëljivosti 5M toëk. Za hitro in kakovostno obdelavo podatkov skrbi DiGIC II procesor. Nov je tudi objektiv z 12X-nim optiënim zoom-om (36-432mm) in svetlobno moëjo 2,7-3,5. V njega so vgrajene tudi UD leëe za zmanjπanje kromatske aberacije. Prenovili so tudi IS sistem za stabilizacijo slike. Sedaj deluje tudi v naëinu snemanja panning, ko spremljamo hitro premikajoëi se objekt. VeË na Matjaæ intihar 28 e-fotografija - april, maj 2005

29 GrafiËne tablice - Digitalni ËopiË Fotografi, ki so v analognih Ëasih retuπirali filme in fotografije, so to delo opravljali z natanënostjo zlatarja. VeË vrst ËopiËev, razliëne barve in veliko potrpeæljivosti je bilo potrebno za dobro opravljeno delo. Digitalna doba je tudi tu naredila velik korak naprej in za dobro retuπo je potrebno le πe pravo orodje, grafiëna tablica. To orodje je eno od zanimivejπih pripomoëkov, ki si jih lahko omislimo k osebnemu raëunalniku. Praviloma je sestavljeno iz svinënika, obëutljivega na pritisk in delovne povrπine, po kateri premikamo svinënik. Ta ima za razliko od miπke moænost absolutnega absolutne lege, ki se pokriva z ekranom. Za razliko si poglejmo miπko, ki zmore le relativno lego. Ta moænost je prva v vrsti, ki je nadvse uporabna pri grafiënih tablicah. Druga, za obdelavo slik morda πe pomembnejπa, je æe omenjen svinënik obëutljiv na pritisk. V grafiënih programih, kot je na primer Adobe Photoshop/Elements ali Paint Shop Pro to pomeni, da se bo moë pritiska na primer odraæala kot sprememba velikosti, prosojnosti ali obojega pri nekaterih orodjih (Brush, Clone, itd.).»e ste æe popravljali slike, vam bo hitro postalo jasno, kako uporabna je grafiëna tablica. Kar bo motilo marsikaterega uporabnika na zaëetku, je uporaba tablice. Pogled bo namreë beæal od delovne povrπine na monitor in nazaj in navaditi se je potrebno na pritisk. A prva nerodnost ponavadi hitro mine in odpre se nov svet popravljanja fotografij. GrafiËna tablica lahko v celoti zamenja miπko, Ëeprav je za nekatere operacije slednja πe vedno priroënejπa, tako da tablico mnogi uporabljajo le za obdelavo v grafiënih programih. A njena uporabnost se tu ne konëa. Na voljo so programi, ki prepoznavajo pisavo, podobno kot pri dlanënikih, uporabna pa je tudi pri skupinskem delu na daljavo, ko je potrebno recimo na hitro narisati naërt ali kaj podobnega. Proizvajalcev tablic je po svetu kar nekaj, a za profesionalno delo je v zadnjem Ëasu ostal le πe en, Wacom. To se seveda pozna tudi pri ceni njihovih izdelkov, a so korak pred konkurenco. Za amaterje je zanimiva njihova serija Graphire, ki ima πe dokaj spodobno ceno, medtem ko je profesionalna serija Intous praktiëno izven dosega. Kdor ni prepriëan, ali je grafiëna tablica tisto pravo, si lahko omisli tudi kaj cenejπega. Tu prevladujejo predvsem tajvanski proizvajalci, med bolj znanimi sta Aiptek in Genius. Aiptek ima dokaj cenene tablice veëjih dimenzij, do A4, medtem ko ima Genius manjπe modele. Zaradi drugaëne tehnologije, Wacom namreë nima napajanja v peresu (edini, ki obvlada to tehnologijo), ostali pa imajo, so njihove tablice malo manj natanëne, teæave pa nastopijo predvsem, ko gre baterija proti koncu svoje kapacitete. Takrat tablica nima veë dovolj signala iz pisala, pade obëutljivost in natanënost. Rezervna baterija je veë kot dobrodoπla. Proizvajalci ponujajo v paketu tudi razliëne programe, s katerimi lahko uporabnik takoj preizkusi novo orodje. GrafiËna tablica je za obdelavo slik veë kot dobrodoπlo orodje in Ëe veliko obdelujete svoje slike, predvsem retuπirate, je to orodje praktiëno must have. Primerjava, ki so jo pred Ëasom naredili v enem od grafiënih studijev je pokazala, da je enako delo s tablico narejeno skoraj 6x hitreje, kot z miπko. Je kakπen drug komentar πe potreben? Aleπ Borlak Pelikan kakovost za domaëe tiskanje Tiskanje fotografij z domaëimi kapljiënimi tiskalniki je vse bolj prisotno med hobi fotografi. Spoznali smo æe, da za kakovsten izpis ni nujno potreben najboljπi kapljiëni foto tiskalnik, ali uporaba originalnih kartuπ z barvami ali foto papir. Kakovost fotografije je v fotografiji zelo raztegljiv pojem. Zato je marsikateri fotograf lahko zadovoljen s svojimi fotografijami v foto albumu, pa Ëe tudi niso izpisane po najboljπih tehniënih merilih. Ime Pelikan mnogi poznamo po kakovostnih nalivnih peresih in Ërnilu za njih. V zadnjem Ëasu pa smo vse bolj prisotni tudi z raznimi papirji za tiskalnike in barvnimi kartuπami raznih vrst, za vse danes prodajane tiskalnike razliënih znamk. Pri Pelikanu so πli πe tako daleë, da nudijo posebne dock sisteme Ërnil, da lahko menjamo samo patrone s Ërnili. Tako je cena izpisa πe cenejπa od æe tako niæje naproti originalnim Ërnilom. zavedati se je treba, da so le originalna Ërnila zares prirejena za glave tiskalnikov in naëin izpisa. Vendar pa za domaëo uporabo mnogi krπijo ta pravila. Cena konënega izpisa je mnogim tisto merilo, ki govori v prid neodvisnih izdelovalcev Ërnil in papirjev. Pelikan je eden izmed njih. Foto papirji kot barvna Ërnila so visoke kakovosti. Preizkusil sem nekaj papirjev in kot æe reëeno v uvodu. Kakovost lahko merimo, vendar je tak naëin ocene kakovosti za foto neuporaben. Fotografija nam mora biti le vπeëna. Bolj pomembno je, da je papir kakovosten in da dobro vpija barvno Ërnilo. Tudi s hitrimi Canon P I X M A tiskalniki in HP pigmentnimi barvami nisem imel teæav glede suπenja ali slabega vpijanja. Lahko reëem, da za hobi fotografa, kjer je cena veëkrat tudi merilo kakovosti, papirji in Ërnila Pelikan povsem ustrezajo. Vsakdo pa ima svoj okus in zahteve. Zato je pri izpisu fotografij treba tudi eksperimentirati, da dobimo za svoj pogled na kakovost, najboljπi moæen material. Pelikan nam ga zna ponuditi. Matjaæ Intihar e-fotografija - april, maj

30 Sony Media Experience 2005 Sony je na svojo konferenco povabil preko 600 novinarjev iz celotne Evrope. Konferenca je bila namenjena predstavitvi novih tehnologij in vseh artiklov, katere Sony ponuja. Æe v uvodnem govoru treh vodilnih moæ v Sony korporaciji so predstavili vizijo podjetja, da æelijo in bodo ostali prvi v domaëi zabavni elektroniki. V Evropi imajo 435 Sony centrov. V letu dni naj bi predstavili 25 ravnih LCD HD (high definition) TV-jev, med drugimi smo æe lahko videli 70 palëni ravni LCD HD TV. Med uvodnim govorom pa nam je zaplesal tudi Qrio - Sonyjev robot. Zdaj pa preidimo kar h konkretnim stvarem, katere smo æe lahko preizkusili v Bordeauxu. ZaËnimi pri zabavni elektroniki. Prvo igraëo ki smo jo dobili v roke je Sony walkman NW-E407. Namenjen je posluπanju posluπanja in je veë kot odliëen odgovor na Applov ipod Shuffle. Obstajata dva modela NW-E407/507. NW-E507 ponuja πe FM radio, vse drugo je identiëno. Oba modela bo mogoëe dobiti v πtirih razliënih barvah. Drugi Sony walkman NW-HD5 je malce veëji in je prav tako namenjen posluπanju mp3 glasbe. V sebi skriva 20GB disk. Ohiπje je aluminijasto, zaslon je barvni. Na æalost nam zaenkrat πe ne ponujajo ogleda fotografij na walkmanu. Ker se celotni video seli na HD se bo posledniëno s tem moëno poveëala tudi kapaciteta videa. In zato je potreba po novem formatu zapisa na blu-ray diske. Blu-ray naj blu-ray. Na konferenci so predstavili 50GB blu-ray disk in iz njega æe predvajali nekaj napovednikov filmov, ki so bili posneti v HD kakovosti zapisa in to kar na 70 palënem ravnem LCD HD TV zaslonu. SonyEricsson je predstavil nekaj revolucionarnega na trgu mobilnih telefonov. In sicer mobilni telefon K750i, izjemno majhnih mer: 100 x 46 x 20.5 mm, z vgrajeno digitalno kamero z loëljivostjo 2 milijona toëk in avtomatskim fokusom. Kvaliteta fotografije je neverjetno dobra. Tudi v notranjih prostorih je kvaliteta skorajda povsem primerljiva z digitalnimi kamerami z 2 milijonoma toëk. Digitalni kamkorderji, katere je Sony pokazal, so sicer bili novi modeli, toda æe predstavljeni in v prosti prodaji. Vseeno pa so pokazali nekaj novega. Nekaj v kar verjamejo, da je treba investirati veliko denarja ter energije in sicer v digitalne kamkorderje, kateri zapisujejo video in zvok direktno v MPEG-2 zapisu na DVD. Ker kot pravijo, uporabniki nimajo Ëasa πe dodatno prenaπati video zapisa na raëunalnik, ga obdelovati, konvertirati - ampak je najbolj priroëno ravno to, da, ko posnamemo nek video, ga lahko πe v istem trenutku vstavimo v DVD player in si ogledamo posnetek. DVD vstavimo v raëunalnik in si ga shranimo na disk.»e uporabljamo DVD-RW lahko isti DVD ponovno vstavimo v kamero in prepiπemo prejπnje podatke. Njihov najnovejπi kamkorder, ki snema direktno na DVD je 3 milijonski DCR- DVD403. Snema v 16:9 naëinu z moænostjo Izjemno hiter avto fokus, po prvem vtisu bi rekel, da je celo hitrejπi kot tisti v V-3 in je verjetno najhitrejπi AF v kompaktnem razredu kamer. Kamera lepo leæi v roki, spredaj v roëaju ima πe vrtljiv gumb za spreminjanje vrednosti zaslonke ali Ëasa zaklopa, zadaj velik zaslon, ki pa na æalost ni vrtljiv. V objektivu je vgrajen optiëni stabilizator o njegovem delovanju pa veë, ko bomo dobili kamero na test v Slovenijo. Za vse tiste, ki na kamerah uporabljate tele leëo, veste kako nadleæni je tisti Ërni rob, ki se ga vidi, ko je objektiv v πirokem kotu. Sony je to reπil izjemno enostavno. Ko dodamo tele leëo na kamero, se sprehodimo v meni, kjer kameri povemo, da smo dodali na njo tele leëo in kamera sama prestavi objektiv v tisto pozicijo, kjer se Ërnega robu veë ne vidi. Cena modela DSC-H1 bo bila okoli 550 eurov. Poleg H1, sem si ogledal tudi S40, S80 in S90, katere kamere so namenjene druæinskim fotografom, kateri bodo slikali veëinoma v avtomatskem naëinu, Ëeprav kameri ponujata tudi povsem roëni naëin. Tudi Sony se je spustil v miniaturne sublimacijske tiskalnike. V sredini maja bodo trgu ponudili dva. Prvi je manjπi in je namenjen izdelavi fotografij preko USB-ja in kamere, cena se bo vrtela okoli 149 evrov, drugi DPP-FP50 pa je malce veëji in omogoëa mp3 glasbe, ima 1GB flash spomina, display, baterijo katera zdræi 50ur neprekinjenega bi bil pripravljen za svetovni trg enkrat do konca letoπnjega leta. Naslednje leto pa naj bi na trg priπli æe prvi raëunalniπki zapisovalniki, ki bodo znali zapisati in brati snemanja v 4:3 naëinu, samo v slednjem uporablja manj toëk na tipalu, ker je tipalo prirejeno za snemanje v 16:9 naëinu. Tudi LCD zaslon je povsem prilagojen 16:9 naëinu in Ëe snemamo v 4:3 se ob robovih pokaæe Ërni rob. Kot vsi Sony kamkorderji ima tudi DCR- DVD403 zaslon obëutljiv na dotik in preko zaslona upravljamo z vsemi funkcijami. In nazadnje pridemo πe do digitalnih kamer, kjer so se nahajale samo æe znane. Najbolj me je zanimala prva Sony kamera v 10-12X-nem zoom razredu DSC-H1. Prvi vtisi so odliëni. izdelavo preko kamere ali direktno iz pomnilnega medija (CF, SD, MS...). Tiskalnik ima nekaj gumbov za izbiro fotografij katere æelimo natisniti, poleg pa dobimo tudi daljinski upravljalnik, saj lahko tiskalnik prikluëimo na TV, si ogledujemo fotografije in preko TV opravimo mnogo veë popravkov. Od izreza fotografije, barvne korekcije, dodajanja raznih filtrov, teksta in πe mnogo drugih stvari, katere bomo opisali ko tiskalnik pride v Slovenijo. Cena bo bila okoli 200 evrov. Æiga Intihar 30 e-fotografija - april, maj 2005

31 Foto-Narava Tudi v Slovenije se je internet zaëel prebujati. Ne v smislu njegove uporabe in samega iskanja zanimivih informacij. Vse veë je slovenskih spletnih strani in portalov namenjenih ljubiteljem fotografije. Ena izmed njih je priëela delovati pred kratkim. Njena enostavnost in neobremenjenost z vrhunsko tehniëno fotografijo, ima za marsikaterega hobi fotografa poseben Ëar. Predvsem pa, na tej strani se lahko o naravi marsikaj nauëimo! M.I. 8. februarja je na spletne strani prikorakala nova stran - Foto-narava. Kaj je pravzaprav Foto-narava? e ena fotografska stran? Album z doseæki fotografov? Forum namenjen pogovorom o fotografiranju? Razkazovanju opreme? NiË od naπtetega. Vsaj ne v strogo taki obliki. Na vstopni strani piπe: Vabimo Vas da se registrirate v galeriji in forumu, vaπa registracija pa vam bo omogoëila: - pokazati svoje najbolj zanimive posnetke narave - izvedeti za mnenja o svojih posnetkih - s svojim mnenjem obogatiti slike drugih - pogovoriti se o problemih pri opazovanju in slikanju narave - pomagati ostalim s svojimi izkuπnjami - se nauëiti kaj novega od izkuπenih - seveda pa ne nazadnje, spoznati ljudi, ki imajo radi naravo Ideja o taki obliki spletnega mesta je tlela æe dalj Ëasa. Ne samo pri meni, pravzaprav je bilo mogoëe sliπati od marsikaterega digiskopista æeljo po moænosti objavljanja slik, kjer bi bil v ospredju pomena slike objekt in ne kompozicija. Objava slik na obstojeëih galerijah pa je nujno privedla do komentarjev, ki so zaradi nerazumevanja predlagali nemogoëe. Fotografija zanimive ptice je - na primer - dobila komentar v stilu bolje bi bilo, Ëe bi bil repek pred vejico, komentar, ki seveda iz pogleda fotografa ni zgreπen, digiskopistu pa se je dvignil pritisk. Ves trud, da bi ptico sploh lahko slikal, je bil spregledan. In to, da je takπno ptico silno redko moæno ujeti v objektiv, tudi.. Vendar me ne razumite narobe. Komentator je mislil le najboljπe, le njegove fotografske oëi niso videle KAJ je na sliki. Huje je bilo prebrati pripombe v stilu - zopet ptiëi...poplava æuæelk...same roæe... - kar se je æal prav tako dogajalo. In tudi tu ni komentator, kljub svoji grobi pripombi, nië kriv. Njegov pogled na take slike je paë tak, niëesar mu ne pomenijo, πe manj pa pokaæejo. Razmiπljanje o galeriji namenjeni nekoliko drugaënim pogledom na fotografijo, so v drugi polovici lanskega leta tekla v kar nekaj glavah. In sreëanje na delavnici digiskopije organizirani lansko leto v SeËoveljskih solinah, je v pogovoru ob kavici, ki smo jo srebali po delavnici Iztok, Janko, Marko in jaz, pri meni sproæil razmiπljanje o moænostih postavitve take oblike galerije. Oblika galerije in nujnost foruma poleg nje, je nastajala nekaj mesecev, mnenja vseh, ki smo bolj intenzivno razmiπljali o teh zadevah, pa so bila v eni stvari zelo enotna: uporabili bomo kar se da pozitiven, prijazen, prijateljski pristop. Dileme o moænostih uspeha pa so bile razreπene takoj, ko sem izvedel za pozitivno mnenje glede take galerije od Matjaæa Intiharja in Iztoka kornika. Registracija domene foto-narava.com, priprava streæniπkih nastavitev, prilagoditev brezplaënih skript (programskih zbirk) phpbb in Coppermine, je bila pravzaprav πe najmanj problematiëna. Tudi Ëe se mi je kaj zataknilo, sem naπel moëno podporo pri svojem sinu, sedanjemu sistemskemu upravitelju Fotonarave. Na drugi strani pa mi je mnoæica idej in predlogov, s katerimi me je zasipal Marko, krepko pomagala pri oblikovanju. V zadnjih dneh januarja je bilo vse pripravljeno za start in iskal sem πe mnenja vseh, za katere sem verjel, da mi lahko pomagajo pri dokonënem piljenju oblike strani. V veliki veëini primerov so bila mnenja konstruktivna in koristna, æal pa sem naletel tudi na primer popolnega nerazumevanja skupine ljudi, ki sem jih do takrat cenil... Za uradni zaëetek delovanja, sem izbral 8. februar - kulturni dan, ko so strani postale vidne na spletu. Prvi odzivi so bili siloviti. Registracije uporabnikov, πtevilo ogledov, πtevilo dodanih slik so v enem mesecu po zaëetku delovanja, krepko presegle vsa moja priëakovanja. Velika zasluga pri tem je tudi najava strani na dveh spletnih straneh (in njunih upravnikov): e-fotografija.com in Ixobrychus.com. Poleg tega je nekaj objav na straneh Druπtva za opazovanje ptic in v reviji Moj Mikro, πe dodatno poveëalo zanimanje za udeleæbo ljubiteljev narave. Od vsega zaëetka pa se trudimo v oblikovanju osnovne filozofije strani: prijaznost v pogovorih, prijaznost pri komentiranju in pozitiven odnos do vseh uporabnikov. Kar nekaj odzivov je ta odnos oznaëilo kot najpomembnejπi poleg tega pa πe moænost objave svojih slik brez skrbi za uniëujoëe kritike o tehniënih pogledih na fotografijo, sta v veliki veëini sodelujoëih tista razloga, da svoje doseæke pokaæejo drugim. Prav zaradi tega smo se odloëili odstraniti moænost ocenjevanja in tekmovanja na kakrπen koli naëin. Tudi s πtevilom ogledov posameznih slik. Le dejstvo, da je statistika ogledov pokazala, kako se vsaka fotografija povpreëno pogleda vsaj desetkrat je dovolj velika vzpodbuda za vse. V zadnjih nekaj tednih deluje πe posebej koristen del - seznam vsebine. To je eden od veëjih posegov naπega sistem ca v kodo programa, ki odpre Ëisto nove moænosti ogledovanja objavljenih slik. Verjamem, da bo to tisto, kar bo galerijo Foto-narava naredilo πe bolj zanimivo za vse, ki jo obiπëejo. V forumu, ki sicer ni tako æiv kakor galerija, pa je vedno veë izredno koristnih nasvetov strokovnjakov naravoslovcev, njihovih izkuπenj in pogovorov na temo narave. Prvi koraki so torej tu. Veliko pomoëi omenjenih in nekaj grdih polen neomenjenih je spremljalo to hojo. Upam, da bo nadaljevanje prav tako uspeπno, koraki krepkejπi, laæje prestopali ovire, polen pa ne bodo veë Ëutili. Aleπ Likar Pogled s fotografskimi oëmi bi naπel kup napak, za ljubitelja narave pa je to enkraten posnetek pegama, redko videne ptice v naπih krajih... Ostrina, kompozicija in πe kaj je narobe, vendar je na sliki PLEVICA, najmanj slikana selivka pri nas. Za veëino fotografov le πe en posnetek jeseni, za ljubitelje narave pa vseeno nekaj veë. NiË posebnega? Pa kljub temu za ljubitelje roæ zelo lepo. JIMTEK Vse za shranjevanje: LEXAR - spominske kartice CRUMPLER - foto torbe in nahrbtniki PELIKAN - barve za tiskalnike in papirji JIMTEK trgovsko podjetje d.o.o. martinska 106, Ljubljana Tel: , Fax: e-fotografija - april, maj

32 Joj, ne dela! TehniËni izdelki so dandanes vse bolj kompleksni, hiter tempo plasiranja novih produktov skrajπuje Ëas za testiranje, sledenje (umetno ustvarjenim?) æeljam in potrebam potroπnikov pa ne dopuπëa, da bi proizvajalci dajali na trg le popolnoma preizkuπene izdelke. Neredko se zgodi, da so prvi kupci nekega izdelka dejansko proizvajalëev testni laboratorij v resniënem svetu. Glede na zgoraj zapisano ter glede na dejstvo, da napak - bodisi v materialu, bodisi v izdelavi - nikdar ni mogoëe popolnoma izkljuëiti, je v danaπnjih dneh æe skorajda samoumevno, da lahko potroπnik kupi izdelek z napako. Slednja se lahko pokaæe æe takoj po nakupu, lahko pa do nje pride ali se pokaæe πele ob uporabi izdelka. V primeru popolne odsotnosti regulative, bi bil potroπnik v takπnih in podobnih primerih prepuπëen dobri volji prodajalca ter morebitnemu delovanju trænih mehanizmov. Ker pa tako prvi kot drugi ne zagotavljajo pravne varnosti (kar so zakonodajalci spoznali æe relativno zgodaj), so se razvili razliëni mehanizmi varovanja konënega kupca v primeru stvarnih napak. V priëujoëem prispevku bo obravnavana slovenska ureditev instituta jamëevanja za stvarno napako izdelka ter garancije za brezhibno delovanje, dotaknili pa se bomo tudi nekaterih sploπnejπih pravnih vpraπanj, ki so pomembna za razumevanje obravnavane tematike. Preden preidemo in medias res, velja opozoriti πe na eno - poveëini sicer samoumevno - dejstvo: Vsa nadaljnja izvajanja temeljijo na slovenski zakonodaji, ki seveda velja le na ozemlju Republike Slovenije. V luëi obravnavane tematike lahko tako poenostavljeno zapiπemo, da vse spodaj zapisano velja le za stvari, kupljene na ozemlju Slovenije. Zakon o varstvu potroπnikov : Obligacijski zakonik Takoj na zaëetku je potrebno izpostaviti pomembno dvodelbo, kajti obravnavano tematiko - jamëevanje za stvarno napako oz. garancijo za brezhibno delovanje stvari - urejata dva zakona. Delitev je toliko pomembnejπa, ker se vsak izmed navedenih zakonov urejanja tematike loteva na svoj naëin, Ëetudi zasledujoë isti cilj - varstvo kupca. Zgodovinsko gledano, je obligacijskopravna ureditev starejπa; razvijati se je zaëela æe s pojavom prvih velikih civilnih kodifikacij v zaëetku 19. stoletja. Potroπniπko pravo je po drugi strani produkt moderne dobe, saj se je zaëelo razvijati v dvajsetem stoletju v zibelki potroπniπtva - Zdruæenih dræavah Amerike. Zatem se je ureditev varstva potroπnikov zaëela postopoma prenaπati tudi na tla stare celine. Sprva so prednjaëile severne deæele, danes pa je potroπniπko pravo na Evropskih tleh, zahvaljujoë direktivam Evropske unije, bolj ali manj poenoteno. Morebitna odstopanja so obiëajno le v pozitivni smeri, t.j. da posamezna dræava nudi potroπniku veë ali viπjo stopnjo pravic kakor to doloëa direktiva. Zakon o varstvu potroπnikov je, kakor æe ime pove, namenjen varovanju pravic potroπnikov. Pomembno je izpostaviti, da vsak kupec izdelka ne sodi nujno v kategorijo potroπnikov. V slovenski ureditvi je potroπnik fiziëna oseba, ki izdelek kupi za osebno uporabo (t.i. home use ), za namene izven njegove poklicne dejavnosti.»e je kupec izdelka pravna oseba (ne glede na organizacijsko obliko), zanjo kot kupca naëeloma ne veljajo doloëbe zakona o varstvu potroπnikov. Do razliënih mnenj prihaja v primerih, ko je kupec izdelka samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki opravlja svobodni poklic. V tem sluëaju je potrebno obravnavati vsak konkretni primer posebej in ugotoviti, ali je bila stvar kupljena za namene izven poklicne dejavnosti ali ne. Ker pa se predmet naπega obravnavanja nanaπa na garancijo za brezhibno delovanje stvari, ki jo ureja Zakon o varstvu potroπnikov v Ëlenih od 15b do 21, je potrebno izpostaviti 21 Ëlen zakona, ki za primer garancije za brezhibno delovanje stvari razveljavlja sploπno pravilo o tem, da Zakon o varstvu potroπnikov velja le za potroπnike.»leni 15b - 20 Zakona o varstvu potroπnikov, ki urejajo garancijo za brezhibno delovanje stvari torej veljajo tudi za subjekte, ki sicer niso potroπniki. Obligacijski zakonik po drugi strani nudi varstvo vsakomur, ki sklene prodajno pogodbo, ne glede ali je to fiziëna ali pravna oseba. Dana je moænost izbire: Subjekt se lahko odloëi za uveljavljanje varstva bodisi na podlagi Zakona o varstvu potroπnikov, bodisi na podlagi Obligacijskega zakonika. OdloËitev glede izbire zakona, po doloëbah katerega naj se konkretni primer obravnava, je vselej na strani kupca. Slednji se bo obiëajno sicer odloëil za uveljavljanje garancije za brezhibno delovanje, vendar bomo v nadaljevanju spoznali primere, kjer je za kupca nujno, da je seznanjen tudi s pravicami, ki mu jih neposredno na podlagi same prodajne pogodbe priznava Obligacijski zakonik. Zakon o varstvu potroπnikov (ZVPot)* Potroπniπka zakonodaja je izrazito kogentne narave. Prevedeno v vsakdanji jezik to pomeni, da je zavezujoëa oziroma da se ni mogoëe dogovoriti drugaëe, kakor doloëa zakon. Pogodbeni dogovori, ki potroπniku jemljejo pravice, ki mu jih daje ZVPot, so tako niëni. Prodajalec lahko potroπniku ponudi ugodnejπe pogoje, kakor jih doloëa zakon, ne more pa mu ponuditi slabπih. Tovrstna ureditev je potrebna zaradi æe prej omenjenega dejstva, da je potroπnik obiëajno πibkejπa stranka poslovnega razmerja, ki bi lahko bil dejansko prisiljen sprejeti zanj neugodne pogoje. Garancija za brezhibno delovanje stvari se izdaja za vse tiste stvari, katerih brezhibno delovanje se zagotavlja z vzdræevanjem ali Ob popolni odsotnosti regulative bi bil kupec prepuen dobri volji prodajalca ter morebitnemu delovanju trnih mehanizmov. Ker pa tako prvi kot drugi ne zagotavljajo pravne varnosti, so se razvili razlini mehanizmi varovanja kupca v primeru, da ima stvar napako. zamenjavo njenih delov. To velja tudi za stvari, ki so naprodaj samostojno, uporabljajo pa se kot sestavni del neke druge stvari. DoloËitev teh stvari je v pristojnosti ministra za gospodarstvo, ki s podzakonskim aktom podrobneje uredi tudi garancijske obveznosti za posamezne vrste stvari (najkrajπi garancijski rok, doba obveznega zagotavljanja vzdræevanja, ). Ob sklenitvi prodajne pogodbe - zanjo naëeloma ni predpisana nobena oblika, zadoπëa golo soglasje obeh strank - mora prodajalec kupcu za stvari iz prejπnjega odstavka izroëiti garancijski list, navodila za uporabo v slovenskem jeziku ter seznam pooblaπëenih servisov. Garancijski list mora biti razumljiv; Ëe je bil izdelek prodan na ozemlju Republike Slovenije, mora biti v celoti v slovenskem jeziku. Pomembno je, da garancijski list vsebuje z zakonom predpisane podatke: firmo in sedeæ proizvajalca; podatke za identifikacijo konkretne stvari (tip, model, serijska πtevilka, ); izjavo, da proizvajalec jamëi za kakovost oz. brezhibno delovanje v garancijskem roku; firmo in sedeæ prodajalca; datum izroëitve blaga potroπniku ter najkrajπi garancijski rok, ki ne sme biti krajπi od enega leta, razen Ëe gre za rabljeno stvar, za katero lahko prodajalec doloëi krajπo garancijsko dobo.»etudi prodajalec kupcu ne izda oz. izroëi garancijskega lista ali Ëe le-ta ne izpolnjuje zgoraj opisanih zahtev, uæiva kupec enake pravice, kakor Ëe bi mu bil garancijski list izdan oziroma kakor da garancijski list ne bi imel napak. Opozoriti velja tudi, da ima kupec vse pravice, ki mu gredo po zakonu glede garancije za brezhibno delovanje, Ëetudi za neko stvar garancija ni obvezna, proizvajalec pa jo je javno obljubljal (t.i. prostovoljna garancija). Prodajalec, ki je registriran za opravljanje dejavnosti prodaje rabljenega blaga, mora za blago, ki ga kot takπno doloëi podzakonski akt, ob sklenitvi prodajne pogodbe prav tako izroëiti kupcu garancijski list, navodila za uporabo ter seznam pooblaπëenih servisov. Za rabljeno stvar lahko prodajalec doloëi garancijsko dobo, ki je krajπa od najkrajπe predpisane enoletne. V velikem πtevilu primerov, zlasti pri tehniënem blagu, ki obiëajno izvira iz drugih dræav, bi bila zahteva po uveljavljanju garancije neposredno pri proizvajalcu za kupca izjemno neugodna. Nastali bi lahko nepotrebni stroπki, katerih viπina bi v doloëenih primerih utegnila biti nesorazmerna z vrednostjo same stvari. Poleg tega je potrebno upoπtevati tudi jezikovne ovire. Zato Zakon o varstvu potroπnikov doloëa, da lahko potroπnik vse pravice, ki jih ima proti proizvajalcu, uveljavlja tudi proti trgovcu, ki mu je stvar prodal. V primeru, da na stvari pride do okvare ali da je na njej ugotovljena pomanjkljivost, mora dajalec garancije oziroma pooblaπëeni servis okvaro ali pomanjkljivost odpraviti v 45 dneh od sprejema stvari v popravilo. Nasvet potroπniku: Ob oddaji stvari v popravilo vselej zahtevajmo potrdilo o oddaji stvari v popravilo, na katerem mora biti naveden datum sprejema stvari.»e napaka ali pomanjkljivost ni odpravljena v 45 dneh, mora biti potroπniku stvar brezplaëno nadomeπëena z enakim, novim in brezhibnim izdelkom.»e prodajalec v primernem roku ne popravi ali zamenja stvari, lahko kupec tudi odstopi od pogodbe ali zniæa kupnino in zahteva odπkodnino (to sicer doloëa Obligacijski zakonik v 484. Ëlenu). V primeru manjπega popravila, se garancijska doba podaljπa za toliko, kolikor Ëasa kupec ni mogel uporabljati stvari. V primeru, ko je bila stvar zaradi napake ali pomanjkljivosti zamenjana ali pa bistveno popravljena, zaëne garancijska doba znova teëi od zaëetka od dne 32 e-fotografija - april, maj 2005

33 zamenjave oziroma predaje popravljene stvari kupcu.»e je bil zamenjan ali bistveno popravljen le doloëen del stvari, zaëne garancijska doba teëi znova le za ta konkreten del (to sicer doloëa Obligacijski zakonik v 483. Ëlenu). Proizvajalec oziroma pooblaπëeni servis ni dolæan za Ëas popravila stvari, za katero potroπnik uveljavlja garancijo, zagotoviti potroπniku zaëasni nadomestni izdelek. Lahko pa to stori ter se na ta naëin izogne tudi morebitnemu zahtevku potroπnika, s katerim bi ta uveljavljal pravico do povraëila πkode, ker stvari ni mogel uporabljati (od trenutka, ko je zahteval popravilo pa do izvrπitve popravila ali zamenjave). Stroπke transporta stvari do kraja, kjer bo izvrπeno popravilo ali stvar zamenjana, nosi proizvajalec oziroma prodajalec. ObiËajna praksa je, da proizvajalec oziroma prodajalec kupcu povrne stroπke v viπini, kolikor znaπa cena najcenejπe razpoloæljive moænosti transporta. Obligacijski zakonik (OZ)** Obligacijski zakonik med drugim vsebuje tudi nekaj sploπnejπih doloëb glede garancije za brezhibno delovanje stvari, vendar se z njimi na tem mestu ne bomo ukvarjali, saj smo si institut garancije za brezhibno delovanje stvari ogledali æe zgoraj preko doloëb Zakona o varstvu potroπnikov. Kar nas bo zanimalo tukaj, je odgovornost prodajalca za stvarne napake stvari.»etudi na prvi (laiëni) pogled glede zasledovanega cilja morda ni razlike v primerjavi z garancijo za brezhibno delovanje stvari, pa je ureditev tolikanj drugaëna, da je v nobenem primeru ne gre meπati z garancijskim jamstvom, kar se sicer v laiëni javnosti rado dogaja. Odgovornost za stvarne napake stvari se nanaπa tako na nakup nove, kot tudi na nakup rabljene stvari. Vsak prodajalec, ne glede na to ali je stvar nova ali rabljena, odgovarja za stvarne napake na prodani stvari. Odgovornost seveda ni neomejena in v nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali pomembnejπe postavke zakonske ureditve. Najprej se pomudimo pri vpraπanju, kdaj sploh gre za stvarne napake. Odgovor se nahaja v 459. Ëlenu Obligacijskega zakonika, ki doloëa, da gre za stvarno napako: - Ëe stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno obiëajno rabo ali promet; - Ëe stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ta posebna raba pa je bila prodajalcu znana ali bi mu morala biti znana; - Ëe stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molëe dogovorjene oziroma predpisane; - Ëe je prodajalec izroëil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, ki ga je pokazal kupcu, razen Ëe je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.»e glede na zgoraj zapisano ugotovimo, da gre za stvarno napako, se naslednje vpraπanje, ki si ga moramo zastaviti, glasi: Za katere napake je prodajalec odgovoren? Sam obstoj napake namreë πe ne pomeni, da je prodajalec zanjo tudi odgovoren. Prodajalec tako odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela tedaj, ko je nevarnost nakljuënega uniëenja preπla na kupca (praviloma ob izroëitvi stvari), ne glede na to, ali je zanje vedel ali ne. Poleg tega prodajalec odgovarja tudi za tiste stvarne napake, ki se pokaæejo potem, ko je nevarnost nakljuënega uniëenja stvari æe preπla na kupca (torej po izroëitvi stvari), Ëe so posledica vzroka, ki je obstajal æe pred tem (ko je bila nevarnost za nakljuëno uniëenje πe na strani prodajalca). Dodati je potrebno, da se neznatna stvarna napaka ne upoπteva. Prodajalec pa ne odgovarja za stvarne napake stvari, Ëe je kupec vedel ali pa bi mogel vedeti, da stvar nima lastnosti za njeno obiëajno rabo ali promet in/ali Ëe je kupec vedel ali pa bi mogel vedeti, da stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molëe dogovorjene oziroma predpisane. Seveda se postavi vpraπanje, kdaj bi kupec mogel vedeti za neko dejstvo. Zakon odgovarja, da bi kupec mogel vedeti za tiste napake, ki bi jih skrben Ëlovek s povpreënim znanjem in izkuπnjami lahko opazil pri obiëajnem pregledu stvari. Vendar pa prodajalec odgovarja za napake, ki bi jih kupec z lahkoto opazil, Ëe je izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima doloëene lastnosti ali odlike. OËitne napake: Kupec je kupljeno stvar dolæan pregledati ter o oëitnih napakah obvestiti prodajalca v osmih dneh (Ëe gre za posel med gospodarskimi subjekti, je to potrebno storiti nemudoma), sicer izgubi pravico do uveljavljanja odgovornosti prodajalca za stvarno napako na stvari. V primeru, da kupec stvar pregleda v navzoënosti prodajalca, mora v primeru obstoja oëitnih napak takoj grajati stvar, sicer prav tako izgubi pravico do uveljavljanja odgovornosti prodajalca za stvarno napako na kupljeni stvari. Skrite napake:»e se kasneje (tudi med uporabo stvari) pokaæe, da ima stvar napako, ki je z obiëajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoëe opaziti, gre za skrito napako. Kupec mora o njej obvestiti prodajalca v osmih dneh, πteto od dne, ko je napako opazil (Ëe gre za posel med gospodarskimi subjekti, mora to storiti nemudoma), sicer izgubi pravico do uveljavljanja odgovornosti prodajalca za stvarno napako na stvari. Odgovornost prodajalca za skrite napake je Ëasovno omejena - prodajalec odgovarja za skrite napake najveë 6 mesecev po izroëitvi stvari, razen, Ëe sta prodajalec in kupec doloëila daljπi rok. Ne glede na vrsto napake - bodisi da gre za oëitno, bodisi da gre za skrito - mora torej kupec o napaki obvestiti prodajalca v doloëenem roku, sicer pravico izgubi. V obvestilu o napaki mora kupec natanëneje opisati napako ter povabiti prodajalca, da stvar pregleda. V izogib morebitnim zapletom, je koristno, Ëe kupec prodajalca obvesti o napaki pisno (s priporoëeno poπiljko). Tako se slednji ne bo mogel sklicevati na to, da obvestila o napaki ni prejel, saj zakon vzpostavlja domnevo, da je prodajalec prejel obvestilo o napaki, Ëe je to bilo pravoëasno poslano, Ëetudi je obvestilo prispelo z zamudo ali pa ga prodajalec sploh ni prejel. Posebej je potrebno opozoriti na primer, ko kupec ne izgubi pravice sklicevati se na stvarno napako, Ëetudi je ravnal v nasprotju z doslej zapisanimi kupëevimi dolænostmi. Gre za primer, ko je prodajalec za napako vedel ali pa mu le ta ni mogla ostati neznana. V tem primeru kupec ne izgubi pravice, Ëetudi stvari ni nemudoma pregledal ali v predpisanem roku obvestil prodajalca. Kadar prodajalec za napako ve ali pa mu ta ni mogla biti neznana, le-ta odgovarja za takπno napako tudi po poteku πestih mesecev, kolikor sicer znaπa rok, v katerem prodajalec odgovarja za skrite napake, pod pogojem da zanje ni vedel. Kupec in prodajalec se lahko dogovorita, da se prodajalëeva odgovornost za stvarne napake stvari omeji ali popolnoma izkljuëi. Morebiten tovrsten dogovor pa je niëen, Ëe je bila napaka prodajalcu znana, pa o tem ni obvestil kupca. Dogovor je niëen tudi v primeru, Ëe ga je prodajalec z izkoriπëanjem svojega poloæaja kupcu vsilil. Toda Ëetudi bi bila prodajalëeva odgovornost veljavno izkljuëena, kupec glede teh napak obdræi pravice, ki mu gredo na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari po Zakonu o varstvu potroπnikov. Upoπtevaje vse zgoraj zapisano smo ugotovili, da ima stvar napako ter da lahko uveljavljamo odgovornost prodajalca za stvarno napako na stvari. Kako naprej? Kakπne pravice imamo kot kupec? Kaj lahko zahtevamo od prodajalca? Na to vpraπanje podaja Obligacijski zakonik odgovor, da lahko kupec, ki je pravoëasno in pravilno obvestil prodajalca: - zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroëi drugo stvar brez napake ali - zahteva od prodajalca zniæanje kupnine ali - odstopi od prodajne pogodbe (v tem primeru mora vrniti stvar, prodajalec pa mora vrniti kupnino). V primeru zniæanja kupnine, se le-ta zniæa za razliko med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi prodajne pogodbe. Kupec, ki je zaradi kakπne napake dosegel zniæanje kupnine, sme ob poznejπem odkritju πe kakπne napake zahtevati ponovno zniæanje kupnine (ali odstopiti od pogodbe). Kupec lahko odstopi od pogodbe le, Ëe je pred tem prodajalcu pustil primeren dodaten rok za izpolnitev pogodbe.»e prodajalec v dodatnem roku ne izpolni pogodbe, se slednja samodejno razveæe po samem zakonu. Ne da bi prodajalcu pustil dodaten rok, pa lahko kupec odstopi od prodajne pogodbe, Ëe mu je prodajalec sporoëil, da ne bo izpolnil pogodbe ali Ëe iz okoliπëin oëitno izhaja, da prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti. Kupec izgubi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari, Ëe stvari ne more vrniti ali je ne more vrniti v stanju, v kakrπnem jo je prejel. Kljub temu pa lahko odstopi od pogodbe, Ëetudi je ne more vrniti v stanju, v kakrπnem jo je prejel, Ëe bila stvar uniëena ali poπkodovana zaradi napake, ki je razlog za odstop od pogodbe ali pa je poπkodba nepomembna. Kupec prav tako ne izgubi pravice do odstopa od pogodbe, Ëe je (πe preden je bila napaka odkrita) med njeno obiëajno rabo porabil ali zamenjal del stvari. V primeru, da kupec vendarle izgubi pravico do odstopa od pogodbe zaradi tega, ker stvari ne more vrniti v stanju, v kakrπnem jo je prejel, pa ne izgubi ostalih pravic (zahteva za odpravo napake, zahteva za zniæanje kupnine zaradi napake). Neodvisno od tega pa odgovarja prodajalec kupcu tudi za πkodo, ki je zaradi napake stvari nastala na kupëevih drugih Foto kamera se je pokvarila. Kaj pa sedaj? dobrinah (πkoda na stvareh, izgubljen zasluæek, ) Pri tem se uporabljajo sploπna pravila o odπkodninski odgovornosti. ZakljuËek Iz vsega zapisanega je torej veë kot oëitno, da se garancija za brezhibno delovanje obëutno razlikuje od odgovornosti prodajalca za stvarno napako na stvari.»e se na kupljenem izdelku pojavi napaka ima kupec vselej moænost izbire, ali bo uveljavljal garancijo za brezhibno delovanje stvari ali pa prodajalëevo odgovornost za stvarno napako. Za katero izmed moænosti se bo odloëil, je odvisno od kupëevih preferenc ter interesov.»e ima stvar denimo napako, ki kupca moti, a ne v tolikπni meri, da stvari ne bi mogel uporabljati, je morda za kupca smotrneje zahtevati zniæanje kupnine na podlagi odgovornosti za stvarno napako, kakor pa uveljavljati jamstvo na podlagi garancije. Nadalje, garancija za brezhibno delovanje stvari ne omogoëa odstopa od pogodbe, kot je to mogoëe pri uveljavljanju odgovornosti prodajalca za stvarno napako na stvari. Koristno je izpostaviti (Ëeprav je pozoren bralec lahko do te ugotovitve æe priπel), da prodajalec odgovarja za stvarno napako na stvari glede vsake prodane stvari (razen Ëe stranki to odgovornost izkljuëita). Na drugi strani je garancija za brezhibno delovanje stvari omejena na izdelke, za katere tako doloëa podzakonski akt, ki ga izda minister za gospodarstvo. Spregledati pa ne gre πe neëesa: Nad izvrπevanjem Zakona o varstvu potroπnikov bdi Træni inπpektorat. Æe sama prijava na træni inπpektorat pogosto uëinkuje tako, da prodajalec, ki krπi potroπnikove pravice, spremeni svoje ravnanje. Nasprotno ostane kupcu v primeru neuspeπnega uveljavljanja pravic na podlagi Obligacijskega zakonika le πe (dolgotrajno in z vidika stroπkov drago) sodno varstvo. Nadaljnja razlika je glede subjekta, pri kateremu kupec uveljavlja svoje pravice. V primeru garancije lahko svoje pravice uveljavlja tako pri proizvajalcu kot tudi prodajalcu, v primeru odgovornosti prodajalca za stvarno napako pa æe po naravi stvari pravice ni moë uveljavljati drugaëe kakor proti prodajalcu. Na strani kupca je torej da sprejme odloëitev: Garancija za brezhibno delovanje stvari ali odgovornost prodajalca za stvarno napako na stvari. Namen priëujoëega prispevka je bil podati osnove vsake izmed moænosti ter predvsem seznaniti kupce z njihovimi pravicami v zvezi z brezhibnim delovanjem oziroma napakami na stvari. Aljaæ Marn ( * Zakon o varstvu potroπnikov, uradno preëiπëeno besedilo, Uradni list RS πt. 98/2004 ** Obligacijski zakonik, Uradni list RS πt /01 e-fotografija - april, maj

34 Crop je zoom ali ni? Globinska ostrina Najprej me je mikalo, da bi se spustil v matematiko, vendar potem verjetno nihëe ne bi bral naprej, tako da se bom temu izognil. Bom raje navedel empiriëni dokaz: v kompaktih, ki imajo v primerjavi s SLR-ji izredno majhne senzorje, je globinska ostrina ogromna. Kar poglejte slike. S kompaktom je ponavadi skoraj nemogoëe ustvariti lepo zamegljeno ozadje. EnaËba globinske ostrine je (konëni rezultat bom pa vseeno navedel) d je oddaljenost skrajne toëke, ki je πe vedno v mejah globinske ostrine. Seveda sta ti toëki dve, ena pred in ena za goriπëno razdaljo. s je razdalja do goriπëne ravnine, a je zaslonka (2.8, ), f je goriπënica, c pa je t.i. circle of confusion.»e slika ni veë ostra, pomeni, da toëka ne ustvari toëke ne sliki, ampak krogec. Radij tega krogca je naπ c. Manjπi kot je senzor oz. veëja kot hoëemo da je na koncu poveëava slike, manjπi mora biti c. Resolucija Tu imam v mislih dve razliëni resoluciji. Ena je gostota pikslov senzorja, druga pa je resolucija objektiva. Seveda tu velja pravilo πibkega Ëlena.»e imamo dva senzorja z recimo 8mp in drugaënim crop faktorjem (recimo Canon 20D in 1D II), bo prvi zahteval veëjo resolucijo objektiva na centru (ker ima bolj goste pixle), robovi ga pa sploh ne bojo zanimali. Na sreëo so objektivi na centru dosti bolj ostri kot na robu.»e je objektiv prirejen za crop faktor, te razlike ni. Pri objektivih bi morali na resolucijo gledati ne kot πtevilo linij, ki jih loëi na milimeter, ampak πtevilo linij, ki jih loëi na nek doloëen kot.»e je senzor bliæe, je zato πtevilo linij na milimeter veëje. Zato imajo poceni kompakti ponavadi objektive, ki zmorejo veëjo resolucijo od najdraæjih profesionalnih, narejenih za 35 mm format. Seveda pa to zmorejo samo na zelo majhnem podroëju. V vsakem primeru, Ëe koristimo samo notranjost objektiva, narejenega za veëje podroëje, ne izkoristimo vsega njegovega potenciala. Isto pa velja, Ëe koristimo celotno njegovo sliko, vendar s senzorjem, ki na centralnem podroëju ne izkoristi celotne njegove resolucije. S tega vidika manjπi senzor z enako resolucijo kot veëji naredi popolnoma enak efekt kot uporaba telekonverterja. Ravno tako izkoristi samo notranji del slike in ravno tako je neuporaben, Ëe objektiv na centralnem podroëju nima primerne resolucije. Perspektiva Vsi, ki pravijo, da je perspektiva odvisna od goriπëne razdalje, se sklicujejo na klasiëne slikice iz fotografskih knjig, z objektom v ospredju in hribi v ozadju, ki prikazujejo, kako se pri niæji goriπënici z enako velikostjo sprednjega objekta lahko dobi noter veë hribov. Vendar pa v teh knjigah pozabijo dodati nekaj bistvenega: med eno in drugo sliko so se fotografi malo sprehodili... (slika1) Poglejmo malo bolj natanëno, kaj se je dogajalo. Recimo, da iz toëke A slikate drevo, ki je od vas oddaljeno 10 m, v ozadju, kakπnih 10 km od vas, pa so prekrasni hribi (slika1). Z rumenimi, rdeëimi in modrimi Ërtami so prikazani robovi vaπega vidnega polja z razliënimi objektivi in senzorji. Uporabite svoj 100 mm objektiv in ujamete celotno drevo in dva hriba (slika2). Robovi vaπega vidnega polja so na sliki 1 prikazani z modro. (slika2) (slika3) Zdaj pa se zgodi nekaj straπnega: objektiv vam pade na tla, se razbije, v torbi vam je ostal samo πe en 50 mm. Na sreëo je fotoaparat ostal cel. Dobro, nië hudega, tudi ta bo dober... navijete ga na objektiv, ampak glej ga zlomka... zdaj je vse dvakrat manjπe... drevo zasede samo polovico slike, pa tudi tista dva hriba sta zdaj dvakrat manjπa in zato ujamete vse πtiri (slika3). Robovi vaπega vidnega polja so sedaj rumeni. Zberete vso svojo æelezno voljo in se sprehodite bliæe drevesu. Ko ste od njega oddaljeni samo πe pet metrov (toëka B), bo spet zasedlo celotno sliko. LogiËno, saj je razdalja dvakrat manjπa. Robovi vaπega vidnega polja so rdeëi. Kaj je pa s hribi v ozadju? Prej so bili oddaljeni 10 km, zdaj pa 5 m manj. PoveËali se bojo za 0,05%, kar je popolnoma zanemarljivo. e vedno vidite πtiri. RdeËa in rumena Ërta se na sliki ne konëata v isti toëki, ker paë hribov nisem mogel narisati dovolj oddaljenih. Torej ste perspektivo spremenili. S 100 mm objektivom ste na sliki imeli drevo in dva hriba, s 50 mm objektivom pa imate pri isti (slika4) velikosti drevesa πtiri hribe (slika4). Vendar ste obakrat imeli enako velik senzor, vaπ poloæaj pa se je spreminjal. Pa poglejmo πe hujπi scenarij. Skupaj z objektivom se je razbil tudi fotoaparat. Na sreëo imate v torbi (poleg 50 mm objektiva) tudi rezervni body, ki pa ima dvakrat manjπi senzor. Stojite na toëki A. 50 mm objektiv je na prvem fotoaparatu vse pomanjπal, drevo je zasedlo samo pol slike, videli ste πtiri hribe. Vendar pa je sedaj senzor manjπi, zato drevo πe vedno zasede celotno sliko, πe vedno vidite samo dva hriba (slika5). Perspektiva je enaka (slika5) kot na zaëetku, ko ste na velikem senzorju slikali s 100 mm objektivom. Slika v kukalu je sicer dvakrat manjπa, vendar nas to ne moti pretirano, saj jo bomo na koncu vseeno razvili na enako velikost in dali na steno. Isti efekt bi bil, Ëe sicer prvega Full Frame fotoaparata ne bi razbili, vendar se vam s 50 mm objektivom ne bi dalo hodit proti drevesu in bi si raje rekli eh, bom ze potem v photoshopu ali s πkarjami odrezal ven samo glavni del slike, itak imam dovolj resolucije«. Na sreëo sta oba naπa senzorja imela enako resolucijo in fiksni objektivi so dovolj ostri, da prenesejo veëjo gostoto pixlov manjπega senzorja.»e senzorja ne bi imela enakega πtevila pixlov, bi sicer na raëunalniku bila ena slika vseeno veëja od druge, vendar ko bi manjπo poveëali na velikost veëje, ne bi opazili razlik v perspektivi. Samo v resoluciji in globinski ostrini. Torej, Ëe imate dovolj oster objektiv in dovolj megapixlov, lahko namesto zooma mirno uporabljate crop. Perspektiva se ne bo spreminjala. Nekateri pravijo, da je 17 mp, kolikor jih ima canon 1Ds, æe Ëez mejo uporabnosti, ker objektivi ne dosegajo dovolj ostrine. Kar pa ni res. Na centru dosegajo Ëisto dobro ostrino, tam ima tak aparat pribliæno enako gostoto pixlov kot pokojni 10D. Kar pomeni, da lahko tam nek fiksen 20 mm objektiv uporabljate za πiroki kot, Ëe pa boste zadevo trikrat pomanjπali (60 mm ekvivalent), vam bo πe vedno ostala slika, velika skoraj 2 mp.»e imate namen narediti sliko za Ëasopis ali pa jo razviti na majhen format, bo to Ëisto dovolj. Centralna 2 mp bosta pa vsekakor dovolj ostra na tem 20 mm objektivu, Ëeprav bojo robovi celotne 17 mp slike æe precej neostri. Glede na to, da tudi novi canon 20D na dobrih FF objektivih nima teæav z resolucijo (vsaj ko jih malo zaprete), lahko priëakujemo, da se bo resolucija FF senzorjev dvignila vsaj πe na 20,5 mp. Ko bojo senzorji dosegli zgornjo mejo, bojo tudi telekonverterji popolnoma odveë. PraktiËen dokaz, da je perspektiva odvisna samo od poloæaja fotoaparata To se lepo vidi na naslednji sliki. Na okensko polico sem postavil steklenico, ki je bila pribliæno dva metra oddaljena od fotoaparata. Za njo, kakπnih 20 metrov za fotoaparatom, je bil grm, 10 m za njim pa trava. Prva slika je bila posneta s 100 mm objektivom in ni nië rezana. Druga je slikana s 40 mm in je bil na sliki naknadno narejen 40% crop, tretja pa je slikana na 17 mm in je bil narejen 17% crop, torej sem odrezal vse razen samega centra slike. Vse tri so bile potem resizane na enako velikost. Na prvi sliki se vidi, da je globinska ostrina bistveno manjπa. Na tretji pa se πe opazi teæavo pomanjkanja resolucije, saj je imel fotoaparat samo 6 mp in ko sem odrezal samo 17% slike sem jo moral ustrezno poveëati. Ampak poglejte perspektivo. Ker je bil fotoaparat ves Ëas na stojalu, ki ga nisem premikal, je perspektiva ves Ëas nespremenjena! Razmerje med steklenico in grmovjem v ozadju je enako. NiË se ni spremenilo. Torej je to, da se pri kompaktih vidi problem manπih goriπënic, ker naj bi imeli zato ljudje veëje nosove in bili bolj sodëkasti in da lahko izkuπen fotograf po tem celo odkrije s kakπnih senzorjem je bila slika narejena, ena navadna, velika laæ. To govorijo ljudje, ki nekje nekaj preberejo, nekje nekaj sliπijo, nikoli pa ne razmislijo ali preizkusijo. Pa Ëeprav radi reëejo, da so se na to prepriëali na lastne oëi. Najhuje je, da so to marsikdaj stari, izkuπeni fotografi, katerim nove generacije potem slepo verjamejo. 34 e-fotografija - april, maj 2005

35 Kaj se dogaja v notranjosti fotoaparata? Poglejmo πe malo bolj natanëno, kaj se dogaja v notranjosti naπega stroja. Poenostavimo ga z idealnim objektivom, z eno samo tanko leëo, ki je od senzorja oddaljena za goriπëno razdaljo (postavljena je tam, kjer se æarki kriæajo, torej v stiëiπëu obeh konusov). To seveda ni mogoëe iz dveh razlogov. PrviË, take idealne leëe ni. DrugiË, razdalja od leëe do senzorja, kjer se ustvari slika, je enaka goriπëni razdalji samo, ko izostrimo na neskonënost. Ampak Ëe izvzamemo makro posnetke, so odmiki od te lege zanemarljivi. Da bi ugotovili, kje na senzorju se pojavi slika posamezne toëke na predmetu, je dovolj, da potegnemo premico, ki gre od slikane toëke do senzorja skozi center objektiva. Pred objektivom imamo dva predmeta na razliëni razdalji (roæica in krogi), za njim pa dva senzorja. Eden je majhen in zato bliæe leëi (ker v tem primeru ta leëa prikazuje objektiv s krajπo goriπënico), drugi pa veëji in dlje od senzorja (ker paë n krat veëji senzor paë potrebuje objektiv z n krat veëjo goriπëno razdaljo). Enaka situacija bi bila, Ëe bi naredil dve sliki, kjer bi bili senzorji v enakem poloæaju, stiëiπëe konusov oziroma leëa pa bi bila premaknjena. No, tudi slikani objekti bi morali biti premaknjeni za razliko goriπënic, vendar je razdalja do od objektiva do senzorja v realni situaciji ponavadi zanemarljiva z razdaljo od objektiva do slikanega objekta (macro bomo obravnavali posebej). Kot vidimo na 3D modelëku, sta sliki, ki se ustvarita na senzorjih, enaki. Kaj pa macro? Na teh treh slikah se nazorno vidi, da ko sem govoril o tem, da se poloæaj fotoaparata ne sme spremeniti, nisem bil dovolj natanëen. Tisto, kar se res ne sme spremeniti, ni poloæaj fotoaparata, ampak poloæaj glavne leëe. Torej moramo poloæaj fotoaparata spremeniti za dolæino spremembe goriπënice objektiva.»e smo πe bolj natanëni, moramo kompenzirati tudi EPSON Stylus Photo RX500 spremembo drugaëne razdalje fokusiranja, ki smo jo s tem dosegli (saj veste, da se pri macro posnetkih s focusiranjem spreminja tudi velikost slike, kot da bi jo malenkost zoomirali). Je ta razlaga æe malo preveë pikolovska? Vsekakor. irokokotna popaëenja so, kot æe njihovo ime pove, vezana na πiroki kot, ne na goriπënico! Pri geografiji smo se verjetno vsi uëili o razliënih sferiënih projekcijah, ki se uporabljajo za prikaz karte sveta. Najbolj enostavna, pa tudi najbolj polna napak, je rektangularna. Enostavno se postavi valj okoli krogle in in njeno povrπino preslika gor. Problem je v tem, da sta tako severni in juæni pol razvleëena Ëez tako povrπino kot Afrika. Ta teæava se pojavi ne glede na to, Ëe projicirate majhen planetek, kot Merkur, ali pa Sonce. Ni vaæna velikost, vaæen je kot (baje da tudi tehnika)! Podobna teæava se pojavlja pri πirokokotnih objektivih. Temu nekateri reëejo perspektiva, pa ni. To je popaëenje pri projekciji. Tudi tu imamo veë razliënih moænosti projekcije sferiënega vidnega polja na ravnino filma. Imamo linearne πirokokotnike in fisheye. Poenostavljen primer linearnega popaëenja lahko vidite na naslednji skici.»e imamo dva enaka objekta postavljena na enaki razdalji od naπih oëi, je logiëno, da jih vidimo enako velike. Senzor v naπem oëesu je sferiëen. Ne glede na to, Ëe je objekt v centru naπega vidnega polja ali pa je robovih (tako horizontalnih kot vertikalnih), ga vidimo enakega. Fotografije pa so seveda tiskane na raven papir, zato je tudi senzor raven. Takrat se pa zgodi to. Poglejte, kako je slika rdeëega predmeta neprimerno veëja od slike Ërnega. Spodnja Ërna Ërta predstavlja veëji senzor in je bolj odmaknjena od centra objektiva (veëja goriπëna razdalja), zgornja modra Ërta pa predstavlja manjπi senzor, ki pa mora biti bliæe objektivu. Multifunkcijska naprava: - 6 barvno foto tiskanje in kopiranje (moæno brez priklopa na raëunalnik) - 48 bitni skener, loëljivosti 2400x4800 dpi (vgrajen adapter za skeniranje filmov) - Vgrajeni Ëitalci pomnilnih kartic - Tiskanje fotografij brez robov (max. A4) - LoËene barvne kartuπe SAMO SIT Razmerja med sliko rdeëega predmeta, sliko Ërnega predmeta in velikostjo senzorja, so v obeh primerih enaka.»e torej sliko iz obeh senzorjev potem razvijemo na enako velikost, bodo popaëenja enaka. Na kratko to pomeni, da 10 mm objektiv senzorju z 2x cropom nima Ëisto nië veë πirokokotnih distorzij kot 20 mm objektiv na FF senzorju. Na senzorju, ki bi bil dvakrat veëji od 35 mm,. bi 40 mm objektiv spet naredil enako popaëenje. Torej to pomeni, da Ëe slikam na FF senzorju s 16 mm objektivom in izreæem samo centralni del slike, popaëenj ne bo? ToËno tako. PopaËenja se poznajo proti robu slike. Zakaj tudi fotoaparati ne uporabljajo sferiënega senzorja? Tudi Ëe odmislimo vse teæave pri izdelavi, se sreëamo z dodatnimi problemi: prvië, goriπëna ravnina bi verjetno postala goriπëna sfera. V nekaterih primerih pride to prav, recimo Ëe bi naredili 180 stopinjski posnetek notranjosti neke hiπe za VR ogled na raëunalniku. VeËinoma pa bi bilo to verjetno zelo moteëe. Pri oëesu se te teæave ne opazi, ker itak vidimo ostro le centralni del slike. Z dodatnimi leëami v objektivu bi se dalo to kompenzirati, vendar to sega izven namena tega Ëlanka.Tudi ogled teh fotografij bi bil zelo teæaven. Tiskati bi jih morali na sferiëni papir, v nasprotnem primeru bi ponovno pridobili vsa popaëenja, ki smo se jih s sferiënim senzorjem reπili. Lahko bi tudi ustvarili konkavne sferiëne monitorje, v katere bi vtaknili glavo in opazovali sliko. Norih idej ne manjka, s Ëim nam bo tehnika postregla bomo pa videli. Panoramske kamere Zakaj pa lahko te zajamejo tako ogromen kot brez popaëenj? Ker zajamejo velik kot samo v eni dimenziji. Slike so nizke in podolgovate. Pomislimo πe enkrat na popaëenja, ki jih dobimo, ko poskuπamo sfero projecirati na valj. Napake se pojavljajo na polih, v bliæini ekvatorja pa je taka slika zelo verodostojna. PlaπËa valja pa ni teæko printati na raven papir. Jernej FilipËiË CANON A510 + POLNILEC Z BATERIJAMI + TORBICA COBRA SAMO SIT Pomnilne kartice USB kljuëi

36 S kolesom in digitalcem po Afriki - 3. del Za menoj je pol leta kolesarjenja po Afriki in po povratku domov je, kot ponavadi po zakljuëku epskih popotovanj, napoëil Ëas za refleksijo. Med drugim se seveda porodi tudi vpraπanje, kako se na takem potovanju odreæe digitalni fotoaparat, oziroma v mojem primeru kar dva, oba Olympusa: c-5060 Wide Zoom in c-765 Ultra Zoom. Med leto in pol trajajoëim potovanjem okoli sveta, ter med polletnim pohodom Ëez ZDA od mehiπke do kanadske meje sem prisegal na klasiëen fotoaparat in diapozitive. Svoje digitalno deviπtvo sem izgubil med enoletnim kolesarjenjem reportaæe sem takrat pisal kar v zvezek in jih v lokalnih knjiænicah tipkal in poπiljal po elektronski poπti. Na kolesu imam poleg digitalnega fotoaparata (ali dveh) s seboj πe prenosni raëunalnik, mobilni telefon, Garminovo GPS napravo etrex Vista, in image tank Xs Drive Pro z zmogljivostjo 40Mb (darilo Fotoformata iz pasaæe NebotiËnik), na katerega lahko fotografije prenaπam direktno s spominskih kartic. Vsa tehniëna oprema je bila varno spravljena v Lowepro DryZone nahrbtnik, ki je povsem nepremoëljiv, kar pomeni tudi odliëno zaπëito pred prahom. voljo, kot se nama je zgodilo v Zambiji in Malaviju. Kolesarila sva od ene prestolnice do druge, torej skoraj tisoë kilometrov od Lusake do Lilongweja, ne da bi imela dostop do interneta. Tedenske reportaæe je bilo tam treba precej pazljivo naërtovati in poslati tudi po dve naenkrat. Velike malenkosti Svoje potovanje sem priëel v Cape Townu, oziroma na Rtu dobre nade, konëal pa po 4000 prevoæenih kilometrih in petih prehojenih dneh na strehi Afrike, torej njenem najviπjem vrhu, Kolesarja v vroëi Afriki Ko se peπ hitreje pride kot na kolesu Kolo je afriπko prevozno sredstvo πtevilka 1 po Sredozemlju, nato sem se kalil med lanskim poletnim kolesarjenjem Ëez Balkan, Olympus Slovenija pa mi je tudi tokrat priskoëil na pomoë in me opremil z vsestranskim aparatom c-5060 Wide Zoom. Med mojo maratonsko odsotnostjo je Olympus ta aparat sicer æe upokojil, nasledil (in predvsem nadgradil) pa ga je model c Poleg digitalca sem na uporabo dobil tudi celo paleto dodatne opreme: podvodno ohiπje, rezervno baterijo, nekaj prostornih spominskih kartic, ter dva konverterja, ki sta razpon zooma, ki sicer v klasiënem smislu sega od mm, πe poveëala. S telekonverterjem je objektiv segel do 180mm, s πirokokotnim pa sem dobil zavidanja vrednih 19mm. Taista konverterja, vkljuëno s potrebnim adapterjem, se prilegata tudi na novi c- 7070, poleg tega pa je Olympus ob novem modelu predstavil πe dodaten telekonverter, ki goriπënico poveëa kar trikrat, torej na zavidljivih 330mm. Ko se mi je za boæië pridruæila punca Monika, mi je z Olympusa prinesla πe pravega malega velikana, c-765, ki se ponaπa predvsem z mogoënim, desetkratnim zoomom, ki se razteza od 38 do 380 klasiënih milimetrov. Namen aparata so bili predvsem safariji vzhodne Afrike, kjer je ta aparat res priπel v svoj element. Prenosna pisarna Odkar potovanja niso veë le moj konjiëek, ampak so postala kar æivljenjski slog, se je poveëala tudi koliëina opreme, ki jo tovorim s seboj. V kratkem obdobju tranzicije, ko sem peπaëil Ëez Ameriko, sem poslikane dia filme sproti poπiljal v ljubljanski Fotoformat, kjer so mi jih razvili in - po izboru brata Æige - najboljπe posnetke tudi poskenirali. Redne meseëne V Afriki sem digitalna fotoaparata, prenosni raëunalnik in image tank povezal v uëinkovito terensko pisarno, ki mi je omogoëala redno posodabljanje moje spletne strani ( sprotno urejanje fotografij in pisanje rednih tedenskih in ostalih reportaæ. Xs Drive Pro image tank je πkatla malo veëja kot walkman (dimenzije so 130x85x34mm, tehta pa 350 gramov). V njej se skriva raëunalniπki trdi disk, kakrπne najdemo v prenosnih raëunalnikih, torej 2,5 palëni. Na voljo imamo 20 in 40Gb modele, ter samo πkatlo, ki nam lahko pride prav, Ëe imamo doma kakπen odsluæen prenosni raëunalnik, ki ima πe dober trdi disk. Med potovanjem sem z veë kot 7000 fotografijami do polovice napolnil svoj 40Gb image tank, ki je sicer naprodaj za 65 tisoëakov. Napaja ga litij-ionska baterija, ki zdræi pribliæno dve uri in pol (datoteke s polne 512Mb spominske kartice Compact Flash prenese v manj kot desetih minutah). Glasbeno razpoloæenim preko sluπalk igra tudi melodije v MP3 formatu, pri Ëemer pa bi priporoëil, da se ga preko priloæenega adapterja priklopi na elektriëno omreæje. Na raëunalnik se image tank poveæe preko USB vmesnika (uporablja enak kabel kot oba digitalca), predstavlja pa idealen prenosni disk za prenaπanje fotografij in ostalih datotek s prenosnega raëunalnika do internet kafeja, od koder potem lahko po elektronski poπlji poπljemo reportaæe, posodobimo spletno stran ali pa samo na ogled postavimo svoje najnovejπe fotografije. Za isti namen se lahko uporabi tudi sam digitalni fotoaparat, vendar le-ta ljudem - πe posebej potencialnim nepridipravom - ponavadi preveë pade v oëi. Celotna prenosna pisarna nam ne pomaga, Ëe interneta ni na Utrinki ob afriπki cesti: nasmeh ob sonënem zahodu kupovanje nakita in pripravljanje sadne solate na stojnici 36 e-fotografija - april, maj 2005

37 Samo midva sva πe v piæami! objektiva mm, Ultra Zoom pa na izjemno dolgi, desetkratni mm. Ultra Zoom je manjπi, laæji (280g proti 430g) in cenejπi (80 proti 120 tisoëakom). Wide Zoom je obëutno hitrejπi, ima viπjo loëljivost (5,1 proti 4 milijonom svetlobnih toëk) in fotografu poleg popolne avtomatike in petih tematskih programov omogoëa tudi popoln nadzor nad aparatom, kar pa seveda zahteva tudi viπjo stopnjo Popravilo πpice na svojem kolesu in na Monikinem 5895 metrov visokem Kilimandæaru. Prvo polovico potovanja sem opravil sam, preostanek pa v druæbi svoje punce Monike. Tako kot vsako, je bilo tudi to potovanje sestavljeno iz dobrih in manj dobrih izkuπenj, vendar po pravilu na situ spomina sëasoma ostanejo le one najlepπe. Ker pa se prehlada, ki sem ga staknil na mrzlem vrhu Kilimandæara, πe nisem povsem znebil, se lahko spomnim tudi nekaj manj prijetnih doæivetij. Ponavadi sva taborila kar v dæungli ob cesti. Ko sva nekega jutra ob zori po goπëavi lezla nazaj proti cesti, mi je na spolzkih tleh spodrsnilo in teæko otovorjeno kolo mi je uπlo izpod nadzora in padlo, krmilo pa je ob okvir stisnilo torbico s c Zgroæen sem ugotovil, da se je razbil displej in s tresoëimi rokami sem aparat vklopil, medtem ko so mi po glavi πibale najbolj temne misli, ter seveda oëitanja samemu sebi, kako da nisem mogel biti bolj pazljiv. Na sreëo je moëno ohiπje Olympus c-765 Ultra Zoom: desetkratni razpon (38-380mm); krater Ngorongoro v Tanzaniji vsak sluëaj snel veliko, moëno palico, sem opazil, da eden od njiju v roki dræi veliko, rjasto maëeto, obenem pa sta se tudi zaëela dreti: Give money, give money! Ko sta videla dvignjeno gorjaëo in zasliπala bojni krik v obliki soënih srbskih kletvic, sta se obrnila in zbeæala. Oddahnila sva si, vendar sta si napadalca vse prehitro opomogla od πoka in se vrnila, oboroæena z velikimi kamni. Bilo je proti koncu potovanja, tako da sva bila res æe povsem obuboæana, kar sva jima tudi poskusila razloæiti, vendar domaëini v belem Ëloveku avtomatiëno vidijo bogastvo. Napadalca sta poleg tega imela πe en tehten argument: You have money, you have camera! Imata denar, saj imata fotoaparat! okantna izkuπnja s prvinskim zakonom moënejπega, vendar naj vas ne skrbi, na Olympus bom vrnil oba fotoaparata. Lowepro DryZone vodotesni nahrbtnik je idealna zaπëita pred prahom in obilnim deæjem afriπke deæevne dobe teoretiënega znanja. Njegova baterija zdræi dlje, vendar se tudi dlje polni. Jaz sem torej imel na voljo idealno kombinacijo obeh digitalcev, Ëe pa bi se moral odloëiti za enega, bi c-765 priporoëil manj zahtevnemu uporabniku, ki mu najveë Neprijetna zver s prijetne razdalje iz magnezijeve zlitine aparat - vkljuëno s premiënim zaslonom - dovolj zavarovalo, da je ostal drugaëe nepoπkodovan in mi je zvesto sluæil do konca potovanja. DrugaËno izkuπnjo nama je zagotovil c-765. PoËivala sva na mostu nad reko in fotografirala trop pavijanov. Ko sva se po makadamski cesti zopet priëela vzpenjati v klanec, sta iz grmovja planila mladeniëa, ki sta πla prej mimo naju Ëez most. Tekla sta proti nama in ko sem skoëil s kolesa in s prikolice za Temu napadu je sledil πe eden Teæka odloëitev? Kot ponavadi, v domovini pogosto sliπim vpraπanje: Bi πel πe kdaj nazaj? Odgovor na to je enostaven. In za kateri izmed Olympusovih aparatov bi se takrat odloëil? Tu pa bi se malo zamislil, saj sta si c-5060 in c-765 med seboj povsem razliëna, kot nam povesta æe njuna priimka, Wide Zoom oziroma Ultra Zoom. Wide Zoom se nanaπa na - med digitalci - izjemno πiroki kot S Fedrom v svet DogodivπËine z moje enoletne kolesarske odisejade po Sredozemlju si lahko preberete v knjigi Kilometri Sredozemlja, ki na 232 straneh vsebuje tudi 278 fotografij. Po 4999 SIT je naprodaj v vseh knjigarnah, boljπih kolesarskih in fotografskih trgovinah, po posebni ceni pa jo je s plaëilom po povzetju mogoëe naroëiti tudi na moji spletni strani ali po telefonu Moje dogodivπëine s kolesarjenja od Cape Towna do Kilimandæara si lahko preberete v obliki SMS dnevnika in tedenske reportaæe na moji spletni strani, jeseni pa jih bom strnil tudi v knjigi z naslovom Kolo, severovzhod. V zaëetku julija bom izkoristil svoje izkuπnje in organiziral skupinski izlet na Kilimandæaro, s kratkim safarijem in zakljuëkom na peπëeni tropski plaæi; podrobnosti so na spletni strani, v skupini pa je πe nekaj prostih mest. Na cilju po pol leta potovanja pomenita dolg objektiv in majhen aparat. Aparata c-5060 æal ne morem veë priporoëiti, ampak njegov naslednik c-7070 obeta veë kot dostojno nadgradnjo, ki bi jo brez oklevanja priporoëil prav vsakemu fotografu. Besedilo: Gregor Födransperg - Fedr Fotografije: Gregor Födransperg - Fedr in Monika Bogataj e-fotografija - april, maj

38 Pomlajπajmo stare fotografije! Verjetno ima vsak od nas v kakπnem starem predalu zbledele, marsikdaj celo poëene slike iz otroπtva. Isto velja za naπe (in tudi njihove), le da so njihove slike πe bolj zbledele, πe bolj poëene in v marsikaterem primeru æe tako uniëene, da se πe komaj kaj razbere. Pred pribliæno dvemi leti je kolega naπel æe dolgo izgubljeno sliko svoje prababice, ki jo je njegov dedek zadnjië videl pri πtirih letih, preden so ju loëili in odpeljali v taboriπëe, kjer je umrla. Prosil me je, Ëe bi jo poskusil obnoviti, da bi jo dedek πe enkrat v æivljenju lahko videl. Priπel je pribliæno tako: Oj, Jernej, kaj mi lahko samo na hitro poskeniraπ eno sliko, bomo takoj konëali... no ja, mogoëe bo za malo popravit, ma ene pol urce in bo.... KonËano je bilo po kakπnih desetih, Ëe ne celo dvajsetih urah dela... Predvsem na raëun pomanjkanja izkuπenj, ker sem prvië delal kaj takega in nikjer nisem dobil nobenih informacij postopku. Eksperimentiranje pa seveda pobere svoj Ëas. Oprema»e imate namen se redno ukvarjati z obnavljanjem fotografij, vam priporoëam uporabo dveh monitorjev. Tako imate lahko na enem celotno sliko, na drugem pa detajl, ki ga v tistem trenutku obdelujete. Marsikdaj se namreë zgodi, da se popravek na poveëani sliki ne vidi, ko jo pa vidite kot celoto, opazite Ëudne efekte. Na pomanjπani sliki pa nimate dovolj natanënosti, da bi tam popravljali. GrafiËna tablica vam bo delo zelo olajπala, pa tudi konëni izdelek bo kvalitetnejπi. Gibi so namreë bolj natanëni, sploh ko riπete manjkajoëe dele slike. Z razliko od miπke zaznavajo tudi pritisk, s katerim lahko recimo uravnavate prosojnost ËopiËa (pa tudi veëine ostalih orodij). Boljπi modeli zaznajo celo naklon svinënika, s Ëasom se navadite s tem doloëati npr. velikost ali mehkobo ËopiËa. Posledica vsega tega je, da se bo bistveno manj opazilo kje ste kaj spreminjali. Postopek 1. korak: naredite nov layer,, na katerem boste delali vedno je bolje imeti ves Ëas pri roki originalno sliko, tako da lahko nov izdelek ves Ëas primerjate z njo, poleg tega pa jo lahko uporabite kot priroëen undo. 2.korak: barve in kontrasti Na sliki, ki jo tukaj obdelujem, to sicer ne pride v poπtev, pri barvnih fotografijah je pa to pravilen zaëetek dela. VeËina starih slik namreë izgubi na kontrastu, tako da je igranje s photoshopovimi krivuljami (curves) zelo priporoëljivo. Za laæje popravke in za manj izkuπene uporabnike pa priporoëam kar levels.»e bi to naredili πele na koncu, bi lahko spet priπle na dan razlike med obdelanimi in ne obdelanimi deli slike, ki se jih boste ves Ëas trudili prikriti. 3. korak: laæji popravki V roke vzemite healing brush in popravite tiste dele, kjer okoli poπkodbe ni velikih razlik v tonaliteti slike. S tem bo ponavadi slika æe bistveno boljπa, kot je bila na zaëetku. Vendar pa se healing brush zelo slabo obnese tam, kjer je na enem robu poπkodbe slika recimo zelene barve, na drugem pa rdeëe. V tem primeru raje sezite po clone stampu. Tu bo grafiëna tablica res pokazala svojo moë. Poskusite si zamisliti, kakπni naj bi bili pravilni prehodi barv in kako naj bi se detajli ohranili tam kjer jih ni in jih na novo nariπite tako, da izbirate razliëna podroëja, iz katerih kopirate. Na koncu je dostikrat treba uporabiti πe ËopiË in kakπno stvar roëno narisati. Tudi tu je kontrola prosojnosti bistvenega pomena, sploh Ëe riπemo na robu las. Tam so vedno najveëje teæave. Pomagajte si tudi z blending mode od orodij. Marsikdaj, ko æelim potemniti del slike, to naredim tako, da izberem malo temnejπi odtenek barve, dam blending mode na darken in riπem Ëez (tablica obvezna zaradi kontrole pritiska). VËasih lahko pride prav tudi simetrija slike.»e recimo manjka eno Original oko, lahko vëasih kar kopiramo drugega in ga prezrcalimo (ne prezrcalite notranjosti oëesa, da ne bo kdo πkilil). Nekateri robove popravkov kar direktno zameglijo z blur toolom, vendar oko hitro opazi tamkajπnje pomanjkanje detajlov in granulacije (oz. πuma), zato taka slika izpade nenaravno. Bistveno boljπi rezultat boste dobili, Ëe boste vse te popravke risali na nov layer in z masko kontrolirali prehod.»e boste vseeno kje kaj zameglili, ne pozabite povrniti granulacije. Zelo nenaravno je, Ëe je sredi obleke, slikane z zelo zrnatim filmom, neko podroëje popolnoma gladko. 4. korak: laæje je zgraditi novo hiπo kot adaptirati preveë poπkodovano Isto velja za sliko.»e je recimo neka roka popolnoma uniëena, bo dosti boljπe, da naredite neko novo sliko roke v enakem poloæaju in jo zmontirate gor. Pri slikanju pazite na perspektivo! Seveda jo postavite v nov layer, s free transformom popravite velikost in rotacijo, uredite kontraste, potem pa z masko naredite lep prehod od nove roke do stare slike.»e se vidi vsaj pribliæne sledi originalne roke, bo delo laæje. V nasprotnem primeru je treba imeti kar nekaj obëutka za razmerja. Nemalokrat se zgodi, da ustvarite preveliko roko.»e paë toliko Ëasa gledate v tisto sliko se na Ëudno razmerje hitro navadite, tako da postanete neobjektiven sodnik. V takem primeru je dobro, Ëe po konëanem delu nekoga, ki slike πe ni videl, vpraπate za mnenje. Marsikdaj bo tak neodvisen KonËna, popravljena fotografija 3. korak: laæji popravki 4. korak: laæje je zgraditi novo hiπo kot adaptirati preveë poπkodovano opazovalec hitro opazil da je roka napaëne velikosti, preveë kontrastna, v Ëudnem poloæaju... Kakπen prijatelj, ki se ukvarja s slikarstvom, bo znal povedati tudi, Ëe smo recimo na obleki pravilno speljali gube. Vsekakor pri takem delu zelo koristi imeti vsaj malo æilice za slikarstvo. Jaz sem bil æal vedno antitalent in sem se zato z obleko najveë muëil. 5. konëni pregled Na koncu preverite, da je granulacija na celi sliki enaka, da se nikjer ne vidi Ëudnih prehodov, πe enkrat preverite barve... in pojdite spat. Ura bo verjetno æe zelo pozna. 6. e zadnji nasveti Ne varëujte z layerji! Vsako veëjo spremembo delajte na novega, tako da imate lahko tudi veë razliëic, ki jih med seboj primerjate. Tudi za vzpostavitev prejπnjega stanja pridejo zelo prav. Ko postane slika prevelika, vklopite vse, ki naj bi bili vidni, ustvarite novega in v meniju s stisnjeno ALT tipko izberite merge layers. Tako bodo vsi originalni ostali, na novem pa se bo izrisala slika, ki jo v tistem trenutku vidite. Kopirajte jo v novo datoteko (ali pa enostavno zbriπite vse spodnje layerje in posnamite datoteko z novim imenom) in od tam nadaljujte. Pri tej sliki mi je bilo æal, da tega nisem naredil. Dajte jim tudi primerna imena... ko jih nastane 30 je zelo nepregledno, Ëe se imenujejo layer1, layer2, layer Pojejte potico Babica bo verjetno zelo hvaleæna, da ste ji obnovili spomin na otroπtvo. Jernej FilipËiË FOTO GO AJDOV»INA LAVRI»EV TRG 8 AJDOV»INA tel.: 05/ fotogo@siol.net Foto atelje PavπiË Zavadlav Metod Zavadlav s.p. Ob parku 1, 5250 Solkan tel.:05/ foto.pavsic.z@siol.net 38 e-fotografija - april, maj 2005

39

40 Ne bojte se teme. V sebi skriva toliko dobrih motivov, pa naj gre za dolgo osvetlitev pri fotografiranju stopniπëa ali za soj avtomobilskih æarometov. Z izredno hitrim procesorjem DIGIC II ter πirokim razponom obëutljivosti ISO od 100 do 1600 se resniëno nimate Ëesa bati. EOS 350D. Naj se igra priëne. Igrajte se v temi. Canon Adria d.o.o., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana