Novi format fotografij

Transcript

1 e-fotografija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje junij-julij 2004 letnik 3 πt.12 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov»e pregledamo starejπe foto albume lahko opazimo, da so fotografije majhne. Tiste izpred 50 in veë let so celo kontaktne kopije negativov. V tistih Ëasih se je fotografiralo na veëje kamere, ki πe niso uporabljale majhnega Leica formata filma kot ga poznamo πe danes. Robovi slik so porezani na roke s posebnimi noæi, ki nam dajo strukturo okvirja. Samo tiste ta nobel fotografije so bile izdelane v formatih nad 6 x 9cm. Ker imamo danes zmogljivo digitalno tehniko, odliëne stroje za izdelavo fotografij in je æe tudi cena izdelanim fotografijam krepko padla, le poglejte ali vam ni æe pogled na veëjo sliko vπeënejπi. Novi format fotografij PhotoShop delavnica XI.del Æe preizkuπeno Prva foto delavnica e-fotografija.com Osnove in tehnike fotografiranja II. Kaj je zoom objektiv? Pred leti, ko so se pojavili prvi zoom ali tudi vario objektivi, so jih pri nas nekateri imenovali kar gumioptika. Digitalna prevara Prva znana zloraba retuπe v politiëne namene v Veliki Britaniji je odmevala v Ëasopisju leta (Ëlovek bi pomislil da se bo kdo tega æe prej domislil). Fotograf je v restavraciji posnel politiënega veljaka in njegovo æeno... Foto delavnice SodelujoËi na forumu e-fotografija.com smo priëeli s prvimi fotografskimi delavnicami. V mesecu maju nas je v studijsko fotografijo vpeljal mojster modne in studijske fotografije Dean DubokoviË. V juniju pa smo spoznali delo mojstra reportaæne fotografije, Arne HodaliËa. Spletna fotografija Danes, skoraj ni veë fotolaboratorija, ki ne bi ponujalo tudi storitve poπiljanja fotografij preko spleta. Vendar datoteke ne letijo preko interneta na lahek naëin v osvetljevalne enote. e celo veë! VËasih imam obëutek kot, da nas fotolaboranti razen redkih izjem sploh ne æelijo privabiti, da bi naπe fotografije poπiljali preko spleta v izdelavo. Novice - Testi -»lanki - Forum - Foto Galerija Preizkus uporabnika! Fotoaparat Nikon D70 se obnaπa enako kot navaden zrcalnorefleksni fotoaparat.

2

3 Nova spoznanja, spremembe! Leta 2001 sem v moji prvi knjigi e-fotografija za leto 2007 zapisal, FILM, KAJ JE TO?.»e je bila v tistem Ëasu veëina fotografov, ki so uporabljali ali obdelovali film v popolnem prepriëanju, da se motim, jih danes æe veëina ve, da bo tako! Prav v mesecu juniju 2004 sta Pentax in Nikon æe objavila konec analognim kameram. Minolta je to storila æe prej. e pred enim letom so bile redke izjeme, ki so mi pritrdile, da je fotografija tiskana preko tiskalnika enakovredne kakovosti kot klasiëna na fotografski papir. Danes, vas æe mnogi prepriëujejo, da so poveëave nad 20 x 30 cm kakovostnejπe, Ëe jih iztiskate. e celo tako daleë gredo, da vam obljubljajo 80 let obstojnosti. Ja, dogaja se v fotografiji! In prav je tako. Tehnika se tako hitro razvija naprej, da vse tisto kar smo poznali prej, danes le steæka πe velja. Stare izkuπnje pa nam pri fotografiranju lahko πe vedno dobro sluæijo. Toda, ko vidiπ nove fotografe kako hitro spoznavajo osnove fotografije in predvsem znajo izkoristiti digitalno tehnologijo, se zamisliπ. Z analognimi kamerami, filmom in izdelavo fotografij smo potrebovali leta in leta za uëenje. Spremljam mlajπe fotografe polne energije in podprte z digitalno tehniko. Danes se prav zaradi nove tehnike tako hitro razvijajo, da jim πe slediti ne moreπ. Lahko samo svetujeπ! Eden izmed novih znanilcev sprememb je veliko raëunalniπko podjetje HP. V tej πtevilki revije je opisan preizkus njihove kompaktne kamere, ki nakazuje povsem novo filozofijo uporabe kamere.»e je uporabnik analogne kamere ali digitalne klasiënega foto proizvajalca prepuπëen sam sebi kako fotografirati in narediti najboljπi posnetek, vam kamere proizvajalca HP nudijo nove moænosti. V programu kamere so æe navodila; opis funkcijskih gumbov, nasveti kako fotografirati, programi, ki ocenijo sliko vam dajo napotek kako fotografirati, da bo slika boljπa in v kameri je πe program, ki odpravlja napake efekta rdeëih oëi. Tudi Nikon je v svoje kompaktne kamere æe vgradil novo znanje. Njihova kamera CoolPix 5200 sama razpozna efekt rdeëih oëi in ga avtomatsko odstrani. Tudi lastnost BSS (best shot selector), katera je vgrajena v veë Nikon kompaktnih kamer nam zna priti veëkrat prav. Namesto da bi kamera, naredila en sam posnetek dolg eno sekundo, posname v tem Ëasu10 posnetkov. Nato program izvzame najboljπe dele slike na posnetkih, jih zdruæi in konëna fotografija je mnogo boljπa kot, Ëe bi fotografirali brez te programske lastnosti. Æe v lanski sedmi πtevilki revije sem vam pod naslovom Revolucija, ki prihaja, opisoval, kaj vse novega in naprednega v programski podpori nam bodo ponudile digitalne kamere. Æe danes je moæno nekatere od teh lastnosti dobiti v kompaktnih kamerah. Torej nova spoznanja in spremembe so æe tu, preizkuπene v tej πtevilki reviji! Kmalu pa lahko priëakujemo πe veë. Spremembe prihajajo tudi med objektive. Olympus postavlja v DSLR razredu novi 4/3 standard z manjπim tipalom in kakovostno optiko, katere prednost je v majhnosti in manjπi teæi. Canon zaenkrat πe ohranja nastavek bajoneta in velikosti tipal, tudi 1:1 naproti filmu. Toda prvi znanilec (Olympus), da je treba teæo in velikost objektivov zmanjπati je æe tu s kakovostno optiko. Ostali sledijo na svoj naëin. Canon je pri kompaktni kameri PowerShot S60 na leëah uporabil nove nanose zaπëite pred odboji æarkov svetlobe. Na ta naëin so zmanjπali πtevilo leë in velikost objektiva. V DSLR razredu pa so sedaj æe v drugem objektivu (prvië zoom) uporabili poseben DO (diffractive optical elements) optiëni element (leëo) in se s tem izognili dodatnim leëam za korekcijo napak v objektivu. Torej tudi tu prihaja do sprememb. Naslednje spremembe pa je treba narediti v naπih glavah. Æe 15 let smo zacementirani na formatu slike 10 x 15cm. Pa so z danaπnjo digitalno tehniko z njim same teæave. Odrezane slike narekujejo nove velikosti slik. In ker smo omejeni s formatom 10 x 15 cm, smo se s pomoëjo fotolaborantov odloëili za formate 10 x 13/14cm. V tujini pa je æe nekaj let med glavnimi izbranimi formati slike 13 x 18 cm. Kot prvo, slika je krepko veëja in s tem tudi vπeënejπa za pogled. Kot drugo, skoraj niëesar ne odreæemo glede digitalnega formata. In kot tretje, treba je izkoristiti toëke danaπnjih 4, 5, 6, 8 milijonskih kompaktnih kamer. Nekateri fotolaboranti so se æe odzvali na novi izziv. Prednost je predvsem v izkoristku formata datoteke iz kamere, vseh toëk tipal in s tem bolπe videnosti slike in nenazadnje, albumi za format 13 x 18cm æe dolgo obstajajo. PriporoËam, da predvsem v Ëasu akcij preizkusite novi format. Boste videli, da veëja slika pri gledalcih vaπih fotografij doæivi odobravanje. In Ëe ne verjamete, da se tudi formati spreminjajo tako kot tehnika, si preberite Ëlanek o formatih fotografij. Na koncu pa πe zapis o spletni strani Julija lansko leto je bila prvië predstavljena na spletu. V enem letu ima stran æe preko obiskovalcev meseëno. Vsaj polovica jih je iz tujine, saj so nekateri Ëlanki prevedeni tudi v nemπëino in angleπëino. Vse veë se o nas govori po foto forumih od Japonske, Kitajske, Rusije, Evrope in Amerike! Torej nova spoznanja in novosti prihajajo tudi v e-fotografijo. Postali smo 7. Ëlan mednarodne organizacije s sedeæem Londonu DIWA, za ocenjevanje digitalne foto opremo in uveljavljena spletna stran glede fotografske tehnologije. Doma vemo kako gre.»e delaπ dobro, si malo vreden! Pa ne za vse. Oziroma tudi tu poëasi prihaja do sprememb. Na spletni strani se vse veë dogaja prav zaradi odprtosti strani. Forum kot FotoGalerija odliëno delujeta. Nekateri obiskovalci spletnih strani so se kar sami organizirali v e-fotografe in fotografirajo ter objavljajo Ëlanke na spletni strani o raznih prireditvah. Tako je namen e-fotografije, digitalno fotografsko izobraæevanje ljubiteljev fotografije æe dosegel svoj namen. Organizirali smo æe dve foto delavnici. V studiu s priznanim fotografom Deanom DubokoviËem in z enim najboljπih reportaænih fotografov, Arne HodaliËem. Teh delavnic bo πe veë. Razveseljuje dejstvo, da vas je vse veë pripravljeno pomagati pri projektu izobraæevanja fotografije. Nova spoznanja in spremembe so tu. Izkoristite jih! Beseda urednika Nova spoznanja in sprememba! Digitalni avtoportret z digitalno kamero, Nikon D2h. Spletne strani e-fotografija.com Vsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πe veë, obiπëite spletne strani. Na njih deluje æe tudi forum, na katerem lahko sodelujete tako z vpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme. Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahko ogledate ali ponudite foto opremo. Vabljeni na internetne strani: Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh: e-fotografija.com fotostik.com rolan.si mixi.tv infoto.si fotomarket.net infot.si meditrade.si fzs-zveza.si fotofantasy.si Datoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti program AdobeAcrobarReader.»e ga πe nimate, ga lahko brezplaëno dobite na straneh proizvajalca Adobe. Datoteko e-fotografija se da tudi iztiskati. Naπ elektronski poπtni naslov: info@e-fotografija.com e-fotografija tudi po poπti! Vse veë vaπih telefonskih klicev in elektronske poπte prihaja s sporoëilom, da revije ni moæno dobiti v vaπem kraju. Oziroma, radi bi jo dobivali po poπti na domaëi naslov. Na telefonski πtevilki , si lahko zagotovite izvod fotografije po poπti (plaëa se poπtnina). e-fotografija je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. e-fotografija - junij, julij

4 13 x 18 cm - Novi format fotografije? V 11.πtevilki revije e-fotografija smo spoznali kako pomembno je, da si izdelate fotografije iz vaπih posnetkov. Hranite jih po raëunalniπkih diskih. Pa jih kmalu ne bo veë! Odprite si vaπ foto album izpred 10, 20 let! Se sploh zavedate, kako pomembne bodo vaπe danes posnete fotografije Ëez nekaj let? V tokratnem Ëlanku pa vam æelim pokazati prednosti veëjega formata fotografije. Naπe kamere imajo krepko zalogo toëk. VeËje fotografije naredijo tudi veëji vtis na gledalca. Cena fotografij pa je danes æe toliko padla, da si veëje fotografije lahko tudi privoπëite! Poglejte si vaπe starejπe albume. Ali pa albume vaπih starπev. Vsake toliko Ëasa si jih je vredno ogledati. Iz njih vre zgodovina, spomini in zanimivosti. Opazimo pa πe nekaj! VeËina starih fotografij je æe v krepko slabem stanju. In ob pogledu na njih se zamislite kaj boste gledali vi, Ëez 10 let iz vaπih digitalnih datotek. NI», Ëe si jih ne boste dali izdelati na papir! Verjemite mi. Diski v raëunalniku so nezanesljivi, predvsem pa menjamo jih in nemalokrat jih je treba prepisati formatirati. Ker se teh teæav veëina zaveda, se posluæujejo razliënih enot in medijev za shranjevanje. 60 let stara druæinska fotografija. V takratnem Ëasu je bilo vsako fotografiranje velik druæinski dogodek. In kljub temu, da negativa ni veë, je v druæinskem albumu slika πe shranjena. Trenutno so najbolj uporabni CD-ji in DVD-ji. Vendar, ali ste prepriëani, da boste vaπe danes zapisane CD in DVD enote πe prebrali Ëez 10 let. NE BOSTE! Tudi Ëe bo zapis na njih ostal, pa nove tehnologije ne bodo veë omogoëale njihovo branje. Tako bo treba vaπe enote kamor ste shranili fotografije prepisovati na nove enote. Pa boste delali to vsakih pet let. Oziroma, ste prepriëani, da imate tako kakovostno urejen arhiv, da boste æeleno sliko doloëenega dogodka tudi naπli. NE BOSTE! In kaj nam ostane, da bomo svoje fotografije lahko ohranili za 10, 30, 50 in veë let? IZDELAJTE SI FOTOGRAFIJO NA PAPIR! Verjamem, da mi predvsem mlajπi uporabniki digitalnih kamer ne verjamejo in da so æe pred tem stavkom obrnili list v reviji. PaË, Intihar spet naklada! HEHE, pa sem se do sedaj glede zapisov kaj prinaπa digitalna tehnika, na koncu πe vedno jaz smejal! Treba je pogledati malo nazaj, da potem bolje vidiπ naprej! Predvsem pa, spomnili se boste do tu zapisanih besed, da vam bodo Ëez nekaj let πe kako manjkale fotografije, katere ste posneli do sedaj. SPOMINI, so tisti argument, ki danes πe vedno govori v prid slike na papirju.na spodnjih slikah lahko vidite del arhiva izpred 60, 50 in 40 let. Seveda vse Ërno bele, æe slabπe kakovosti, vendar so shranjene in prikazujejo del zgodovine in spominov. Originalov, filmov iz tistega obdobja æe dolgo ni veë. Prav tako po nekaj letih ne bo veë enostavno najti slik vaπeh dogodkov. kaj πele, da bi jih videli vaπi zanamci. Si sploh lahko predstavljate trenutek, ko boste ugotovili, da ne najdete slik vaπega novorojenca, vseh razigranih otroπkih posnetkov v letih odraπëanja. Pa tudi vi sami, nasploh pa æenski spol, se rad pogleda na fotografijah iz Ëasov mladosti in lepe postave. Sedaj veste kaj vam je storiti, da boste zanimive trenutke, ki ste jih zabeleæili s foto kamero πe kdaj videli. e 45 let nazaj niso poznali standardnih formatov fotografij. Slika ni poveëana ampak je kopija iz negativa. Desna slika izpred 38 let pa je æe poveëana iz 35mm filma. Velikost slike 7x10cm. Uradni zastopnik in uvoznik: DiMAGE Z-2 - Efektivno 4.0 mega toëk - 10 X optiëni zoom ( 38mm do 380 mm ) GT leëe - Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot - RoËno ostrenje - RoËna in avtomatska nastavitev naëina osvetlitve - 7 naëinov korektur bele barve - Snemanje video zapisa (640 x 480 toëk) SIT cena je z DDV SIT cena je z DDV DiMAGE Z-1 - Efektivno 3.2 mega toëk - 10 X optiëni zoom ( 38mm do 380 mm ) - Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot - RoËno ostrenje - Snemanje video zapisa 4 e-fotografija - junij, julij 2004

5 »e pregledamo starejπe foto albume, lahko opazimo, da so fotografije majhne. Tiste izpred 50 in veë let so celo kontaktne kopije negativov. V tistih Ëasih se je fotografiralo na veëje kamere, ki πe niso uporabljale majhnega Leica formata filma, kot ga poznamo πe danes. Robovi slik so porezani na roke s posebnimi noæi, ki nam dajo strukturo okvirja. Samo tiste ta nobel fotografije so bile izdelane v formatih nad 6 x 9cm. Ko so priπle na naπ trg prve kamere na 35mm film in so fotografije zaëeli poveëevati, pa se zaëne obdobje standardnih formatov fotografij. Najprej 7 x 10 in 8 x 11cm, kasneje 9 x 12cm, pa 9 x 13cm in do danaπnjega najveë uporabljenega 10 x 15cm. Ta format uporabljamo æe veë kot 10 let. Pa je bil kar teæak preskok iz 9 x 13 na 10 x 15cm. To se πe najbolje spomnijo fotolaboranti. In kje je napredek, ki je πel zelo poëasi naprej? Ne toliko v kakovostnem preskoku slike ali prehodu iz»b v barvno. Bistveno je, da so nam novi filmi in boljπa optika druæinskih kamer omogoëali veëje poveëave iz filma. VeËje fotografije tudi z veëjim veseljem gledamo. VeËina poroënih portretov tudi izpred 50 let je bila izdelana na format 13 x 18cm. Tudi iz πe bolj oddaljenih Ëasov, so bile pomembnejπe fotografije poveëevane. Ker imamo danes zmogljivo digitalno tehniko za zajem fotografija, odliëne stroje za izdelavo fotografij in je æe tudi cena izdelanim fotografijam krepko padla, le poglejte ali vam ni pogled na veëjo sliko bolj zanimiv. V vaπem fotolaboratoriju æe imajo izdelane fotografije veëih velikosti. Pa vam jih pokaæejo ali ponudijo? Redki! VeËina se jih nië kaj ne spomni, da bi vam ponudili nove moænosti in s tem zasluæili kakπen dodatni tolar. 10 x 15, vam naredimo, je najbolj klasiëno vpraπanje stranki ob naroëilu. Kot, da nimajo druge dodatne ponudbe! Le oglejte si pri naslednjem obisku vaπega fotolaboratorija, Ëe vam ni velikost slike 13 x 18cm vπeënejπa. TehniËne zahteve Film omejitev za poveëavo na velikost 13 x 18 cm sploh nima. S kakovostno osvetljenim posnetkom, vam bodo veëji format brez teæav izdelali v vrhunski kakovosti. Pri digitalnih datotekah pa se lahko zaplete. Vemo, da nam πtevilo toëk ne pove niëesar o kakovosti slike. TemveË samo o njeni moæni poveëavi pri πe vedno enaki kakovosti. Spoznali smo æe preko prejπnih Ëlankov, da Pred 35 je bil v ruskih Smenah æe barvni film. Slike, z belim robom so takrat poveëevali na 7 x 11cm.»eprav je slika æe precej izgubila na kakovosti, pa ima vsako leto veëjo vrednost. Danes si jo lahko poskeniram, naredim korekture in si jo πe enkrat izdelam v veëjem formatu. Tudi vaπe stare fotografije vam lahko kakovostno reproducirajo in poveëajo. Danes si mnogi mislijo, da je hranjenje slik v raëunalniku dobra naloæba. Zmota! Izdelajte si fotografije iz vaπih digitalno posnetih slik.»ez leta vam ne bo æal, da ste se tako odloëili. moramo biti mi sami, osebno zadovoljni s kakovostjo slike. Marsikateri fotograf ali gledalec slike, ki je posneta z digitalno kamero, z njeno kakovostjo sploh ni zadovoljen. Je drugaëna od tiste iz filma, katere smo vajeni æe leta. Oziroma povsem nasprotno. Marsikateremu lahko tudi dva milijona toëk zadostuje za veëje poveëave. Enostavno smo razliëni, oziroma na fotografijo vsak posameznik lahko gleda iz drugega pogleda.»e je na gledani fotografiji nam dobro znani dogodek, potem znamo biti z njo hitro zadovoljni.»e pa osebnih emocij ne vkljuëimo na pogled fotografije, pa nas tehniëne pomankljivosti hitro zaënejo motiti. Da se izognemo razpravam o potrebnem πtevilu toëk za πe tehniëno kakovostno fotografijo velikosti 13 x 18cm, vam bom najprej zapisal teoretiëne zahteve. Potrebno πtevilo toëk povpreëno Ëloveπko oko razloëi zapis 10 linij/ toëk na mm. Ker nam digitalne kamere prikazujejo πtevilo toëk na enoto inë, je potrebno povzeti to mersko enoto. En inë je 2,54cm. Torej potrebujemo vsaj 254 toëk na e-fotografija - junij, julij

6 Kakovost fotografije izpred 35 let je æe moëno naëeta! Prve strojne fotografije izpred 25 let. Konec je bilo belega roba in format slike se je poveëal na 9 x 12,5 cm. en inë oziroma 2,54cm, da ob pogledu na sliko ne bomo opazili toëk ampak lep zvezni zapis. V veëini primerov se uporabi 300 toëk za πe malo rezerve. Tudi fotolaboratoriske osvetljevalne enote v veëini primerov zapisujejo toëke preko svetlobe v loëljivosti 300 toëk na enoto inë. Z digitalno kamero, ki ima dvo milijonsko tipalo (1600 x 1200 toëk) lahko naredimo poveëavo za tehniëno brezhibno zapisano fotografijo v velikosti 5,3 x 4 inëa (13,5 x 10,3cm). Zahtevni gledaleci slik najbræ z digitalno kamero s samo dvemi milijoni toëk ne boste poveëevali slike na velikost 13 x 18cm. Manj zahtevnim, pa bodo tudi starejπe kamere s tako skromnim tipalom najbræ povsem zadoπëale. O tem se morate v foto laboratoriju prepriëati sami. V veëini njih vam bodo z veseljem opravili preizkus.»e pa imate kamero s tremi milijoni toëk (2048 x 1536 toëk) nam datoteka æe zadostuje za poveëavo v zapisu 300ppi (toëk na inë) do velikosti 17,3 x 13cm. Torej nam digitalna kamera s tremi lilijoni toëk æe zadostuje za æeleno poveëavo. V nekaterih foto laboratorijih vam lahko izdelajo tudi poln format 17,3 x 13cm, brez vsake porezave posnetka. Vendar tudi Ëe vam bodo naredili fotografijo 13 x 18cm, skoraj nië ne boste Polna slika in primera porezave slike iz digitalne datoteke, kot nam jo zajame digitalna kompaktna kamera. V primeru poveëave na 13x 17,5cm, ne izgubimo niti mm posnete slike. V primeru poveëave na 13 x 18cm izgubimo 3mm. Pri poveëavi datoteke na 10x15cm pa veë kot cm. 10 x x x 17, SIT cena je z DDV Digimax V50 NOVO -Efektivno 5.0 (V50) mega toëk -3x optiëni zoom (38 do 113 mm) -Snemanje video zapisa (640x480 tock) -5x digitalni zoom -8x digitalni zoom med filmom -Macro od 5cm -vrtljiv 2,5inËe velik zaslon Uradni zastopnik in uvoznik: 6 e-fotografija - junij, julij 2004

7 Ta slika je natisnjena v velikosti 10x13,7cm. V tem formatu nismo niëesar odrezali od digitalne datoteke. Digitalna kompaktna kamera nam da zapis v velikosti stranic 4:3.»e pa ne izdelamo slike v tej velikosti, smo del slike izgubili. 10x15cm sploh ni primeren format za izdelavo slik iz digitalnih datotek. e najbolje je izbrati velikost slike, kot jo vidite na naslednji strani. To je 13x18 ali 13x17,5cm. Odvisno kateri format vam v fotolaboratoriju lahko izdelajo. In πele na primeru lahko vidite, da je bolje izbrati veëjo sliko. Albumi in okvirji za ta format obstajajo. Laboratoriji tehnologijo imajo. Cena slike tega formata je tudi æe dobra. Sami pa vemo, katera izmed teh dveh slik bi πla v druæinski album. izgubili na porezavi. S temi izraëuni smo priπli do zakljuëka, da nam kamera s samo tremi milijoni toëk popolnoma zadostuje za novi format 13 x 18cm.»e pa imamo kamero s πtirimi, petimi in veë milijoni toëk, pa lahko naredimo πe dodatni izrez slike brez izgube na kakovosti zapisa iz vaπe kamere. Vsi ki ste brali Ëlanke od prve revije, oziroma, ki ste æe spoznali digitalno tehniko æe veste, da so toëke pomembne samo za velikost zapisa. O tonski kakovosti slike govorijo druge lastnosti, katere smo kar nekaj revij vstrajno ponavljali. Teorija v fotografiji, oziroma bolje reëeno pri pogledu na fotografijo in njeni vπeënosti na gledalca pa nima veliko zraven. tevilke nam povedo vse o tehniëni kakovosti. VπeËnost slike za posameznega gledalca pa je povsem drug pojem. In prav veëji format fotografije je æe eden izmed elementov, ki nam govori, da je slika boljπa. Na njej vidimo veë detaljev in osebe na sliki so veëje. S tem pa nam znane objekte na fotografiji laæe in hitreje dojemamo. e-fotografija - junij, julij

8 Skoraj πe enkrat veëja slika (13x18cm) kot iz prejπnje strani. PoveËava je takoj bolj vπeëna. Slika pa je bila posneta z digitalno kompaktno kamero s samo 3 milijone t0ëkami. Torej, da se. Samo odloëiti se morate za veëji format. Oziroma. Mnogi πe preje v samo izdelavo fotografij. Preizkus v praksi Pribliæuje se Ëas dopustov, mnoæiënega fotografiranja in izdelave fotografij. To zadnje je nuja za vse tiste, ki πe uporabljate film. Verjamem, da se bo tudi vse veë digitalnih fotografov odloëilo za izdelavo fotografij. Danaπnji kupci digitalnih kamer so klasiënih fotografij vajeni. Oziroma raëunalnika za pregled slik niti ne uporabljajo. In ker vam æe kar nekaj foto laboratorijev ponuja moænost dobre cene za veëji format, vam toplo priporoëam, da si nekaj fotografij date izdelati v veëjem formatu. Æe v foto laboratoriju boste ob pogledu na vaπe veëje fotografije opazili zadovoljstvo. Tudi vaπi prijatelji katerim boste pokazali fotografije jih bodo z veëjim zanimanjem ogledovali. Zgornja slika, portret Nejca je na prejπnji strani poveëana na velikost polnega digitalnega zapisa 10 x 13,7cm.»e bi jo poveëal na velikost 10 x 15cm, bi moral sliko spodaj in zgoraj za skoraj en cm rezati. ponavadi vam to v vaπem fotolaboratoriju tudi naredijo. Æe to nam pove, da do sedaj standardni 10 x 15 vπeëni format ni pravi format za fotografijo iz digitalnih kompaktnih kamer. Bil je bolj domena filma. Zgornja slika istega posnetka je poveëana na velikost novega formata 13 x 18cm. Razlika je veë kot oëitna. In prav dobro vemo katero izmed teh dveh tiskanih na papirju bodo starπi, babice, tete... prilimali v svoj foto album.»as, da se odloëite za boljπo, veëjo fotografijo je æe tu. Laboratoriji pa imajo to ponudbo æe nekaj let dobro skrito za pultom. Na sreëo, so nekateri æe bolj odloëno pripravljeni na novo ponudbo. Matjaæ Intihar Mojih zapisanih besed izdelajte si fotografije in izberite veëji format ne jemljite kot æeljo po reklamiranju fotolaboratorijske izdelave fotografij (Ëez Ëas, ko bo cena primerljiva vas bom seznanjal s tiskalniki). Ni malo laborantov, ki πe vedno mislijo, da je avtor Ëlankov prinesel slab veter med njih. Vendar dejstva so tu. Digitalno je tu! Slike potrebujemo! Tiskanje je πe predrago! VeËji format je vπeënejπi! Torej. Fotolaboratorije πe vedno potrebujemo! 8 e-fotografija - junij, julij 2004

9

10 OSNOVE IN TEHNIKE FOTOGRAFIRANJA II. del OSNOVE IN TEHNIKE FOTOGRAFIRANJA II.del V prejπnji πtevilki smo spoznali dva glavna parametra objektiva: goriπëno razdaljo in svetlobno jakost. Objektive delimo po teh dveh glavnih lastnostih, πe bolj uveljavljena delitev pa je delitev po njihovem namenu. Seveda so te delitve namenjene fotografom s fotoaparati, pri katerih lahko menjamo objektive in uporabljamo tudi druge pripomoëke, kot so konvertorji in vmesni obroëki, in πe bi lahko naπtevali. Vse to so delno upoπtevali tudi pri kompaktnih kamerah analognega in digitalnega tipa. Pri izredno hitri πiritvi digitalne tehnike pa so pri kompaktnem in hibridnem tipu kamere poskrbeli πe za dodatne leëne sisteme, s katerimi podaljπamo goriπënico ali pa poveëamo slikovni kot objektiva. Te sisteme s posebnimi adapterji pritrdimo pred objektiv kamere. To so dokaj dobre reπitve za tiste fotografe, ki ne mislijo na nabavo zrcalnorefleksnega tipa digitane kamere, in jim to zadostuje. Seveda resnejπi fotografi slej ko prej uporabljajo kompaktne kamere le kot beleænice, za resno fotografijo pa preidejo na zrcalnorefleksni tip kamere z menjalno optiko. To πe bolj, Ëe æe imajo sistem v analogni obliki in potrebujejo samo πe digitalno ohiπje. Sedaj pa si poglejmo posamezne lastosti objektivov in njihovo praktiëno uporabo. Svetlobna jakost Omenili smo æe, da napake leë odpravljamo z dodajanjem novih leë razliënih oblik in iz razliënih stekel. Zdaj se uporabljajo tudi æe plastiëne leëe, ki so precej laæje. Sodobni objektivi so ponavadi narejeni iz kombinacije enih in drugih. e najveë korektur zahteva svetlobna jakost objektiva. Velika odprtina zaslonke pomeni tudi velik zunanji premer, ki z daljπanjem goriπënice πe naraπëa. To zahteva kvalitetno obdelavo velikih povrπin leë, kar pa izdelavo objektiva precej podraæi. Zato si take objektive privoπëijo v glavnem profesionalci, ki si s fotografijo sluæijo kruh. Pa πe to ne vsi. Vaæno je, katero zvrst fotografije gojijo. Svetlobno moëne objektive, πe poebej teleobjektive potrebujejo fotoreporterji, πportni in naravoslovni fotografi. Za primer vzemimo dva objektiva z isto goriπëno razdaljo in razliëno svetlobno jakostjo: -teleobjektiv canon EF 300 f/4,0 L USM IS stane EUR, -teleobjektiv canon EF 300 f/2,8 L USM IS pa kar EUR Oba objektiva imata eneke lastnosti in vgrajen tudi stabilizator slike ( IS ). Sedaj pa si poglejmo πe primerjalno zoom- objektive z razliënimi sposobnostmi: -obiëajni canon EF f/4,0-5,6 USM stane trenutno 248 EUR -canon EF f/4,0-5,6 USM IS pa æe 494 EUR, Ëe pa vzamemo najnovejπi objektiv - canon EF f/4,5-5,6 DO USM IS pa EUR, ker je v novi konstrukciji dolg samo 99,9cm in ima triplastno zaπëito proti prπenju odbitih æarkov (DO=Diffraction Optic), kar izredno poboljπa sliko. Ta nova konstrukcija je namenjena πe posebno za digitalne kamere. Sedaj pa si za primerjavo poglejmo πe proizvajalca objektivov sigma s podobnimi lastnostmi le brez stabilizatorja: -teleobjektiv sigma EX 2,8/ 300 IF APO HSM stane EUR, enostavnejπi -zoomobjektiv sigma APO M Super stane le 212 EUR in -zoomobjektiv sigma EX 4,0/ HSM pa 948 EUR. Seveda se moramo sami odloëiti, v kakπne namene bomo uporabljali svoje posnetke. Objektiv za lastno projekcijo ali album sploh ni problematiëen. Razlika se pozna πele pri kvalitetnem tisku ali pri velikih poveëavah fotografij. Tu tako ali tako igra vlogo πe format filma ali kvaliteta-velikost spomina na digitalni kartici. Nekateri naroëniki πe vedno zahtevajo dia in to celo do velikosti 10x15 cm, ali pa digitalni zapis v velikosti 6 in veë mio-toëk. Zato velja pravilo, da si pred nakupom doloëenega objektiva pridobimo Ëim veë informacij iz testov v raznih strokovnih revijah ali od znancev-fotografov, ki take objektive æe imajo. Vsi originalni objektivi pa niso nujno vedno tudi najboljπi. Razporeditev objektivov Kot sem æe omenil, je poleg razporeditve objektivov po goriπëni razdalji in po slikovnem kotu med fotografi priljubljena tudi delitev po namenu objektiva. Najprej poglejmo klasiëno razdelitev objektivov za maloslikovne kamere 24 x 36 mm ( v tem primeru po katalogu canon): -kratkogoriπëni od 14 do 35mm, kar ustreza πirokokotnim od 180 do 63 stopinj; -normalni,standardni od 45 do 50 mm, ustreza normalnokotnim od 51 do 46 stopinj; -dolgogoriπëni od 85 do 1200 mm, ustreza ozkokotnim od 28 do 2 stopinji. To je zelo groba delitev. Zato pa je zanimivejπa delitev po namenu, oziroma funkciji. Ponovno si jo oglejmo pri objektivih canon, kajti odstopanja pri drugih objektivih drugih proizvajalcev niso omembe vredna: -superπirokokotni zoom objektivi: 17-35mm, mm(za digitalne kamere), mm; -standardni zoom objektivi: mm,28-70 mm, mm,35-80 mm; -tele zoom objektivi: mm, mm, mm, mm; -superπirokokotni objektivi: 14 mm, 15 mm(fisheye), 20 mm; -πirokokotni objektivi 24 mm, 28 mm, 35 mm; -standardni-normalni objektivi: 1:1/50 mm, 1: 1,4/50 mm, 1: 1,8/50 mm; -srednji teleobjektivi: 85 mm, 100 mm, 135 mm; -teleobjektivi: 200 mm, 300 mm, 400 mm, 500 mm, 600 mm; -super teleobjektivi: 1200 mm -makro objektivi: 50 mm, 100 mm, 180 mm; 10 e-fotografija - junij, julij 2004

11 -TS-E objektivi: 24 mm, 45 mm, 90 mm; -telekonvertorji: 1,4x, 2x Vse zgoraj navedene podatke, ki veljajo za analogne kamere moramo za digitalne kamere æal pomnoæiti πe z raliënimi faktorji, kot jih narekuje paë tip kamere. Od 1,3x za canon EOS 1D Mark II; 1,6x za canon EOS 10D ali nikon D2H, pa do 2x za olympus E-1. Seveda imamo tudi æe digitalne zrcalnorefleksne kamere s polnim leica formatom 24x36 mm. To so: canon EOS 1Ds, contax N digital in kodak DCS Pro 14n. Poleg tega pa v zadnjem Ëasu, pri gradnji novih objektivov, posveëajo vse veë pozornosti optimalnemu poteku æarkov v objektivu za elektronske slikovne senzorje. e o objektivih Zdaj normalnih objektivov v pravem pomenu besede skoraj ne uporabljamo veë, ampak proizvajalci ponujajo kamere v standardni izvedbi z veëjim ali manjπim zoom objektivom, n.pr mm. Kaj je zoom objektiv? Pred leti, ko so se pojavili prvi zoom ali tudi vario objektivi, so jih pri nas nekateri imenovali kar gumioptika. To je objektiv, ki ima veë goriπënic, ki jih lahko zvezno spreminjamo. Pri kompaktnih kamerah kar z motorëkom. In ravno pri teh, pa naj bodo analognega tipa ali digitalne, so na voljo zelo razliëni razponi goriπënic. Tudi tu se moramo vpraπati, kaj potrebujemo pri svoji fotografiji. Ali bo prevladovala opcija z daljπimi goriπënicami ali bolj ona s poudarkom na πiroki kot. Pri menjalnih objektivih pa moramo dodati πe dve podrobnosti. Poznamo namreë vario objektive ali tako imenovane dvoobroëne zoome in prave zoom objektive. Prvi imajo en obroë za spreminjanje goriπënic, z drugim obroëem pa nastavljamo ostrino. Pri pravem zoomu pa z istim obroëem spreminjamo goriπënico in nastavljamo ostrino. Za πportne posnetke, pri katerih hoëemo poudariti gibanje, uporabljamo prave zoome, s katerimi lahko zoomiramo, spreminjamo goriπënico med samo osvetlitvijo, ekspozicijo. Za to tehniko potrebujemo kar nekaj vaje. Rezultati, ki jih dobimo, so lahko prav zanimivi. O sami tehniki snemanja bomo govorili prihodnjië. Med posebne objektive spadajo makro objektivi, ki so korigirani tako, da imajo najmanj napak pri snemanju od blizu. Seveda imamo danes zoome, ki omogoëajo tudi makro snemanje, vendar za pravega makrofotografa veljajo nekaj samo pravi makro objektivi, vse ostalo je le kompromis. Tu moram pojasniti πe nekaj. Vsak objektiv je izraëunan in optimalno korigiran za tisto podroëje, ki mu je namenjen. Torej ima v tistem podroëju najmanj optiënih napak, je najbolj oster in barvno nevtralen, kajti vse napak se ne da popolnoma odpraviti. Vse je povezano z materiali in obdelavo. To pa ima svojo ceno, kar sem omenil æe pri svetlobnosti objektiva. Torej tudi pri zoom objektivih ne moremo raëunati na veliko svetlobno jakost, ker so glavni popravki namenjeni predvsem dobri kvaliteti posnetkov pri razliënih goriπënicah. Zato so svetlobno moëni le pravi teleobjektivi, ki imajo eno samo goriπënico. Pri teh je glavna korektura namenjena kvaliteti posnetka pri popolnoma odprti zaslonki. Bolj ko je zaslonka zaprta, manj napak ima leëa, objektiv, ker se napake pojavljajo na obrobju leë. Zato ponovno opozarjam, da je vaæno, v kakπne namene boste uporabljali objektiv in koliko ga sploh boste uporabljali. Telekonvertorji pa danes vse bolj osvajajo tako amaterski, kot tudi profesionalni fotografski svet. Z malim optiënim dodatkom, ki ga namestimo med kamero in objektiv- pri kompaktnih kamerah pa pred objektiv, lahko poveëamo goriπënico naπega objektiva za 1,4x ali 2x. Toda pozor! Konvertorji niso kompatibilni z vsakim objektivom, Ëeprav imajo isti prikljuëek, bajonet. Zato bodite pozorni na navodila in opombe proizvajalcev. Poleg tega se pri uporabi telekonvertorja zmanjπa tudi svetlobnost objektiva za isti faktor. Primer: objektiv 4/300 mm + 2x telekonvertor dobimo nov objektiv 8/600 mm, ki je daljπi samo za dobra dva centimetra in ne bistveno teæji. PoveËajo pa se tudi napake objektiva, tako da ne dobimo enake kakovosti slike kot pri snemaju brez konvertorja. Vse je odvisno od kakovosti obeh. Bolje je, da se dræimo originalnih proizvajalcev, ker se bolj zanesljivo prepoznajo, πe posebno v danaπnjem Ëasu elektronike, kjer pri prenosu podatkov kaj hitro lahko pride do teæav. PriporoËam tudi, da se odloëite za 1,4x konvertor, ki kar obëutno poveëa goriπënico, pa vendar zelo malo vpliva na svetlobnost in kakovost. Oskar Karel Dolenc e-fotografija - junij, julij

12 Programi za naroëanje fotografij O digitalnih kamerah ni veë vredno razpravljati, ali so æe preplavile fotografsko træiπëe. Celo tako moëno so ga, da danes analogno kamero na film le redko kdo πe kupi. e leto ali dve nazaj je bilo veliko trgovcev moëno skeptiënih ali se bo to res zgodilo. Æe takrat se je vedelo, da bo naroëanje in klasiëna izdelava fotografij poëasi preπlo na drugaëen naëin. Le redki so æe takrat intenzivno in dolgoroëno razmiπljali v izdelavo slik preko spleta. Danes, skoraj ni veë laboratorija, ki ne bi ponujalo tudi te storitve. Vendar datoteke ne letijo preko interneta na lahek naëin v osvetljevalne enote. e celo veë! VËasih imam obëutek kot, da nas fotolaboranti razen redkih izjem sploh ne æelijo privabiti, da bi naπe fotografije poπiljali preko spleta v izdelavo. Vendar pa je v letoπnjem letu πe nekaj objektivnih razlogov, da naroëanje slik preko spleta πe ne bo zaæivelo v polnem zamahu. Kot prvo! Le malo uporabnikov digitalnih kamer se odloëa svoje fotografije sploh izpisati na papir. Drugo! KonkurenËnih naprav za izpisovanje fotografij je æe Drugo! Digifot Digifot - spletni fotograf Program DigiFot-spletni fotograf je na svetovnem spletu objavljen od jeseni leta 1999 (dobre 3 mesece pozneje kot Kodak-ov Ofoto), kar ga uvrπëa med prve tovrstne programe na svetu. Program je konceptno zamiπljen v domaëi delavnici podjetja foto imonka iz Lendave. Sprva se je program uporabljal za prenos skeniranih posnetkov, z razmahom digitalne fotografije pa je postal najbolj uporabljan spletni fotolaboratorij v Sloveniji. Pohvalimo se lahko z veë kot posnetih kopij preko spleta. Glavna lastnost programa je enostavnost instalacije in uporabe, saj je namenjen tudi amaterskim uporabnikom, ki se z raëunalnikom ne ukvarjajo veë, kot je to nujno potrebno. Program si lahko naloæimo s spletne strani 6MB podatkov, nekaj minut downloada in æe je pripravljen za uporabo. Osnovne funkcije programa: - Dodajanje in izbor fotografij za poπiljanje v fotolaboratorij. - Izbiramo lahko poljubno πtevilo fotografij z dodajanjem v okno danes veliko, predvsem namizni sublimacijski in inkjet tiskalniki. Tretje! Hitrih telefonskih linij ADSL je po domovih πe premalo, da bi bilo poπiljanje slik preko interneta bolj dostopno. Vendar bodo æe v naslednjem letu vsi ti trije faktorji vse bolj izgubljali svoj pomen. PrviË! Vse veë uporabnikov digitalnih kamer je æe spoznalo, da je treba izdelati posnete fotografije. DrugaËe se enostavno izgubijo po diskih ali jih celo izbriπemo. In konëno, so tudi fotolaboratoriji vse bolj zaëeli ponujati spletno storitev. DrugiË! Tisalniki kot naprave za izpisovanje fotografij so relativno poceni. Vendar πe vedno je konëni izpis zelo drag. (V ceni izpisa bo v naslednjem letu priπlo do velikih sprememb). TretjiË! Vse veë je hitrih ADSL linij tudi doma in ne samo po sluæbah, kjer pa je veëina na drugaëen naëin omejena poslati veëje koliëine podatkov. Z ozaveπëanjem fotografov, da je treba dati izdelati fotografije in da je naroëilo preko spleta zelo enostavno in priroëno, pa se jih vse veë tudi odloëa za tak naëin naroëanja fotografij. za pregledovanje. - V foto pregledovalnem oknu doloëamo koliëine ter velikosti fotografij, ki jih naroëamo. Fotografije oznaëujemo skupinsko ali posamiëno. - Za boljπi pregled, si posnetke lahko ogledamo tudi poveëane. - Fotografije lahko tudi obdelujemo. Kontrast, barvne korekcije, barvna gostota, dodajanje datuma in spremnega besedila na sprednji strani posnetka. Obdelovalna orodja so namenjena predvsem tistim uporabnikom, ki se ne posluæujejo nobenega od foto programov za obdelovanje fotografij. Poπiljanje fotografij na DigiFot streænik spremljajo osnovni podatki naroënika, ki se nahajajo v spletnem administratorju. Osebni spletni administrator je sestavni del programa, do katerega ima dostop vsak uporabnik s svojim uporabniπkim imenom in geslom. Tam se nahajaja tudi zgodovina naroëil ter evidence porabe. Vsako naroëilo spremlja tudi potrdilo laboratorija o prejemu datotek, skupaj s specifikacijo naroëila ter povezavo do spletnega administratorja. Za boljπe obveπëanje uporabnikov je v program vgrajeno spletno okno, kjer so objavljene vse spremembe, novosti ter drugi aktualni podatki sistema DigiFot. Podpora uporabnikom: NajveËji povdarek je posveëen pomoëi uporabnikom. V ta namen je objavljena brezplaëna telefonska πt ter pomoë v V Sloveniji lahko æe od leta 1999 naroëamo fotografije preko spleta. ZaËelo se je z domaëim programom Digifot. Nato s tujima programoma DigiLab in efoto. V letoπnjem letu pa sta pri nas prisotna πe domaëa programa, ephotolab in MixiLab. V tej πtevilki revije nam trije domaëi razvijalci programske opreme preko svojega (PR) zapisa predstavljajo zmoænosti programa in moænosti naroëanja ter dostave fotografij. V naslednji avgustovski reviji, pa se bomo spoznali z moænostjo inπtalacije teh programov, fotolaboratoriji s to ponudbo, naroëanjem, kakovostjo fotografij, dostavo in ceno. Ker bo v sredini avgusta konec dopustov in bo v naπih raëunalnikih mnoæica digitalnih datotek, bo kar prav, da se seznanimo kako opraviti inπtalacijo programov, naroëiti fotografije in kaj lahko priëakujemo po naroëilu. Moænosti naroëanja preko spleta je æe danes veliko. Skoraj ni veë fotolaboratorija, ki nam te ponudbe ne bi ponujalo. VeËina izmed njih, pa za laæje naroëanje uporablja enega izmed treh predstavljenih programov ali njihovo izpeljanko. Matjaæ Intihar æivo s pomoëjo spletne aplikacije. Uporabnik lahko pisno komunicira s tehniënim osebjem ter laboranti sistema DigiFot. Strojna oprema: Fotolaboratorij DigiFot, za osvetlevanje fotografij uporablja 2 laserska osvetljevalna stroja proizvajalca AGFA, D-Lab3. Fotografije se razvijajo v Agfa foto kemikalijah na Agfa Prestige oz. Sensatia papirju. NaroËila se po æelji uporabnika izdelujejo na sjajni oz. mat povrπini. Za nemoteno delo sistema skrbi 12 zaposlenih. Pakiranje: Pred poπiljanjem se fotografije pregledajo ter zloæijo v varovalne kuverte v istem vrstnem redu kot so bile poslane. Pri pakiranju uporabljamo bombaæne rokavice za prepreëevanje prstnih odtisov na povrπini fotografij. Vsakemu naroëilu priloæimo primerno πtevilo fotoalbumov ter zadnjo πtevilko revije e- Fotografija, ki jo πtejemo kot najboljπo slovensko revijo o digitalni fotografiji vseh Ëasov. Dostava: Vsa naroëila dostavljamo s pomoëjo hitre poπte na naslov uporabnika v lastni, Ëvrsti embalaæi. Poπiljke dostavljamo tudi na delovno mesto ali kraj dopustovanja uporabnika. Digifot ni samo program. DigiFot je sistem, ki skrbi za: kvalitetno izdelavo fotografij, pomoë uporabnikom, svetovanje pri fotografiranju (live help) ter telefonsko logistiko pakiranja in dostave, obveπëanje itd in vse to za 50sit po fotki.. 12 e-fotografija - junij, julij 2004

13 ephotolab Programski produkt ephotolab omogoëa strankam foto studia obdelavo in oddajo digitalnih fotografij v razvijanje preko spleta. Celoten postopek oddaje digitalnih fotografij je avtomatiziran in optimiziran na najhitrejπe poπiljanje paketa digitalnih slik preko spleta. Programski produkt ephotolab je sestavljen iz dveh loëenih programov, program za poπiljanje slik in program za sprejem slik v fotostudio. - ephotolab, ki je namenjen strankam foto studia in sluæi oddaji slik v foto studio - ephotolab Server, ki je namenjen foto studiu in sluæi sprejemanju slik v foto studio ephotolab Program je namenjen strankam foto studia. Stranke foto studia lahko instalirajo program s spleta, diskete ali zgoπëenke, ki jo pripravi foto studio. Instalacija programa je enostavna in deluje v okolju Windows 9x/200/NT/XP. Funkcije: - dodajanje slik v naroëilo (posamezno ali avtomatsko z izbiro mape) - podpora Windows funkciji povleci in spusti (drag&drop): iz raziskovalca povleëemo eno ali veë slik oz. map nad program in slike se dodajo v naroëilo - izbiranje πtevila kopij in formata - predogled slike na ekranu in doloëanje izreza - poveëevanje ali pomanjπevanje slike - rezanje poljubnega dela slike (t.i. free crop) - rezanje dela slike v razmerju stranic izbranega formata (t.i. format crop) - efekti (inverzna ali Ërno bela slika, barvna korekcija RGB, barvna korekcija CMYK, Hue, Saturation, Lighness) - prikaz dodatnih informacij o nastanku slike (tip foto aparata, resolucija, uporaba fleπa, pogoji itd.; se razlikuje od foto aparata do foto aparata) - oddaja poveëav - informativni izraëun vrednosti naroëila - poπiljanje slik (naroëila) v foto studio z moænostjo vnosa sporoëila foto studiu - shranjevanje slik (naroëila) v datoteko in kasnejπi zapis na zgoπëenko - odpiranje in spreminjanje predhodno shranjenega paketa slik (naroëila) iz datoteke - pregled cenika - posodbljanje programa iz spleta na zahtevo uporabnika ali avtomatsko - podpora razliënim poslovalnicam foto studia - prilagodljivost dela uporabniku (izbira privzetega formata, izgleda, itd.) - oddaja slik preko PROXY streænika (uporabniki so za poæarnim zidom) - popolnoma prilagodljivost izgleda programa glede na design foto studia ephotolab Server Program je namenjen foto studiu. Program sluæi sprejemanju poslanih slik. Postopek sprejema slik in priprava za razvijanje je avtomatiziran. Funkcije: - spreminjanje cenika - dodajanje novih ali brisanje starih formatov - seznam strank (iskanje, spreminjanje, izvoz v Excel) in statistika oddanih slik za obdobje (naroëil) - izvoz podatkov o strankah glede na razliëne kriterije v Excel ali XML datoteko - kontrola prejema podvojenih paketov iste stranke - kontrola prejema veëkratnih naroëil iste stranke v istem dnevu - poπiljanje povratne informacije o prejemu s specifikacijo naroëila stranki - prilagodljivost postopku priprave slik za razvijanje foto studia - izpis nalepk Celoten programski produkt se nenehno razvija, z veseljem prisluhnemo kupcem in ostalim uporabnikom. DelujoËo verzijo nekaterih foto studiev, ki programski produkt æe uporabljajo, si lahko prenesete iz spletnega naslova oz. nas kontaktirajte za demo razliëico. Za vaπe podjetje lahko izdelamo tudi spletno predstavitev oziroma imamo æe narejeno lastno reπitev Internet trgovine (æe od ,00 SIT). Internet trgovina vsebuje administrativni modul, kjer lahko aæurirate artikle ter spremljate nakupe in zunanji del s predstavitvijo podjetja za obiskovalce vaπega spletnega naslova. Moæna je popolna integracija internet trgovine v æe obsotojeëo spletno predstavitev podjetja. Na lastnih streænikih nudimo tudi gostenje spletnih strani in ostalih storitev (napr. elektronska poπta). Seznam in specifikacija paketov se nahaja na spletnem naslovu ephotolab - ephotolab - ephotolab Programski produkt ephotolab omogoëa strankam foto studia obdelavo in oddajo digitalnih fotografij v razvijanje preko spleta. Celoten postopek oddaje digitalnih fotografij je avtomatiziran in optimiziran na najhitrejπe poπiljanje paketa digitalnih slik preko spleta ephotolab - ephotolab - ephotolab Za dodatne informacije: Ineta d.o.o., GregorËiËeva 8, Kranj, telefon (04) , e-poπta: info@ineta.si, e-fotografija - junij, julij

14 MixiLab v2.0 - program za naroëanje fotografij preko spleta Mixi Foto Video, podjetje poznano po najveëji izbiri digitalnih fotoaparatov in opreme v Sloveniji (najdete ga na spletni strani se uveljavlja tudi kot izdelovalec programske opreme. Za potrebe naroëanja digitalnih fotografij preko spleta so razvili program MixiLab, ki je bil med uporabniki odliëno sprejet in po njihovih æeljah tudi veëkrat nadgrajen. RazliËica 2.0 omogoëa enostavno naroëanje, pregledovanje in izrezovanje fotografij. Izrezovanje vam omogoëa okvir, kateremu lahko spreminjate velikost, ga obraëate, ali pa zaklepate po x ali y osi. Dobrodoπel je podatek o velikosti izreza (v toëkah) in do katere dimenzije je izrez πe primeren za kvalitetno fotografijo. OmogoËa tudi spreminjanje dimenzij in koliëine izbranih fotografij, poleg tega pa podpira tudi naroëanje panoramskih fotografij. Program odlikuje enostavna uporaba, preglednost in kasneje obveπëanje o stanju naroëila vse od vaπe oddaje do izdelave in odpreme. Z uporabo najnovejπih tehnologij izdelave fotografij na strojih Fujifilm Frontier in z razvojem nove programske opreme, naj bi bili konkurenëni tudi na evropskem trgu. BrezplaËen program si lahko na svoj raëunalnik prenesete s spletnega naslova kjer lahko najdete aktualne novice iz sveta digitalne fotografije ter forum o digitalni fotografiji in sorodnih temah. Po uspeπnem prenosu na vaπ raëunalnik program zaæenete, s Ëimer se sam odpakira in vam kreira bliænico MixiLab v start menuju in na namizju. Namestitev je torej sila preprosta. Po zagonu se vam odpre glavno okno programa, v sklopu katerega lahko opazite dva okna. V levo okno s klikom na gumb + dodajate fotografije iz trdega diska oz. kateregakoli podatkovnega medija v pregledovalnik. Ko imate æeljene fotografije v pregledovalniku, jih oznaëite, ter z gumbom DODAJ prenesete v naroëilo. Med oknoma si seveda najprej izberete dimenzijo. tevilo posameznih fotografij in njihove dimenzije lahko πe vedno spremenite kasneje v oknu»naroëilo«.»e pa je sluëajno loëljivost vaπe fotografije za doloëeno dimenzijo prenizka, vas program na to opozori. Bodite pozorni na ta opozorila saj je kvaliteta izdelane fotografije odvisna od njene loëljivosti. Vsako fotografijo, katere loëljivost je manjπa od priporoëene, program oznaëi z rdeëo kljukico, v primeru da je loëljivost fotografije zadostna, pa z zeleno.»e je loëljivost vaπe fotografije v razmerju 4:3 (npr. 1600x1200 toëk) in se odloëite za dimenzijo 10x14cm, ki je v standardnem razmerju digitalne fotografije, bo naroëilo izvedeno takoj.»e pa ste se odloëili za dimenzijo 10x15, pa vas program opozori, da se razmerje fotografije ne ujema z izbrano dimenzijo (Ëe ta ni v razmerju 3:2), in vam ponudi 3 moænosti prilagoditve: 1. moænost vam ponuja celo fotografijo na papirju, kjer pa v primeru, da razmerje ni pravo, obstaja moænost belega robu na fotografiji. Uporabna je tudi funkcija zapomni si odgovor, ki uporabi enak izbor za vse oznaëene fotografije, ki jih prenaπate v naroëilo. 2. moænost je, da vam fotografija zapolni celoten papir izbrane dimenzije, vendar bo zaradi proporcionalne πirine manjkal del fotografije zgoraj in spodaj (par milimetrov) ali pa levo in desno, odvisno od razmerja fotografije, ki jo dodajate v naroëilo.»e ugotovite, da vam izrez ustreza, ga uporabite v naroëilu. Tudi tukaj lahko uporabite funkcijo zapomni si odgovor. 3. moænost pa je, da si sami izreæete del fotografije po svoji æelji. S tem izborom vam program enostavno prenese slike v naroëilo, s Ëimer pa morate zagotoviti, da boste na fotografijah uporabili funkcijo izrez (gumb za izrez najdete med obema oknoma, pod izborom za dimenzijo). Tudi tukaj lahko uporabite funkcijo zapomni si odgovor. Pregled naroëila V tem oknu imate pregled nad celotnim naroëilom, tako da lahko naroëilo πe temeljito pregledate, preden ga res odpoπljete. Najprej imate na voljo pregled celotnega seznama naroëenih fotografij, podatke o uporabniku, skupni izraëun naroëila ter tudi informacijo o pribliænem Ëasu prenosa fotografij na streænik preko nekaj standardnih hitrosti povezav. Poleg tega lahko doloëite vrsto papirja (mat, sijajni), naëin plaëila (po povzetju ali z nakazilom), ali æelite fotografije prejeti tudi na CD-ju in ali boste naroëene fotografije prejelo po poπti ali jih boste dvignili osebno v trgovini Mixi Foto Video. Ne spreglejte tudi moænosti nepreklicno naroëam, katera vam omogoëa Ëasovni rok 8 ur, v katerem lahko po zakonu o varstvu potroπnikov naroëilo tudi prekliëete.»e pustite to polje oznaëeno, gre naroëilo v delo takoj, v nasprotnem primeru pa gre naroëilo v izdelavo po osmih urah. Stanje vaπega naroëila lahko stalno preverjate. Po konëanem naroëilu se vam avtomatsko posreduje sporoëilo o uspeπno prejetem naroëilu. Prav tako dobite obvestilo, kdaj gre naroëilo v delo, kdaj je izdelano in odposlano (dostavna sluæba poπte slovenije prevzame vaπe naroëene fotografije v trgovini Mixi Foto Video ter vam jih dostavi v obiëajnem roku 1-2 dni). Fotografije prejmete v lepi in razpoznavni embalaæi. Sam program je enostaven za uporabo in prijazen na pogled, zato ga velja preizkusiti. V podjetju Mixi Foto Video menijo, da je verjetno eden boljπih ne samo v Sloveniji, ampak tudi na πirπem podroëju. Kljub temu pa nadaljujejo z razvojem, tako da lahko v prihodnje priëakujemo izdajo πe novejπe in bolj izpopolnjene verzije programa MixiLab. 14 e-fotografija - junij, julij 2004

15

16 Celoten preizkus objavljen na HP Photosmart R707 HP? Hmm! Fotograf to podjetje pozna predvsem kot izdelovalca raëunalnikov in tiskalnikov. Tisti, ki se veë ukvarja z raëunalniπtvom, pa je najbræ æe zasledil ponudbo HP foto kamer v katalogih ali celo pri prodajalcih raëunalniπke opreme. Ime HP se na digitalnih foto kamerah za πiroko potroπnjo pojavlja od leta Leta 2000 so celo objavili strateπko sodelovanje s fotografskim podjetjem Pentax. Skupaj so v letu 2000 predstavili zanimivo kamero Photosmart 912, ki je æe na pogled delovala bolj fotografsko od drugih digitalnih kompaktnih kamer. V roke si jo zaradi dobre oblike ohiπja prijel kot pravo refleksno kamero. Torej HP ni neznan kot ponudnik in izdelovalec digitalnih foto kamer. V fotografskem svetu pa so dobrodoπli πe iz enega pogleda. Njihovi inæenirji na foto kamero gledajo povsem neobremenjeno kako mora izgledati in brez prevelikih tradicionalnih predsodkov. Tako po obliki, kot tehniënih zmoænostih in reπitvah so lahko na ta naëin bolj inovativni. Prav tako imajo drugaëen pristop do delovanja, moænosti in upravljanja s kamero. Samo nekaj glavnih posebnosti, ki nam jih ponuja HP v tej kameri. HP Adaptive Lighting, HP Image Advice, HP Instant Share, moænost programske odprave napake efekta rdeëih oëi, enostavnost zdruæevanja fotografij v panorama naëinu veëkratnega zajema posnetka Lahko hitro opazimo, da nam netipiëni foto proizvajalec poda marsikatero dobro reπitev, katere fotografsko podjetje ne bo kar tako ponudilo v svoji kameri. In Ëe se te reπitve med uporabniki primejo, jih morajo prevzeti tudi klasiëni izdelovalci. e posebej pa se je treba zavedati, da je fotografija danes domena veliko veëje skupine uporabnikov kot vëasih. Fotografija postaja zabava, vse bolj je vpletena v raëunalniπki svet. Le tega pa veliko bolj poznajo pri podjetju HP, kot klasiëna fotografska podjetja. Marsikateri uporabnik raëunalnika do sedaj πe ni imel v roki klasiëne tradicionalne foto kamere. Tu pride na svoj raëun HP. Zna ponuditi nove reπitve, ki so marsikateremu novemu uporabniku hitro znane in uporabne. Predvsem pa. Tudi HP Photosmart R707 nam ponuja glavno lastnost foto kamer. Preko objektiva nam na tipalo zariπe in nato shrani sliko. Kar za marsikaterega dvomljivca pomeni, da je tudi to foto kamera. Sicer pa, danes je v digitalnih foto kamerah veë elektronike kot klasiënih foto delov. Zato ni bojazni, da raëunalnikarji in nasploh podjetje HP ne bi znali narediti dobre foto kamere. Kako dobra pa je? Osnovne lastnosti Ohiπje kamere je iz trdne plastike. Spredaj obdano s svetlim srebrnim aluminijem, zadaj prevleëeno z neæno, mehko gumo. Kamera se zelo lepo prilega desni roki in tudi guma s katero je prevleëena, nam daje πe boljπi, topel obëutek dræanja v roki. Photosmart R707 je dimenzij π96 x v60 x g35 mm in teæka 180 gramov. Skupaj s baterijo in pomnilnim medijem pa 205 gramov. Mere in teæa kamero ne uvrπëata med mini kompaktne kamere. Pa to tudi ni namen te kamere. Velikost in teæa je povsem stvar osebnega pogleda fotografa. Na sprednji strani se nahaja bliskavica (ki je odliëno postavljena in je skoraj ni mogoëe zakriti s prstom ali Ëem drugim), odprtina za optiëno iskalo, mikrofon in luëka z rdeëo svetlobo, ki kameri pomaga ostriti v slabih svetlobnih razmerah. Ko pa je kamera v naëinu samosproæilca, pa prevzame funkcijo opozarjanja na prihajajoëi posnetek. Na vrhnjem delu kamere imamo na desni strani dva gumba. Manjπi sluæi za vklop video zapisa, veëji je gumb za proæenje. Njegova pozicija za prst je odliëna. Odprtina za zvoënik se nahaja na sredini. Na levi strani pa je gumb, s katerim menjamo razliëne moænosti osvetljevanja. Zadnja stran ohiπja nam ponuja kar enajst gumbov, ki pa zaradi skladne postavitve lepo zakljuëujejo obliko. Najviπje, na sredini je postavljen gumb za vklop/izklop. Na desni je gumb za spreminjanje goriπënice. Spodaj desno so postavili kazalcu odliëno prilagojen πtiri tipkovni navigacijski gumb, ki nam sluæi za Za vratci sta odprtini za SD/MMC spominsko kartico in baterijo. Bodite pozorni kako vstavite baterijo v kamero. Kaj lahko jo obrnete, zaprete vratca in se boste spraπevali, le kaj je s kamero narobe da ne deluje. pomikanje po menijih. V sredini navigacijskega gumba je πe gumb za potrditev zahtev. Povsem na levi zgoraj je optiëno iskalo. TFT zaslon na levi spodaj je velik 1.5 inëa (3,8 cm po diagonali), ob njem pa se nahaja sedem gumbov za razliëne nastavitve. Na spodnji strani ohiπja se nahaja plastiëni nastavek za stojalo, reæa oz. prikljuëek za priklop kamere na posebno bazno enoto (opcijski nakup). Le to imamo preko USB povezave prikljuëeno na raëunalnik, kamero postavimo na enoto in æe je moæno poπiljati podatke v raëunalnik. Desno so plastiëna vratca prevleëena z gumo, za katerimi se skrivata dve reæi. Prva je namenjena bateriji, druga pa spominski kartici SD. Baterija je Li-Ion z moëjo 1050mAh velika pa je 53 x 35 x 7 mm. Spominska kartica, ki jo dobimo v kompletu ima kapaciteto 32MB. Varnostno zapora prepreëuje, da nam ne baterija ne pade ven iz leæiπëa tudi, Ëe so vratca odprta. Kartica gre zelo enostavno iz leæiπëa. Zapomnite si tisti uporabniki, ki πe niste vajeni teh spominskih kartic, da jo je treba najprej pritisniti noter in nato za nekaj mm sama skoëi iz leæiπëa, da jo laæe potegnemo iz leæiπëa. Tako pri bateriji kot kartici bodite pozorni, da jih ne vloæite v kamero obrnjenih napaëno. Oboje je moæno. Samo, da vam bo kartica gledala mm iz leæiπëa in vratc ne boste mogli zapreti. Baterijo pa lahko celo zapnete z zaporo zaprete vratca in niti ne veste, da ste jo napaëno vloæili. In kamera, na vaπe zaëudenje ne bo delovala. Potrebovali boste kar nekaj Ëasa, da ugotovite, da je nedelovanje kamere povzroëeno zaradi napaëno obrnjene baterije. Torej bodite pozorni tudi na to neljubo moænost. Na desni stranski strani se nahaja samo izboklina skozi katero zapnemo zapestni paπëek in tako zmanjπamo moænost da nam kamera pade iz rok. Na levi stranski strani kamere imamo dva izhoda (USB in DC), ki sta dobro zaπëitena in pokrita s gumastima πëitnikoma. Podatki se prenaπajo preko USB 2.0 povezave. CCD tipalo v kameri HP Photosmart R707 je veliko 1/1.8 inëa (7.18 x 5.32 mm), loëljivosti 5.24 milijona toëk. Maksimalna efektivna loëljivost zapisa je 2608 x 1952 toëk, filma pa skromnih 320 x 240 toëk pri 30 slikah v sekundi. Tipalu lahko nastavljamo obëutljivost ISO 100, 200, 400 ali pa to nastavitev prepustimo avtomatiki. CCD tipalo ima GRGB barvne filtre. Polovica barvnih filtrov pred toëkami je zelenih, 1/4 rdeëih in 1/4 modrih. Strokovnjaki HP-ja so se odloëili pri barvnih filtrih za drugaëno pot od veëine konkurentov. Objektiv v kameri HP Photosmart R707 ima 3x ni optiëni zoom. Razpon goriπënic je med mm (ekv. 35mm je mm). Svetlobna moë objektiva je zaradi potrebe po majhnosti ohiπja skromna v tele obmoëju skromna. Ta znaπa 2,8 v πirokem kotu in samo 4,9 v tele obmoëju. Ima pa veëina majhnih enako skromno svetlobno moë. Prva leëa je pri ugasnjeni kameri zaπëitena samo s plastiëno zaklopko. Ker je na sredini deljiva, je tudi moæno, da jo v torbici lahko z ostrim predmetom odprete in poπkodujete leëo. Objektiv je dobro integriran v kamero in tudi po vklopu ne gre veliko izven kamere. Na objektiv ni moæno dodati nobenih dodatni leë ali UV filtrov, ker kamera nima nobenega nastavka oz. navoja za dodatne leëe. Avtomatsko ostrenje v kameri poteka s pomoëjo TTL naëina razpoznavanja kontrasta. Kamera ima samo eno, centralno toëko za ostrenje. NaËin ostrenja lahko nastavimo na avtomatsko, neskonëno, roëno ali pa makro. Ostrenje poteka hitro in natanëno. Kamera ima tudi luëko, ki nam osvetli motiv v slabπih svetlobnih pogojih. Zato kamera zadovoljivo ostri tudi v zelo slabih svetlobnih pogojih. Ostrenje je moæno od 50cm v normalnem naëinu AF ostrenja in 14cm pri makro ostrenju. Iskalo je zelo podobno kot na vseh drugih kompaktnih kamerah. Je majhno, komaj uporabno, in zanimivo z malo paralakse tudi pri fotografiranju iz bliæine. Ker skozi iskalo vidimo samo cca. 75% motiva, se nam kljub paralaksi videni motiv πe vedno zapiπe na tipalo. Poleg iskala sta πe dve luëki. Zgornja se priæge, ko snemamo video zapis in sveti z rdeëo barvo. Spodnja pa sveti ali pa utripa z zeleno barvo. Namenjena je za prikaz pravilnosti ostrenja.»e luëka gori, pomeni da je kamera dobro izostrila motiv.»e utripa pa, da motiv ni zadovoljivo izostren. TFT zaslon se nahaja nekje v zlati sredini med zasloni. Ni najveëji, ni najmanjπi, ni najboljπi, ni najslabπi. Zaslon je velik 1.5 inëa (3.8cm pa diagonali) in je sestavljen iz toëk. Zaslonu lahko preko nastavitev v meniju prilagodimo svetlost, drugih naëinov pa nam ne omogoëa. Med fotografiranjem se na zaslonu izpiπejo vsi pomembni podatki, vendar na æalost brez histograma. Tudi v naëinu iskanja motiva in pregledu æe posnete slike ga ni. Vendar je treba poudariti, da le redki fotografi uporabljajo to moænost preverjanja pravilne osvetlitve motiva, oziroma πe veliko manj jih zna histogram sploh pravilno uporabljati. Posebne zaπëite zaslona, kot pri veliki veëini digitalnih kamerah ni. Zato bodite pozorni, da ga ne opraskate z ostrimi trdimi predmeti. Bliskavica se nahaja skoraj na sredini sprednjega dela kamere. Je odliëno postavljena, saj se nam skoraj ne more zgoditi, da bi jo zakrili s prstom ali Ëim drugim. Bliskavica zadovoljivo osvetli motiv, ki je oddaljen 2,7 metra (100 ISO) pod pogojem, da je objektiv nastavljen na πiroki kot (39mm).»e pa je objektiv nastavljen na daljπe goriπënice (117mm), pa bliskavica zadovoljivo osvetli motiv samo do oddaljenosti 1,5 metra (100 ISO). Bliskavico lahko kontroliramo z osnovnimi nastavitvami. Vklop/izklop bliskavice, avtomatsko proæenje, noëni naëin in redukcijo rdeëih oëi. Ta efekt lahko πe dodatno odstranimo s programom v kameri. Funkcije in moænosti Ena izmed prvih do sedaj πe ne opisanih zanimivosti kamere je njen notranji, æe vgrajeni spomin. Le tega je kar za 32 MB. Tako, da nekaj 16 e-fotografija - junij, julij 2004

17 Celoten preizkus objavljen na posnetkov lahko zajamemo tudi, Ëe spominske kartice sploh ni v kameri in jih kasneje prenesemo iz notranjega spomina na spominsko kartico ali obratno. Moænost uporabe notranjega spomina nam veëkrat pride prav. To nam je vedno zlata rezerva, ko se napolni SD kartica. Ker je nekaj spomina æe v kameri, nam za rezervo manjπe dodatne kartice ni treba vedno nositi s seboj. HP Photosmart R707 uporablja SD spominske kartice. Ob nakupu je v kompletu poleg notranjega 32MB spomina priloæena πe 32MB SD kartica. Kar pomeni, da nam pri nakupu kamere dodajo celih 64MB spomina. Ker pa ima kamera moænost fotografiranja s kar pet milijona toëk, je tudi vseh 64MB hitro premalo. Velikost datoteke se giblje med 1,2 do 2MB.»e æelite vsaj nekaj ur fotografirati brezskrbno v polni loëljivosti, je treba æe kar ob nakupu dokupiti dodatno 256MB spominsko kartico. Na njo bomo v maksimalni loëljivosti zapisa kamere shranili cca. 150 fotografij, πe cca. 18 v notranji spomin in tudi cca. 18 na priloæeno 32MB enoto. Kamera ni namenjena zahtevnejπim uporabnikom, ki radi vidijo na kameri roëne nastavitve. Na HP Photosmart R707 je æe pred nastavljenih 10 programskih nastavitev. Auto, πport, pokrajina, portret, sonëni zahod, panorama, obala/sneg, preslikava dokumentov, Av (prioriteta zaslonke), lastna nastavitev (My mode). Edina roëna nastavitev fotografiranja je Av naëin. V Av naëinu spreminjamo odprtost zaslonke, Ëas pa se nam spreminja glede na koliëino svetlobe. Zelo zanimiva programska nastavitev je My mode, v kateri preko menija nastavimo lastnosti za zajem po lastni izbiri. Od WB in EV korekture, preko naëina delovanja AF, ISO nastavitev do dodatnih efektov kontrasta, ostrine, tonskih vrednosti. Do vseh zgoraj zapisanih zmoænosti pridemo na zelo hiter in enostaven naëin. S pritiskom na gumb, ki se nahaja na zgornji strani ohiπja in preko videnih ikon na zaslonu, izbiramo med temi desetimi programskimi nastavitvami. Æe v kameri imamo programsko opremo za redukcijo rdeëih oëi. Kot vsak program, tudi ta ni popoln. Vendar nam zna velikokrat reπiti problem in sliko. Kamera HP Photosmart R707 nam ponuja nekaj veë kot kamere klasiënih foto proizvajalcev. V menijih imamo prava navodila. Opisani so vsi gumbi in njihove funkcije. Lahko si preberemo 10 nasvetov za boljπi zajem slike.»e pa nismo povsem prepriëani ali nam je fotografija uspela, pa vpraπamo πe kamero ali ima mogoëe kakπen nasvet za nas. Ni kaj, zelo dobrodoπle lastnosti. Seveda se bo marsikateri bolj izkuπeni fotograf nasmehnil ob teh funkcijah. Vendar ga kar spomnite, kako on iπëe razliëna navodila in nasvete kako ravnati in uporabljati raëunalnik in njegove programe. R707 je zelo prijazna kamera do vsakega zaëetnika v fotografiji. Kamera kontrolira osvetlitev z elektronsko vodenim zaklopom v objektivu in za krajπe Ëase πe s pomoëjo CCD elektronskega zaklopa. Najdaljπi osvetlitveni Ëas je 16 sekund, najkrajπi 1/2000 sekunde. Osvetlitev lahko korigiramo v razponu +-3 v kateri koli programski nastavitvi. Kamera nam ne omogoëa, da si naredimo kakπno svojo bliænjico na katerem koli od gumbov. Ima pa æe svoje bliænjice za bliskavico, samosproæilec, veë zaporedni posnetkov, naëin ostrenja itd. Merjenje svetlobe poteka preko TTL merjenja z moænostjo merjenja po celotni povrπini s poudarkov na srednjem delu, v veëih segmentih po celotni povrπini, in spot naëinu. Merjenje avtomatskega ostrenja in osvetlitve zaklenemo s poloviënim pritiskom na sproæilec. Kamera nam ponuja tudi moænost bracketing naëina osvetlitve, nastavitev programskega dodajanja ali odvzemanja ostrine, kontrasta in zasiëenosti barv. Preko menija lahko nastavljamo πtiri razliëne loëljivosti slike in prav tako πtiri razliëne moëi kompresije JPEG datoteke. TIFF ali RAW moænosti zapisa nam kamera ne omogoëa. Za korekturo bele barve (WB) imamo vse glavne nastavitve, plus moænost lastne nastavitve. Pri polni loëljivosti je kamera sposobna narediti tri posnetke v sekundi in πtiri zaporedoma. Samosproæilec je nastavljen na deset sekund in ga ni moæno spremeniti. Med temi desetimi sekundami, se na zaslonu izpisujejo πtevilke (se odπtevajo), na sprednji strani pa nas na prihajajoë posnetek opozarja rdeëa luëka, ki nam pomaga ostriti v slabih svetlobnih pogojih. Digitalni zoom je 8-kratni. Do 8-kratnega zooma lahko pridemo z najveë 49 pritiski na zoom gumb. Kamera sama po doloëenem Ëasu (ena minuta) neaktivnosti sama ugasne zaslon, potem pa πe objektiv pospravi v ohiπje. K fotografiji lahko dodamo πe avdio zapis. Zapis dodamo tako, da ko pritisnemo sproæilec in se podatki zapiπejo na kartico, πe vedno dræimo sproæilec in nam kamera sama zaëne snemati avdio zapis k fotografiji. Ko pa sproæilec spustimo, kamera preneha s snemanjem avdio zapisa. Seveda lahko avdio zapis dodamo tudi k æe prej posneti fotografiji. Sprehodimo se v meni in tam pritisnemo record audio. Seveda pri HP-ju niso pozabili na video zapis, kateri se snema z povpreëno loëljivostjo 320 x 240 pik in s 30 slikami v sekundi. Za zaëetek snemanje filma imamo na vrhnji strani poseben gumb, s katerim zaënemo in konëamo snemanje. Meniji na zaslonu kamere so izjemno pregledni in preprosti. NajveËja zanimivost v menijih so nasveti in navodila ki so æe kar v kameri in jih beremo na zaslonu. Tako, da skorajda ne rabite papirnatih navodil. Pri Ëisto vsaki funkciji imate razloæeno, kaj je vloga te funkcije. Pri æe posneti fotografiji imate v meniju moænost Image Ad- vice. PoiπËete fotografijo, pritisnete funkcijo in na zaslonu kamere se pokaæe tekst z navodilom, kaj bi bilo treba na sliki za njeno boljπo tehniëno kakovost storiti. NajveËkrat vam kamera nima kaj svetovati.»e pa ste fotografirali z dolgimi Ëasi, ali pod slabimi svetlobnimi pogoji vam bo kamera znala svetovati, kako poizkusite fotografirati, da motiv ne bo stresen. Eden izmed nasvetov je vedno lep tonski zapis. Prav teh programih se kaæe moë podjetij, ki so moëno prisotna v raëunalniπki tehnologiji. Programi sami, nam æe moëno pomagajo pri izboljπanju fotografije. Z modrim gumbom na zadnji strani ohiπja, se pomaknemo v meni za ogled æe shranjenih slik. Na zaslonu se prikaæe ena fotografija brez HP Adaptive Lighting Technology. Kadar imamo moëno kontrastne motive nam ta tehnologija pokaæe kaj zmore in kako je uporabna. Fotografija Ërne kuhinje kjer je moëan kontrast in potrebna uporaba bliskavice. Opazna je velika razlika v detaljih, ki so pri temu motivi zelo pomembni. Program nam ohrani lep zapis tudi v delih slike, kjer ostale kamere enostavno ne zariπejo niëesar. Foto:Aleπ Likar tudi uporaba stojala. Zelo uporabna funkcija je tudi funkcija Re- move Red Eyes.»e nam predblisk ni pomagal in imamo na fotografiji πe vedno rdeëe oëi, se sprehodimo v meni in tam kliknemo funkcijo Remove Red Eyes. Kamera sama zazna kje so oëi z rdeëima pikicama in jih tudi popravi, dobesedno prebarva jih z Ërno barvo, toda lesk v oëeh πe vedno ostane. Se pa tudi zgodi, da program ne najde vedno dveh redeëih pikic, ali da jih malo preveë opazno pobarva. Vendar sem v veëini primerov imel pozitivne izkuπnje s to funkcijo. Kamera ima vgrajeno πe eno zelo zanimivo funkcijo. To je HP Adaptive Lighting Technol- ogy. Ko moramo posneti fotografijo z nekaj podatkov.»e gremo v meni in kliknemo ukaz Image Info se pokaæejo vsi podatki o tej sliki (tudi velikost v KB), toda na æalost ni histograma (uporabno za zahtevnejπe fotografe). Kamera ima naravnost fantastiëno 140-kratno poveëavo. Do tako velike poveëave pridemo z dve sekundnim pritiskom na zoom gumb. Na sliki vidimo dobesedno vsako toëko posebej. Na zaslonu lahko pregledujemo tudi do 9 slik hkrati. Sliko lahko zavrtimo po 900 koraku, ne moremo pa je rezati, ji spreminjati velikosti ali kompresije. Sliko nam kamera sama zavrti v pravilni poloæaj æe takoj po posneti fotografiji, Ëe smo to funkcijo vklopili v meniju. Dobro je, da ima HP tudi notranji spomin, saj tako lahko temnih delov, ta funkcija sama zazna te temne dele in jih avtomatiëno posvetli. Ta lastnost je zelo uporabna kadar fotografiramo proti moëni svetlobi brez uporabe bliskavice za doosvetlitev. Program HP Adaptive Lighting Technology poskrbi, da bo bil v sencah πe e-fotografija - junij, julij

18 Celoten preizkus objavljen na Za laæjo izbiro kako najbolje posneti motiv, nam kamera omogoëa kar nekaj programskih nastavitev. Tudi sam vidim prednost kamere HP Photosmart R707 v prijaznosti uporabe funkcij. nekaj fotografij iz spominske kartice prenesemo v notranji spomin in imamo πe vedno nekaj prostora na kartici, ali pa fotografiramo naprej direktno v notranji spomin. Tudi odzivnost kamere ni slaba. Kamera je po cca. dveh sekunda pripravljena na proæenje. Ostri zelo hitro, odziv sproæilca in tudi merjenje svetlobe je hitro. Od πirokega do najbolj ozkega kota zoom potrebuje manj kot dve sekundi. Shranjevanje pri polni loëljivosti in najboljπi kvaliteti kompresije pa kar traja nekaj Ëasa. S polno baterijo sem uspel posneti nekaj Ëez 200 fotografij, s priæganim zaslonom in rednim sprehajanjem po menijih. Edina zamera gre na poëasno procesiranje. Torej tam, kjer bi od HP podjetja priëakoval veë. Karkoli æelite na fotografiji narediti, bo zapisalo process. Traja sekundo, dve tudi Ëe samo æelite zoomirati sliko. Toda to so bolj obrobne stvari. Pomemben je kakovosten zajem slike. Tu je ta kamera dobra. Ostalo pa je kompromis, kje na kameri dodati malo slabπih moænosti, oziroma kje za to ceno poudariti kakovost. Menim, da so s to kamero zadeli bistvo. PovpreËnemu uporabniku ponuditi kamero, ki z malo raëunalniπkega znanja zaide tudi v nastavitve menija, jih izkoristi in dobi odliëno fotografijo. Temu pa je ta kamera tudi namenjena in v celoti gledano, kot vedno je izbira, vπeënost in uporabnost stvar posameznega uporabnika oziroma kupca. Nekje pa pri tej kameri sploh ni vpraπaja.»e ste malo uporabnika raëunalnika in znate zaiti v pod nastavitve (menu), potem boste s to kamero naredili odliëne fotografije tudi za poveëave. Kakovost slike»e vemo, komu je kamera namenjena, potem lahko tudi enostavno podamo oceno o kakovosti fotografije iz te toëno doloëene kamere. Kot prvo! Pri HP-ju πe naprej ciljajo na fotografe, ki so to postali preko digitalne foto tehnologije. Kot drugo! Poznati mora vsaj raëunalniπke osnove. In Ëe pozna le te, potem se ni bati, da bi kdo vihal nos, Ëe na kameri piπe HP. e dolgo PRO fotografi ne bodo kupovali DSLR kamer tega proizvajalca. Bodo pa v marsikateri kameri imeli njihovo ali podobno reπitev. Fotografija za povpreënega druæinskega ali poslovnega fotografa je dobra.»e pa je v vas malo raëunalniπke æilice, oziroma raëunalnik vsaj v osnovi obvladate, si boste z zmoænostmi kamere, predvsem njenih programov lahko πe dodatno izboljπali fotografijo. Objektiv je soliden. Od katerega proizvajalca optike je, ne vem. Preizkusil pa sem nekaj osnovnih testov ostrine, barrel deformacije, kromatske aberacije itd. in je povsem primerljiv s konkurenco v razredu manjπih kamer in tipalom 1/1,8 inëa. Ostrenje kamere je dobro, odliëno tudi v slabπih svetlobnih pogojih. K temu pripomore tudi moëna rdeëa luëka, ki doosvetli motiv. Ne morem pa v moëno pozitivni luëi mimo programov, ki jih imamo v kameri in ki nam pripomorejo k πe boljπi fotografiji. Image Ad- vice je æe ena izmed funkcij, ki fotografu s premalo izkuπnjami na hitro pove marsikatero izkuπnjo. Prav tako so zelo dobrodoπla za boljπo fotografijo navodila in pregled, kaj pomeni vsak gumb na kameri. HP Adaptive Lighting Technology, pa je sploh poglavje zase. S klasiënimi kamerami, bi do osvetljevali z bliskavico ali pa uporabili -+ nastavitve. Seveda Ëe jih kamera zmore. Naπa kamera pa ima v sebi æe kar zapleteni program, kot jih poznamo pri PRO kamerah. Seveda, Ëe smo fotografirali v RAW datoteki in le to obdelamo z zato primernimi programi. Torej, naπ mali HP v fazi procesiranja s svojimi programskimi lastnostmi pretvarja RAW zapis po doloëenih zahtevah in popravi fotografijo. Naj bo kamera R707 kupljena za druæinsko ali poslovno fotografijo, iz nje boste dobili kakovostne datoteke in slike. V veliki prednosti ste vsi tisti, ki vam brskanje in premikanje nastavitev v menijih ni tuje. Zakaj? Zato ker z dvema, tremi pritiski na gumbe te kamere krepko izboljπate fotografijo. Hja, tudi fotografija se spreminja. Ni veë vse v domeni klasiënih foto podjetij. Marsikaj postorijo tudi raëunalniπka podjetja, da imamo v konëni fazi dobro fotografijo. Saj za njo ni treba veliko. Tudi pri testnem posnetku se je kamera dobro odrezala. V bliænji fotografiji deluje zelo prepriëljivo, tako v ostrini, tonskem zapisu kot barvah. Tudi korekturo bele barve dobro opavi. Zanimiv motiv, prave nastavitve in pravi Ëas pritisniti na sproæilec. HP Photosmart R707 nam to omogoëa. Vse ostalo je na fotografu! Za konec e enkrat, Hmm! Po nekajdnevnem druæenju s kamero, se πe nisem povsem navadil na sicer odliëno ohiπje in dræo kamere v roki. Je zame preveë ostrih robov. Pa je to bolj okus, kot kaj drugega. Mehka guma na zadnjem delu kamere mi je enkrat vπeëna, drugië ne. Kamera je topla po obëutku in ne polzi iz rok. Z nastavitvenimi gumbi sem si bil hitro na ti. Motijo me edino nastavitveni gumbi, ki so okoli zaslona. Pa ne po moænosti uporabe, ampak bolj iz mojega pogleda na obliko in material. So iz trde gladke plastike. In poudarjam πe enkrat. To je moj osebni okus ob prvem resnem kontaktu s kamero! Zmoænosti kamere pa so velike, Ëe jih ne gledamo samo iz foto sveta. Veliko toëk (pet milijonov), nam zagotavlja velike poveëave in izreze. 8X-ni zoom, nam omogoëa pribliæek motiva na raëunalniπkem zaslonu v popolnost. Notranji spomin 32MB je odliëna reπitev za rezervo. Objektiv je soliden, povsem primerljiv s konkurenco majhnih kamer. Res da ni pravega πirokega kota, pa tudi zaslonka 4,8 v tele goriπënici ni zagotovilo kakovostnega zajema. Vendar nam kamera na drugi strani ponuja enostavnost fotografiranja s programi. Predvsem pa neverjetno enostaven pregled menija na zaslonu in njegovih ponujenih moænosti. Tu se opazijo raëunalniπke izkuπnje HP-ja. Pokazati uporabniku zmoænosti v enostavni in pregledni obliki. Predvsem pa, te nastavitve morajo tudi nekaj ponuditi. Poudarek! Prav te programsko reπljive nastavitve in nasveti so pika na i, pri tej kameri. Kamera, kot njeni nasveti ali programska pomagala nam reπijo marsikateri svetlobno zahteven motiv. Vedeti morate samo eno. S kamero je treba tudi sodelovati. In pri HP-ju to vedo. Uporabnik raëunalnika mora v njegovih programih postoriti marsikaj tudi sam v nastavitvah, da dobi πe boljπi konëni rezultat. V tej kameri pa ni treba drugega kot v domaëem raëunalniku vklopiti enega izmed programov. In ko ste ga vklopili, je pisanje, v naπem primeru risanje s svetlobo zelo enostavno, hitro in uëinkovito. Vem, da je fotografu vajenega klasiënih kamer teæko preklopiti v glavi, da so lahko dobre tudi kamere z imeni iz raëunalniπkega sveta. Toda svet se vrti naprej. Verjamem, da bo za to kamero med raëunalnikarji precej kupcev. Prav programske reπitve in prenos preko dock enote so za njih æe moëno cenjene reπitve. Na koncu je πe fotografija kot konëni izdelek iz HP Photosmart R707 dobra. OdliËna, Ëe uporabite njene lastnosti in navodila k boljπi fotografiji. Se ve, v domeni kompaktnih kamer srednjega razreda! In Ëisto za konec. Tudi za primerno ceno so poskrbeli. Za priporoëeno ceno SIT (videl sem æe tudi niæje ponudbe), dobite dobro kamero, 64MB spomina (32 notranjega in 32 s kartico SD), Li-Ion baterijo, polnilec, kakovostno sliko in navodila (ne v slovenπëini) v kameri. Je pa treba HP pohvaliti iz enega velikega razloga. Na priloæenem CD-ju so v PDF datoteki æe originalno priloæena slovenska navodila! Potrebujete πe veë? Matjaæ Intihar Ostrina in barve so povsem primerljive s konkurenënimi kamerami. 18 e-fotografija - junij, julij 2004 S R707 lahko brez teæav fotografirate tudi v veëjih prostorih s slabπimi svetlobnimi pogoji. 400ISO in fleπ.

19 Celoten preizkus bo objavljen na Minolta Dimage G600 Canon PowerShot S60 Konica Minolta G600 se je pridruæila modelu G500. Z merami 94 x 56 x 30 mm je πe komaj v mini kompaktnem razredu. Ohiπje kamere ja narejeno iz aluminija. V kameri je tipalo velikosti 1/1.76inËa, ki ima kar 6.4MP. Objektiv ima 3X-ni razpon goriπënic od 39mm do 117mm. Svetlobna moë objektiva je Dodani digitalni zoom je prav tako 3-kratni. V makro naëinu lahko fotografiramo æe iz oddaljenosti 6 cm. Kamera je pripravljena na fotografiranje v piëlih 1.3sekunde. Za kvaliteto slike lahko uporabimo nastavitve kontrasta, ostrine, saturacije in tudi jakost posamezne barve (RGB). Vse nastavitve lahko reguliramo v petih stopnjah. Samodejni sproæilec lahko nastavimo na 3 ali 10 sekund.»as zaklopa Ëe ga nastavimo roëno je od 15sek. do 1/ 1000 sek.»e zaklop ureja avtomatika je Ëas zaklopa med 1 in 1/2000 sekunde. EV nastavitev je med +-1,5 s po 0.3 koraki nastavitve. Fotografije shranjuje v JPEG naëinu. Video zapis kamera G600 snema z loëljivostjo 320 x 240 pik s 30fps in zvoënim zapisom. Video zapis pa je moæno snemati maksimalno 30 sekund. V meniju pregledovanja slik si lahko poveëamo posneto fotografijo za 14.7-krat. Kamera avtomatsko vkljuëi funkcijo NR (noise reduction), ko je osvetlitveni Ëas daljπi od 1 sekunde Podatke zapisuje na tri razliëne tipe medijev. Na SD medije, MMC in Memory Stick medije. K kameri G600 je dodana baterija NP-600 Li-Ion in polnilec. Podatke prenaπa preko USB 1.1 povezave. Teæa kamere brez baterije pa je 195g. Canon je predstavil novo kamero iz serije S. Kamera PowerShot S60 ohranila je tipalo s 5MP. Dodali so nov zanimiv objektiv z zaëetno πirokokotno goriπënico 28mm do 100mm in novimi (Ultra-high refractive index, Aspherical) leëami. Kamera je zato lahko za 8% tanjπa od S50. OptiËnega zooma je 3,6X in πe dodatni 4Xni digitalni. Svetlobna moë objektiva je 2,8-5,3. Macro lahko snemamo od 4cm oddaljenosti od motiva. Na okroglem nastavitvenem gumbu imamo moænost nastavitev 13 razliënih naëinov osvetlitve. Reakcijski Ëas se je skrajπal za 20% glede na predhodnici S40, S50. Nova baterija NB-2LH ima za 26% veëjo kapaciteto. Kameri pa doda dodatno moë πe DiGIC procesor z odliënimi algoritmi za obdelavo elektriënih signalov. Fotografiramo lahko s hitrostjo 2 posnetkov v sekundi.»as zaklopa, lahko ga tudi roëno nastavljamo je od 15sek. do 1/2000 sek. Za ostrenje se uporablja 9- toëkovni AiAF, z moænostjo premikanja FlexiZone in merjenjem svetlobe v isaps naëinu.»rka i pred funkcijo pomeni inteligentni naëin, tako da kamera sama analizira ostrenje kot svetlobo in WB pri razliënih fotografiranih motivih. Kar nekaj tehnologije je preneπeno iz kamer EOS 300D in EOS 10D. Fotografiramo lahko tudi v RAW naëinu, istoëasno pa lahko shranjujemo πe fotografije v JPEG zapisu. Tudi pregled æe posnetih slik je hitrejπi. Kameri lahko dodamo 2X-ni tele konverter kot podvodno ohiπje, s katerim se lahko potopimo do 40m. Kamera ima dodan nov prednastavljeni WB (korekturo bele barve) za podvodno fotografijo in Print/ Share gumb za direktni iztis na tiskalnikih, ki nam ponujajo PictBridge tehnologijo, kot CP-330 in Bubble Jet i990. Progranska opremo, ki jo dobimo pri kameri je tako za Windows kot Mac okolje. M.I. Prva fotografska delavnica e-fotografija.com / Dean DubokoviË SodelujoËi na forumu e-fotografija.com smo priëeli s prvimi fotografskimi delavnicami. V mesecu maju smo s pomoëjo priznanega modnega in studijskega fortografa Deana DubokoviËa in njegove ekipe, uspeπno izvedli prvo foto delavnico v studiju. Kako veliko je zanimanje za foto delavnice pove æe dejstvo, da smo v samo pol ure zakljuëili s prijavami, saj veë kot 20 udeleæencev ni bilo mogoëe sprejeti v studio. Studijsko delavnico bomo v jesenskih mesecih za vse tiste, ki se je niso mogli udeleæiti ponovili. Druga fotodelavnica e-fotografija.com je bila ispeljana v zaëetku meseca junija. Tokrat je kar pred 50 udeleæenci svoje znanje in tehniko fotografiranja predstavil vrhunski reportaæni fotograf, Arne HodaliË. (zapis iz delavnice je tudi v reviji) Vsi, ki si æelite pridobiti πe veë fotografskega znanja od priznanih fotografov, spremljajte spletno stran e-fotografija.com in zvedeli boste kdaj in kje bodo organizirane. Obema predavateljema pa se πe enkrat zahvaljujemo za nas novo pridobljeno znanje. Matjaæ Intihar Prva resna fotografska delavnica je uspeπno za nami. Studio πe stoji, manekenka se od petka dalje pritoæuje nad belimi kolobarji, ki se ji pojavljajo pred oëmi, na osebnih raëunalnikih pa udeleæenci skrbno skrivajo slike iz delavnice pred svojimi najdraæjimi. Grem raje k resnejπi temi, o sami delavnici. Zbralo se nas je kar nekaj znanja æeljnih nadebudnih fotografov, Deanov ne ravno majhen studio smo uspeπno napolnili. ZaËelo se je s predavanjem, predvsem o sami tehniki ter pristopu do fotografiranja, nato pa se je zaëelo resno delo. Dean je povedal veliko zanimivega o studijskem delu, ki se hitro izkaæe za zahtevnejπega, kot si marsikdo misli. Za resno delo ni dovolj le fotograf in model, ampak so tu πe pomoënik, stilist in frizer ter seveda ustrezna fotografska oprema. A priprave se zaënejo æe bistveno prej, s snemalno knjigo, ki jo da naroënik. Nato se izbere ustrezen model, (ali casting po domaëe, da boste z izrazi na tekoëem), temu sledi priprava studija, izbira pravih luëi in tudi filma. Vse zahtevnejπe modne projekte se namreë πe vedno dela na klasiëni fotografski film, da ne bo pomote. Pred samim zaëetkom dela ima fotograf πe eno pomembno delo, zamisliti si mora celoten potek dela. Nato se zaëne predstava oziroma samo fotografiranje. Za boljπe delo je zelo pomemben odnos fotograf - model, kajti Ëe je ta sproπëen, bodo tudi rezultati boljπi. Za zaëetek je dobro opraviti kakπen pogovor, k boljπemu vzduπju pa pripomore tudi glasba. Po konëanem delu fotografa Ëaka πe izbor najboljπe fotografije. Na eni seansi lahko nastane tudi 1000 posnetkov in iz te mnoæice je na koncu potrebno izbrati le eno za naroënika, kar je teæko in odgovorno delo. KonËna ocena delavnice je zelo pozitivna, saj je marsikdo dobil prvi stik s studijem in kar je morda pomembnejπe, delo z modelom. Morda se je komu na delavnici zdelo vse skupaj enostavno, a πe zdaleë ni tako. Izkaæe se, da je samo fotografiranje le vrh ledene gore, pred njim je πe cela vrsta drugih opravkov, pa tudi naroëniki ne stojijo ravno v vrsti. Aleπ Borlak e-fotografija - junij, julij

20 Celoten preizkus objavljen na Canon PowerShot s1 IS Osnovne lastnosti Ob prvem stiku s kamero me je ohiπje v pozitivni smeri moëno presenetilo. Olympus ima manjπe kamere tega razreda. Nekaj jih je tudi v aluminijastem ohiπju, vendar nima niti ena dræala, ki bi dalo oporo roki za boljπi oprijem. Minolta s kamerama Z1 in novejπo Z2 to omogoëa, vendar je ohiπje samo preveë futuristiëno oblikovano, nenatanëno izdelano in za levo roko tudi ni pravega mesta. Ergonomija s1 IS pa te ob prvem stiku tako moëno preseneti, da bi kamero takoj prestavil v viπji razred. Marsikdo si zaæeli da bi bilo ohiπje πe Ërne barve. Vendar kot bomo spoznali v nadaljevanju, ohiπje samo πe ne naredi kamere. Velikost π111 x v78 x g66mm nam ne pove veliko. Kamere imajo v tem razredu razliëne uporabnike, le ti pa razliëne zahteve. Eni æelijo majhnost na prvem mestu, spet drugi veëjo kamero, da jo lahko Ëvrsto dræijo v rokah med fotografiranje. Kamera s1 IS je πe vedno premajhna, da bi jo lahko Ëvrsto dræali z obema rokama med fotografiranjem. Vendar je zelo ergonomiëno oblikovana in veliko dræalo je zelo primerno za dræanje kamere v desni roki. Leva roka pa na æalost zaradi majhnosti kamere ne najde prave opore. Teæa kamere brez baterij in CF kartice znaπa 370g. Za celodnevno noπenje odliëno. Za Ëim manj streseno fotografiranje pri daljπih goriπënicah pa obëutno premalo. Tudi teæa kamera nam da obëutek za pravilno dræanje in predvsem za mirno roko ob proæenju. CCD tipalo v kameri je velikosti 1/2,7 inëa in premore 3,34 milijona toëk. Efektivna loëljivost je 3,2 milijona toëk. VeËina konkurenënih kamer premore πtiri milijona toëk. Vendar nam veëje πtevilo toëk prinese prednost samo, Ëe sliko poveëujemo nad velikost vsaj 13 x 18cm ali pa opravimo veëji izrez æe posnete fotografije. Za fotografijo velikosti 13 x 18cm nam to 3,2 milijonsko tipalo povsem zadostuje. ObËutljivost tipala lahko nastavljamo med 50 in 400 ISO. Objektiv v kameri s1 IS je ena izmed prepoznavnih lastnosti te kamere. Sestavljen je iz 11 steklenih leë v 9 skupinah. Ena izmed leë je asferiëna. GoriπËnica se spreminja od 5,8 do 58mm. V jeziku 35mm formata pri tipalu 1/2,7 inëa od 38 do 380mm. Zanimiva je tudi svetlobna moë objektiva. Ta znaπa 2,8 v πirokem kotu in πe vedno zelo dobrih 3,1 v tele obmoëju. Si zamiπljate take goriπënice in svetlobno moë v DSLR razredu ali pa nasploh med analognimi kompaktnimi kamerami. Objektiv je odliëno integriran v kamero. Je samo 25mm izven ohiπja, v delujoëem stanju pa 49mm pri πirokem kotu in samo 53mm v tele obmoëju. Pokrit je samo s plastiëno zaklopko, ki je vezana na ohiπje z vrvico. Ob delujoëem stanju, bodite pozorni, da ne bi po nesreëi na trdo pritisnili objektiv proti ohiπju. Lahko pride do resnih posledic in uniëenja mehanike, ki premika objektiv. Le ta pa je povzeta iz DSLR razreda. Tako IS (stabilizacija slike) kot USM (hitri nesliπni motor) so doloëena prednost v tem ultra zoom razredu. IS nam pomaga ohraniti nestreseni posnetek pri daljπi goriπënici in daljπih Ëasih osvetlitve, USM pa izredno hitro in tiho premikanje leë. Premik leë od 38 do 380mm je izredno hiter. Zaenkrat vam nobena kamera ne omogoëa tako hitrega premika goriπënic. Na æalost pa ta USM motor nima nobene zveze z ostrenjem in njegovo hitrostjo. Pride pa πe kako prav pri snemanju video zapisa, oziroma zvoka in spreminjanju goriπënice med snemanjem. Ker je USM motor skoraj nesliπen, se premika ob gledanju filma ne sliπi. Na objektiv lahko nastavimo πe πirokokotni konverter WC-DC52A, ki nam omogoëa goriπënico 26,6mm in tele konverter TC-DC58A ki nam omogoëa optiëno goriπëno razdaljo 608mm. Prijaznost uporabe in tehniëne lastnosti Na prvem mestu je treba omeniti vπeënost oblike in predvsem odliënega oprijema kamere. Zelo dobro ergonomsko oblikovano dræalo nam da desni roki dobro oporo. Tudi pri tej kameri, kot pri konkurenënih pa leva roka nima prave opore. e posebej bodite previdni pri s1 IS, da ne pritisnete gumba za roëno ostrenje (MF) ali pa za stabilizacijo slike (IS). V prvem primeru bo kar nekaj posnetkov neostrih, v drugem bo viπja porabe energije. Tako teæa, kot velikost kamere sta zadovoljivi. Seveda je tu lahko veë mnenj. Toda lahke kamere nam prinesejo hitrejπe tresenje, teæje pa odpor do celodnevnega noπenja le te. Prav tako je z velikostjo.»e je kamera majhna jo radi vzamemo s seboj, Ëe pa je veëja pa jo laæe dræimo v roki. OdliËen je okrogli nastavitveni regulator z razliënimi programi za osvetljevanje. Tako ta regulator kot nastavitveni gumbi na zadnji strani so zadovoljivo veliki, dobro postavljeni, da jih lahko reguliramo samo s desnim palcem. Gumbov je veliko, zato priporoëam, da se z njihovimi moænostmi dobro spoznate preko navodil. Kajti veëina njih je zelo uporabna za prenastavljanje doloëenih lastnosti. In Ëe jih ne obvladate, predvsem pa ne veste Ëemu doloëena funkcija sluæi, bo marsikateri motiv nepravilno osvetljen oziroma tehniëno slab. Menjava spominske kartice kot baterij je enostavna. Ker kamera uporablja πtiri AA baterije, bodite pozorni, da vedno zamenjate celoten komplet in da kompletov ne meπate med seboj. Odprtine za priklop prikljuëkov DC, USB, AV so za gumastim zatiëem, ki dobro zapre odprtine in jih zaπëiti pred umazanijo. Uporabnost EVF iskala je zelo dobra, prav tako je zelo uporaben vrtljiv TFT zaslon. Nastavitev goriπënic je zelo precizno in tiho. Med 38 in 380mm se lahko premaknemo v kar 80 korakih. GoriπËnico spreminjamo s pomoëjo gumba, ki je pritrjen okoli proæilca. V nekaterih primerih je tak naëin spreminjanja goriπënice lahko moteë. Saj moramo za premik uporabiti palec za to lastnost in ga nimamo na proæilcu pripravljenega na proæenje. Zaradi USM hitrega motorja pa je premik goriπënic skoraj trenuten. Je ni konkurenëne kamere, ki bi to lastnost opravila hitreje. Kamera je zelo primerna za druæinsko popotniπko fotografijo. Z njo lahko fotografiramo tako od daleë, kot blizu ali si moëno pribliæamo motiv. Tudi moænosti razliënih nastavitev za zajem slike je veliko. 20 e-fotografija - junij, julij 2004 S1 IS nam ne omogoëa makro fotografije. Se pa motivu lahko zadovoljivo pribliæamo in s kamero fotografiramo marsikateri zanimivi motiv. Merjenje svetlobe je odliëno tudi v teæjih svetlobnih pogojih.

21 Celoten preizkus objavljen na Na TFT zaslonu imamo dve vrsti preglednih tabel. Prvo vklopimo z gumbom Function in nam sluæijo v prvi vrsti za nastavitev lastnosti zajema slike. Z gumbom Meni pa nastavljamo funkcije, ki ne vplivajo veliko na zajem slike ampak na nastavitve, ki upravljajo kamero in vplivajo na æe zajeto sliko. Tabele so pregledne, zadosti velike, hitro se jih navadimo in enostavno se sprehajamo med njimi. Tudi tu pa je bistveno, da se z nastavitvami dobro spoznate. Kot prvo jih je veliko, kot drugo, marsikatera lahko drastiëno vpliva na moænost fotografiranja, pregleda slik ali tiskanja le te. Ko kamero priægemo traja cca. tri sekunde, da se kamera vzpostavi v delujoëe stanje. Nato je izostritev slike in proæenje zelo hitro. Zakasnitev kamere po pritisku na sproæilec πe vedno obstaja. Ne priëakujte, da vas bo s1 IS zadovoljila za πportno fotografijo ali da boste svojega otroka ujeli v vsakem trenutku. Ostrenje je pri kontrastnih motivih zadovoljivo. Slabost ostrenja pa je njegova relativna poëasnost predvsem pri bliænjih motivih. Zanimivo, da USM niso uporabili za pohitritev ostrenja. Kar malo me Ëudi, da je Canon v tem elementu, kjer je ponavadi med boljπimi pri tej kameri tako skoparil z boljπo kakovostnejπo AF tehnologijo. Shranjevanje podatkov na kartico po posnetku je hitro, bliskavica odliëno deluje in kamera niti ni pretirano poæreπna z energijo. Z originalnimi Canon NiMH 1800mAh baterijami mi je uspelo posneti cca. 400 posnetkov. Kakovost slike Canon je pri kameri s1 IS naredil kompromis. Ni uporabil tipala s πtirimi milijoni toëk, ampak cenejπega s samo 3,2 MP. Zato pa je v kamero raje vgradil svojo lastno tehnologijo USM in IS, katere druga podjetja ne premorejo. Oblika kamere, ime proizvajalca in obe lastnosti poznane iz SRL sveta dajo kupcu obëutek kakovosti in sigurnosti. tevilo toëk v popolnosti zadostuje druæinskemu ali popotniπkemu fotografu, da si bo izdelal zadovoljive slike v velikosti do 13x18cm. VeË veëina niti ne potrebuje. Canon je æe dolgo znan po odliënih algoritmih za obdelavo podatkov iz tipal. Zato imajo njihove kamere najmanj teæav s πumom ali slabim zapisom glede tonskih vrednosti. V veëini svetlobnih pogojev nam kamera zagotovi kakovostne fotografije. Objektiv ima v πirokem kotu nekaj distorzije, vendar le ta ni pretirana in æe pri 50mm je skoraj ne opazimo veë. Zanimivo je, da kamera nima posebne makro moænosti zajema slike iz bliæine. Se pa odkupi z dobro sliko tudi pri slabπih svetlobnih pogojih, πe posebej, ker nam nudi IS. Le ta pa deluje pod drugaënimi pogoji, kot jih poznamo iz SLR sveta. GoriπËnice so pri kompaktnih kamerah s majhnimi tipali majhne. Pri kameri s1 IS znaπa 58mm (ekvivalent 380mm pri 35mm formatu). Kar pomeni, da ne potrebujemo veë kot 1/60 sekunde za zadovoljivo nestreseni posnetek, Ëe smo kamero pravilno in Ëvrsto dræali v rokah. Torej nam lastnost IS zaëne priti prav πele pri Ëasih okoli 1/30 sekunde in do 1/8 sekunde. Torej IS nam pomaga tam, kjer nam zaëne nagajati æe ostritev pri s1 IS. Toda vseeno. Fotografije so zadovoljive kakovosti, Ëe znamo izkoristiti moænosti katere nam kamera nudi. Zelo uporabna je tudi moænost dodatne nastavitve ostrine, kontrasta ali zasiëenosti barv. NauËite se uporabiti to lastnost in kar naenkrat bodo fotografije iz vaπega fotolaboratorija mnogo boljπe. Za konec Canon je vedno poln kompromisov. Pa naj se gre pri enostavni kompaktni kameri ali vrhunskih DSLR. Ker pa so si v mnogih letih pri potroπnikih zagotovili cenjeno ime, jim marsikateri kupec hitro spregleda manjπe pomanjkljivosti. Le te sprva sploh opaæene niso, oziroma postanejo za veëino uporabnikov zanemarljive. Vedno poudarjam. Kupite si kamero za vaπ namen fotografiranja. In veëkrat japonske strokovnjake pri Canonu vpraπam, kje jim to znanje in Oznaka IS na kameri nam da vedeti, da je v kameri tehnologija (Image Stabilizer), ki je zelo primerna za korekcijo tresenja kamere v naπih rokah. Tehnologija je preneπena iz DSLR kamer. Sliki sta posneti pri samo 1/15sekunde in goriπënici 380mm. Da je Ëas osvetlitve dolg, nam pove moëno premaknjen avtomobil, ki je bil v gibanju. Na desni sliki je vklopljena funkcija IS. In rezultat je mnogo boljπi. e vedno lahko preberemo napis v centru slike kljub samo 1/15 in 380mm. predvsem predvidevanje kaj kupec æeli. In pri kameri s1 IS so naredili toëno to. OdliËno ohiπje in svetlobno moë objektiva (2,8-3,1), povpreëno tipalo, vemo pa æe vsaj leto dni, da MP niso vse. Dodali so πe malo tehnike iz SRL sveta, IS in USM, ter njihovo zelo uporabno moænost vrtenja zaslona. In kamera se odliëno prodaja, pa Ëeprav ostrenje veëkrat fotografa spravi v teæave in mu kot rezultat da neostre fotografije. Bliænje makro fotografije ni, pa Ëeprav je ta lastnost prisotna v veliki veëini kompaktnih kamer. Nekatere konkurenëne kamere se hitreje odzovejo na pritisk na sproæilec, hitreje so pripravljene na posnetek, za nekatere pravijo, da naredijo boljπo sliko. Vemo pa, da je kakovost slike moëno subjektiven faktor. VeËina kamer tega razreda æe ima veëje πtevilo toëk in tudi niæjo ceno. Zato sem æe na zaëetku dejal, da je Canon mojster kompromisov. Odvzameπ tisto kar veëina uporabnikov niti ne potrebuje in dodaπ tam, kjer lahko kupcu poudariπ svojo prednost. Rezultat! Kamera s1 IS je med najbolje prodajanimi kompaktnimi kamerami v razredu 10X-nega zooma. Ko pa bo priπel Ëas, pa æe vemo kaj zna priti na trg. Podobno ohiπje, po vsej verjetnosti Ërne barve, vsaj 4MP, boljπe ostrenje, makro lastnost in πe viπja kakovost slike. In kaj naj podam za oceno kot æe veëkrat zapisane besede. Najboljπe kamere ni. Tudi s1 IS ni. Vendar vem, da bo s1 IS veëino uporabnikov kompaktnih kamer, ki jo bodo izbrali s premislekom, zadovoljila! Fotografije, ki sem jih posnel s s1 IS (vse so prikazane v Ëlanku na spletni strani pa povedo vse. Za druæinskega fotografa, ki si æeli velike goriπënice in si rad pribliæa motiv je s1 IS ena izmed boljπih izbir. Predvsem svetlobna moë 2,8-3,1, USM in IS lastnost mu omogoëajo doloëeno prednost in kakovost. e vedno pa velja!»e ste s sliko iz vaπe kamere zadovoljni, potem je tudi kamera dobra. Matjaæ Intihar e-fotografija - junij, julij

22 Celoten preizkus objavljen na Nikon CoolPix 5200 Ko kamero primemo v roke, ocenimo ohiπje, vklopimo, pregledamo menije, zmoænosti delovanja in zajema slike hitro ugotovimo sledeëe. Na prvi pogled nië posebno novega, kar ne bi æe videli pri konkurenënih kamerah. Vendar nam æe prvi pregled navodil in nato menijev, da vedeti, zakaj je kamera draæja od konkurence. e veë opazimo po prvih videnih in izdelanih fotografijah Prva dodana vrednost na kameri je æe za marsikaterega fotografa samo ime NIKON na ohiπju. Kar pomeni, da ima za nekatere kupce kamera æe na zaëetku lahko kljub moëni konkurenci. svojo viπjo vrednost. Ali je kaj resnice v temu, pa si lahko pogledamo po podrobnejπem preizkusu. Osnovne lastnosti Ko kamero Nikon Coolpix 5200 primemo v roke jo zaradi majhnih mer π88 x v50 x g36,5mm in teæe 155g brez baterije in SD spominske kartice, takoj postavimo ob bok mini kompaktnih kamer s Ëvrstim ohiπjem. V tem razredu je veliko konkurence. Canon IXUS, KonicaMinolta xg, G500/600, Olympus mju 410, Pentax Optio S4i, Sony P-100/120 itd. Vsaka kamera od naπtetih pa ima svoje dobre lastnosti, ki so lahko pomemben adut pri odloëitvi za nakup kamere mini kompaktnega razreda. Nekatere prijazno ceno, druga izredno kompaktnost, tretja kakovost, Ëetrta enostavnost uporabe ali pa je lahko za kupca na prvem mestu sama oblika kamere. In kje je kamera Coolpix 5200? Prav to bomo spoznali v zapisu tega preizkusa! Ohiπje je iz aluminija, matirano, tako, da se na njemu ne puπëajo sledovi prstnih odtisov. Kljub majhnosti in kompaktnosti kamere, pa se jo zelo lepo dræi v roki. V tem kompaktnem razredu mini kamer s kovinskim ohiπjem, nam nobena konkurentka ne ponuja dodatni izboëeni del na desni sprednji strani. Ta nam odliëno sluæi kot dodatna opora. S tem je oblika kamere moëno pribliæana klasiënim kameram, katere nam danes ponujajo dobro ergonomsko ohiπje. Izdelava kamere je na visokem nivoju, kar smo 22 e-fotografija - junij, julij 2004 od tega podjetja tudi vajeni. Objektiv ni popolnoma skrit v ohiπju. Vendar je vseeno tudi v izkljuëenem stanju odliëno zaπëiten. Na kameri je majhno πtevilo gumbov, ki so dobro razporejeni po ohiπju. Vse nastavitve na desni polovici kamere lahko upravljamo samo s palcem in kazalcem. Tipalo je CCD velikosti 1/1,8 inëa z najviπjo loëljivostjo 5,26 milijona toëk, in 5.04 milijona efektivnih toëk. Podatki pridobljeni iz tipala se zapisujejo v JPEG zapisu. V naëinu Fine v razmerju 1:4, Normal 1:8. ObËutljivost tipala je od 64 do 400ISO. Objektiv v kameri je æe znani Nikkor, sestavljen iz sedmih leë v πestih skupinah (ena ED in dve asferiëni). Spremenljive goriπëne razdalje (ekv. 35mm) so od 38mm do 114mm. Svetlobna moë 2,8 pri 38mm in 4,9 pri 114mm. Glede na zaëetnih 38mm je πirokega kota premalo, za vse tiste fotografe, ki veliko fotografirajo v zaprtih prostorih. Treba pa je vedeti, da so nam v analognem kot danes v digitalnem svetu le redke kamere v teh razredih ponujale πirπi zaëetni kot. Zaslonka 4,9 v tele obmoëju je v tem razredu nekaj obiëajnega, predvsem zaradi majhnosti objektiva. Kakorkoli pogledamo na te kamere, se je treba zavedati, da je marsikatera slabost kamere pridobljena predvsem na raëun majhnosti ohiπja. Sam objektiv je v kamero dobro integriran. Tudi v vklopljenem stanju je trdne konstrukcije, tako da se tudi ob moënejπem prijemu zunanjega dela optike prav nië ne premika. Na objektiv ne moremo dodati nobenih dodatnih nastavkov ali predleë, kar pa je tudi treba vzeti za zakup v tem mini kompaktnem razredu. Zavedati se je treba, da nam vsak razred kamer ponuja svoje prednosti, ki pa za doloëene fotografe pomenijo slabosti. Ne moremo pa priëakovati, da nam bodo v majhnih kamerah ponudili enake ali πe boljπe lastnosti. Skoraj vse slabosti teh kamer so domena tehniënih omejitev. In kdor æeli majhno kamero in izbere kamero razreda mini kamer, se mora zavedati, da je ena prvih slabπih lastnosti prav slabπa svetlobna moë objektiva, njegova ranljivost in nezmoænost dodajanja predleë. Tudi pri Coolpix 5200 bodite pozorni, da ne bi ob vklopljeni kameri, ko je objektiv iztegnjen, po nesreëi pritisnili na njega. Krhkost materiala bo popustila in teæave so tu. Vendar ne misliti, da se to zgodi ob vsakem dotiku. To moænost piπem le kot nasvet ob vseh mini kompaktnih kamerah. Bolje je vedeti, kot neveden pokvariti kamero. Ostrenje deluje na TTL naëin in razpoznavanju kontrasta. Lahko ostrimo samo v centralni toëki, v naëinu avtomatske izbire petih toëk ali roënega premikanja toëke ostrenja v kar 99 pozicijah. S kamero lahko ostrimo v enojnem kot stalnem naëinu, kar pomeni, da se nam ostritev po pritisku na sproæilec zamrzne ali pa da pustimo kameri, da tudi po pritisku na sproæilec πe vedno spremlja gibajoëi motiv in prilagaja ostrenje. Kamera nam ostri v razmerju od 30cm v πirokem kotu in od 50cm v tele do neskonënosti. Makro, v πirokem kotu pa nam omogoëa ostrenje od 4cm naprej. Samo ostrenje je hitro in odliëno. Razveseljuje dobro ostrenje v slabπih svetlobnih pogojih. Dodatna luëka je zadosti moëna, da pomaga pri ostrenju v popolni temi do razdalje kar 3m. Ostrenje je v tej kameri na res visokem nivoju. Iskalo na kameri je povsem na levi strani. Zame osebno, je to edini moteëi plastiëni del na ohiπju kamere. NiË kaj lepo se mi ne vklopi v celoto. Je pa zato samo gledanje na motiv boljπe. Iskalo je eno redkih ki nam ponuja kar 75 odstotkov videnega motiva. Paralaksa je opazna samo v bliæinski fotografiji. TFT zaslon je velik 1,5inËa. Na teh mini kamerah so videni æe tudi veëji. Ima pa ta mali Nikon πe zadosti velikega za normalen pogled na motiv, z moænostjo nastavitve svetlosti in loëljivostjo toëk. Slika je zelo ostra in kakovostno prikazana. Na zaslonu vidimo vse osnovne informacije. Pri zajemu ni moænosti ogleda histograma. To lastnost si lahko ogledamo v funkciji predogleda fotografije. V obeh moænostih ogleda pa ne vidimo Ëasa osvetlitve in zaslonke. Bliskavica na kameri je dovolj moëna, da nam v Auto nastavitvi omogoëa fotografiranje do 4,5m v πirokem kotu in 3,5 v tele obmoëju. NameπËena je na levi strani kameri nad objektivom. Na tem mestu jo je lahko zastreti s prstom, zato bodite pozorni na to moænost in se navadite kamero prijeti tako, da bliskavice nikoli ne zastrete. Kar pa niti ni teæko. Saj se Coolpix 5200 zaradi dræala na desni lahko dræi tudi z levo roko z manj prsti. Slabost (Ëe ocenim iz pogleda kamer viπjega razreda) bliskavice in njenega delovanja je, da nima moænosti korigiranja bliskavice v -+nastavitev. Bliskavica pa nam omogoëa eno izmed do sedaj v teh mini kamerah πe ne videno moænost. Vemo, da je efekt rdeëih oëi moëno moteë na fotografijah. Kamere nam sicer omogoëajo pred blisk in s tem bolj zaprte zenice portretirane osebe. Pa ta blisk efekt ni vedno uspeπen. Pri Nikonu so πli z razvojem naprej in uspeli narediti program, ki zazna, da fotografiramo portret in v primeru, da se pojavita dve rdeëi piki, jih samostojno odstrani. In zadeva uspeπno deluje. Funkcije in moænosti»e æelite to kamero dobro spoznati, je treba nekajkrat prebrati navodila. In Ëe so to originalna, ali pa prevedena po originalu, potem imate sreëo.»e pa ne dobite originalnih navodil, ali pa jih je sivi uvoznik na hitro kopiral samo v tolikπni meri, da zadovolji inπpekcijske zahteve, nikoli ne boste izvedeli kaj vam kamera v celoti nudi. Od avtomatike osvetlitve, 11 slikovnih programskih nastavitev z mnogo pod zmoænostmi in slikovnimi nastavitvami na programskem gumbu na vrhu kamere. Torej moænosti za osvetljevanje je mnogo. Zaklop deluje od 4 sekund, do 1/2000 sekunde. Imamo tudi moænost korekcije osvetlitve od -+2 EV. To lastnost nastavljamo na πtiri funkcijskem gumbu na zadnjem delu kamere. Tu imamo tudi nastavitev razliënih delovanj bliskavice, vklop makro lastnosti in samosproæilca. Merjenje svetlobe je v Matrix sistemu v 256 delih, s poudarkom na sredini in spot merjenju. Osvetlitev, kot ostrenje lahko zaklenemo ob pritisku na sproæilec za polovico. Kamera nam omogoëa dve bracketing moænosti. Korekturo bele barve, kot osvetlitve. Kakovost zapisa slike je razdeljena na fine, normal, basic, PC in TV. V meni nastavitvah lahko nastavimo nove moænosti zajema glede ostrine, kontrasta in zasiëenosti barv. Korekturo bele barve lahko opravimo v 7 naëinih in roëno. Imamo pa tudi eno moæno pred nastavitev bele barve. Sliko lahko zajamemo v hitrosti 2,5 slike v sekundi.»e uporabimo lastnost multi-shot v programu πport pa 16. Pet polnih slik pa lahko naenkrat spravimo v pomnilnik. Video zapis je moæen v loëljivosti 640x 480 toëk. Tudi na fotografijo lahko zapiπemo dodatni zapis zvoka. Samosproæilec deluje od 3 sekund, do 10 sekund. Imamo tudi moænost panoramskega zajema veëih fotografij v scene naëinu. Ob slabih svetlobnih pogojih lahko uporabimo lastnost vklopa redukcije πuma in luëke za do osvetljevanje motiva. Na TFT zaslon lahko pripnemo tudi kvadratne Ërte za bolj ravninski pogled na motiv, nimamo pa moænosti dodajanja histograma ob zajemu slike. Vendar ta lastnost uporabniku mini kamerah le malokdaj pride v poπtev. Digitalnega zoom-a imamo 4X. Kar nam doprinese v ekvivalentu na 35mm kar 420mm. Datum na sliko lahko vpiπemo v funkciji DPOF in posebni funkciji Date Imprint. Prijaznost uporabe in tehniëne zmoænosti Ob uporabi je potrebno opozoriti na odliëno dræanje kamere v desni roki. Je ni druge mini kompaktne kamere, ki nam nudi to moænost. Seveda tudi pri tej kameri veëino motivov zajamemo preko TFT zaslona. Zato bodite pozorni na pravilni oprijem kamere z levo roko in predvsem da na zgornjem levem delu kamere ne zakrijete bliskavice. Za normalno fotografiranje nam sluæi zelena programska nastavitev. Æe pod to programsko nastavitvijo nam bo kamera odliëno zajela veëino motivov. Fotografirano pri Ëasu osvetlitve 1 sekunda. Levo 5200 z vklopljeno funkcijo BSS, desno konkurenëna kamera prav tako pri 1 sek. Za fotografiranje v muzejih brez stojala zna lastnost BSS πe kako priti prav.

23 Celoten preizkus objavljen na Enakomerna barva, brez kontrastov in uporaba bliskavice. Pri tem preizkusnem posnetku lahko opazimo. Dobro ostrenje tudi pri manj kontrastnih motivih zaradi pomoëi dodatne luëke, dobra ocena svetlobe in odliëno delovanje bliskavice. Od sredine navzven se opaæa nesotrina in rahla kromatska aberacija. Za zahtevnejπe pa kamera nudi πe obilo moænosti. Okrogli nastavitveni gum je zelo priroëen in razumljiv. Imamo πe nekaj slikovnih nastavitev in moænost set up preko katere lahko nastavimo dobrπen del nastavitev delovanja kamere. Vse kar je pomembno glede loëljivosti, kompresije, ISO, redukcije πuma, korekture bele barve, osvetlitve, naëina ostrenja, osvetljevanja in moænosti korekture osvetlitve in zajema pa imamo pod gumbom meni na zadnjem delu kamere pod zaslonom. Kakovost fotografije Ob nakupu kamere ne boste dobili dodatne spominske SD kartice. Kamera sama æe premore 12MB notranjega spomina. Ta naëin dodajanja spomina, mi je vsekakor ljubπi, kot Ëe ob kameri dobite kartico s 16MB spomina. V bistvu je taka kartica skoraj neuporabna in takoj kupite novo. Pri nakupu Coolpix 5200 ste tudi primorani takoj dokupiti veë spomina. Vendar vam notranji spomin ostane, tako rekoë na dosegu roke in vam ni potrebe vstavljati v kamero dodatno spominsko enoto. Fotografije iz notranjega spomina pa lahko zelo enostavno prenesete na SD kartico. Ker sam spomin v kameri ne zaseda preveë prostora, lahko v bliænji prihodnosti priëakujemo vsaj 100MB prostora v notranjem spominu. Vsi gumbi na zadnjem delu kamere so pregledni in odliëno postavljeni za hitro delo. Prav tako so dobro vidne in lahko nastavljive nastavitve v meniju. Tako, kot pri vseh kamerah, jih je treba najprej spoznati preko navodil.»e πe niste vajeni digitalnih kamer in ne zaënete kamero spoznavati z navodili, potem vedite, da boste marsikatero dobro lastnost kamere zgreπili. Oziroma πe slabπe. Lahko se vam zgodi, da bo kamera po vaπem mnenju delovala napaëno. Ni malo kupcev, ki æe po nekaj dneh odidejo na servis meneë, da je s kamero nekaj narobe. In se πele nato ugotovi, da zaslon na kameri ne deluje, ker je izklopljen. Ni informacij na kameri, ker je njihov prikaz na zaslonu onemogoëen ali najveëja cvetka iz domene nebranja navodil, da se kupec pritoæi, da s kamero ne more fotografirati. Na zaslonu se mu namesto motiva vedno prikaæe samo zadnja fotografirana slika, ki jo je fotografiral pred dnevi. PaË, ni vedel, da ima kamera preklop za snemanje in ogledovanje slik. Kamero Coolpix 5200 najprejdobro spoznajte preko navodil. Kajti razliënih nastavitev, ki vam lahko pomagajo k πe boljπi fotografiji je zelo veliko. V tem elementu nam kamera πe enkrat pokaæe, zakaj je med najdraæjimi. VeËina kamer mini kompaktnega razreda ima zaradi majhnosti tipala tudi manjπe leëe in objektive. Saj je treba ohraniti kompaktnost. Mislim, da se je Nikon s kamero 5200 πe najbolj pribliæal dobri ostrini na robovih, kar je velik problem ostalih mini kompaktnih kamer. Seveda zopet poudarjam za zahtevne uporabnike. Saj manj zahtevni napak leë niti ne opazi. V bliænji fotografiji je v πirokem kotu kar nekaj distorzije slike. Makro posnetki so odliëni. K temu pripomore tudi kakovostno ostrenje in merjenje svetlobe. Prav tu, pa nam pomaga poznavanje kamere. Ni vedno dobra æe uporabljena zelena avtomatika ali pa makro avtomatika. VËasih se je treba poigrati z razliënimi naëini ostrenja, mogoëe uporabiti tudi roëno in razliëne nastavitve merjenja svetlobe. um ni moëno izraæen, temu pa pripomore tudi moænost vklopa funkcije popravka efekta πuma. Je pa potrebno to funkcijo lastnoroëno vklopiti preko menija. Æe s to funkcijo se vidi, da je kamera namenjena zahtevnejπim uporabnikom, ki so se æe nauëili kako do kakovostnejπe fotografije. Prav tako nam moænost roëne nastavitve bele barve pomaga v zahtevnih pogojih do πe boljπe fotografije. ZasiËenost barv, tonske vrednosti, kromatska aberacija, fotografiranje v slabih svetlobnih pogojih, kot v nasprotno svetlobo je brez pripomb. Seveda iz pogleda na kompaktno kamero in preko moænosti vseh mogoëih Nikon 5200 nam pri uporabi bliskavice in vklopljeni funkciji efekta rdeëih oëi avtomatsko poskrbi, za odpravo neljubega efekta na vaπih fotografijah. Seveda, funkcijo pa mora fotograf sam vklopiti! To ni navaden posnetek. Mojstra fotografije Oskarja sem posnel pri slabi notranji svetlobi brez uporabe bliskavice pri ekspoziciji samo 1/2 sekunde. Samo Nikon nam s funkcijo BSS omogoëa tako ostro in nepremaknjeno sliko pri tako dolgem Ëasu osvetljevanja. Kamera je posnela v 1/2 sek. nekaj posnetkov in jih zdruæila v celoto. nastavitev za izboljπanje konënega rezultata pri Za konec zajemu slike, to je fotografije. Vsekakor pa je Iz katerega koli konca pogledam, je kamera veëina lastnosti vsaj v viπini konkurenënih Nikon Coolpix 5200 na najviπji stopnici v mini kamer oziroma viπje. kompaktnem razredu. Tako po kakovosti slike, Bliskavica dobro deluje in predvsem osvetli uporabnosti, konëni izdelavi, upravljanju in motiv po celotni povrπini. Prav tako je odliëno nenazadnje tudi v ne toliko nepomembnem merjenje svetlobe ob delu z njo. delu, t.j. konëni ceni. Za ceno, cca Prednost pa ima Coolpix 5200 v avtomatskem tolarjev dobite res veliko. Vendar samo v prepoznavanju rdeëih oëi portretirane osebe. V lastnostih, ki sem jih æe zapisal v prejπnjem veëini primerov, program v kameri uspeπno stavku. Vpraπanje pa je, Ëe ste za mini kamero opravi svoje delo. pripravljeni odπteti toliko denarja, saj vam πe Na koncu pa πe ena prednost kamere CoolPix viπjo kakovost slike, uporabnost in zmoænosti Vse kamere preizkuπam tudi pod enakimi pogoji. To je eden izmed standardnih motivov je do sedaj edina mini kompaktna kamera, ki ima dobro ostrino tudi na robovih. Sicer se le ta iz centra poëasi izgublja. Vendar ne tako moëno kot pri konkurenënih kamerah. Barve, osvetlitev, zapis v sencah, odliëno. 5200, ki nam lahko pomaga do boljπega konënega rezultata, kot nam ga ponujajo konkurenëne kamere. To je funkcija BSS (best shot selector). Pri fotografiranju z dolgimi Ëasi lahko vkljuëimo funkcijo BSS in kamera nam bo kljub nastavitvi Ëasa, recimo ene sekunde naredila max. 10 posnetkov. Torej, vsake 1/10 sekunde enega. In program bo iz najboljπih osvetljenih, predvsem pa najmanj premaknjenih delov slike naredil celoto. In rezultat je mnogo boljπi, kot brez te lastnosti. Bolj zahtevni uporabniki, pa lahko izbirajo tudi med bracketing lastnostjo osvetlitve in korekture bele barve. Torej. Za kakovost slike s kamero Nikon Coolpix 5200 se ni bati. Seveda, Ëe ste pripravljeni odπteti veë denarja, od konkurenënih kamer in Ëe boste zmoænosti kamere sploh pripravljeni uporabljati. V nasprotnem primeru opaznejπih razlik od kamer iz cenovno niæje stopnice mini kompaktnega razreda ne boste opazili. ponujajo kamere iz naprednejπega razreda kompaktnih kamer. Vendar pa le te niso majhne, nasprotno so precej velike in bolj okorne za uporabo. Torej! Nikon Coolpix 5200 ima mesto toëno na mestu, kamor jo postavlja æe cena. In Ëe potrebujete majhno kamero s Ëvrstim ohiπjem, kakovostno sliko in vsestransko uporabnostjo potem vam jo toplo priporoëam. Seveda, Ëe ste trdno prepriëani, da æelite kamero mini kompaktnega razreda. MogoËe je za lastnike Nikon DSLR kamer moteëe, da uporablja SD spomiske kartice.»e jo æelite uporabljati za druæinsko fotografijo, bo treba v πe dodatni stroπek. OdloËitev pa je na koncu tako ali tako vaπa. In na koncu vem, da vsa moja hvala odliënosti te kamere pri marsikateremu kupcu zbledi ob pogledu na njeno ceno. Mislim, da je najdraæja v svojem razredu. Moje delo je, da vas samo seznanim z lastnostmi, uporabnostjo in kakovostjo kamere. Matjaæ Intihar e-fotografija - junij, julij

24 Celoten preizkus objavljen na Pentax Optio S4i Ohiπje je vsaj zame eno izmed najkakovostnejπih v tem ulta-kompaktnem razredu. Velikost kamere je samo 84x52x20mm. V celoti (razen vratic za baterijo in kartico na spodnjem delu) je narejeno iz aluminija. Na sprednji in zadnji strani kroæno gravirano, ostali del pa matiran tako, da se ne opazi prstnih odtisov na ohiπju. Izdelava kamere je odliëna in πe predno jo primemo v roke, ji marsikdo nameni nasmeπek. Kako tudi ne, saj si skoraj ne moremo predstavljati, da je to foto digitalna kamera z moænostjo 3X-nega optiënega zoom-a. Ko kamero primemo v roke se πe toliko bolj izrazi njena majhnost in zraven πe njena majhna teæa. Z baterijo in kartico vred je teæka samo 120g. In kot vedno, kamero je treba gledati in ocenjevati iz njenega namena. Ta pa je predvsem kompaktnost. Kajti Ëe æelite veëjo ali teæjo kamero, potem vas mini kompaktne kamere kot je Optio S4i ne zanimajo in jo je iz vaπega pogleda tudi brezpredmetno ocenjevati.»e pa jo gledamo iz pravega pogleda, Optio S4i izgleda zanimivo æe zaradi majhnosti, vendar πe vedno resno in predvsem kot prava kamera. Objektiv v kameri Optio S4i je posebne konstrukcije, poznane æe iz kamere S4. Prav pri tem objektivu se vidijo dolgoletne izkuπnje njihov strokovnjakov kako reπiti primer kompaktnosti. Reπitev so naπli na ta naëin, da se ena skupina leë odmakne iz leæiπëa v objektivu na drugo mesto nad objektivom. Tako se dolæina objektiva v zaprtem stanju moëno zmanjπa. Ko pa kamero priægemo se leëe zopet vrnejo med ostale. Na ta naëin so pridobili na majhnosti ohiπja po globini kamere, kakovost objektiva glede zarisa slike pa se je ohranila. Razpon goriπënic je med 5,8-17,4mm, (ekv. 35mm je mm). Sestavljen je iz 6 steklenih leë (dve asferiëni), ki so sestavljene v 5 skupin. Svetlobna moë objektiva je zaradi potrebe po majhnosti skromna. Ta znaπa 2,6 v πirokem kotu in samo 4,8 v tele obmoëju. Sam objektiv je zelo dobro integriran v kamero, ko pa je zunaj v delujoëem stanju gre za kar 26mm ven iz kamere. Ker je zaradi konstrukcije umikanja leë tudi z velikim premerom je treba biti pozoren, da ga po nerodnosti ne poπkodujemo. e najhitreje se lahko zgodi, da z objektivom pritisnemo ob kak predmet in objektiv porinemo v kamero. Tak primer poπkodovanja kamere sem æe videl, ko je fotograf kamero po nevednem priægal in ker objektiv v iztegnjenem stanju nima nobene dodatne zaπëite, je poπkodba hitro tu. e posebej, ker je prav na raëun majhnosti sama konstrukcija objektiva narejena iz lahkih in tankih materialov. Ta neæelena moænost poπkodbe se ne zgodi kar tako. Za tak neljubi dogodek morajo biti izpolnjeni vsaj trije pogoji. Da po nevednosti priægete kamero, da presliπite zvoëni signal, da je kamera v delujoëem stanju, da kamero potisnete v trd predmet in na koncu morate to storiti z neko silo. Torej je ta moænost opisana samo zato, da to veste in s kamero ravnate tako, da se vam tak neljubi dogodek ne bi pripetil. Povsem normalno je, da je treba z majhnimi kamerami ravnati drugaëe kot s veëjimi in bolj Ëvrsto konstrukcijo. Prva leëa je zaπëitena samo s plastiëno zaklopko. Ker je na sredini deljiva, je tudi moæno, da jo v torbici lahko z ostrim predmetom odprete in poπkodujete leëo. Tudi tu ne æelim poudarjati, da so to pogosti primeri. Æelim vam povedati in vas opozoriti, da kamera in svinënik v mehki torbici ne gresta skupaj. Kajti lahko pride do doloëenih poπkodb. Funkcije in moænosti Zanimivost kamere je njen notranji, æe vgrajeni spomin. Le tega je za 10 MB. Tako, da nekaj posnetkov lahko zajamemo tudi Ëe spominske kartice sploh ni v kameri. Optio S4i uporablja za shranjevanje datotek SD/MMC spominske enote. Zaradi pomembnosti stiskanja komponent v Ëim manjπe ohiπje mini kompaktnih kamer, so majhne SD/MMC kartice nuja. Manjπe so samo πe Xd, ki pa so domena Fuji in Olympus foto kamer. S pomoëjo veëih razliënih funkcij na kameri in v meniju lahko kontroliramo naëin fotografiranja in kakovost slike. Pentax Optio S4i ni namenjen kreativnemu naëinu fotografiranja s pomoëjo roënih nastavitev. OmogoËa pa nam 20 razliënih programskih naëinov, s katerimi lahko kontroliramo veliko razliënih fotografskih situacij. Poleg povsem osnovnih æe dobro znanih programskih nastavitev, P (program), noëni portret, narava, portret, roæe itd., nam kamera ponuja πe nekaj zelo zanimivih in za nekatere uporabnike uporabnih programskih nastavitev. Imamo moænost nastaviti prirejeno nastavitev za fotografiranje, muzejev, hrane, avtoportreta, zime, morje, panorama z moænostjo zdruæevanja slik, nastavitev za fotografiranje jesenskih barv, podvodno fotografijo in 3D efekt, ko sliko nato pogledamo v treh dimenzijah skozi poseben nastavek. Do nastavitev pridemo zelo enostavno s pritiskom na gumb MODE, nato pa se nam prikaæejo vse sliëice. Tisto, katero pa smo oznaëili pa vidimo πe predstavljeno z napisom za laæe razumevanje. Izbrano samo πe oznaëimo s tipko OK in æe lahko delujemo z nastavljenim programom. Prav enostavnost izbire in dobro vidne ikone marsikaterega uporabnika prepriëajo, da jih bo uporabil. Kamera kontrolira ekspozicijo z elektronskim zaklopom v objektivu in CCD elektronskim zaklopom. Najdaljπi osvetlitveni Ëas je 4 sekunde, najkrajπi 1/2000 sekunde. Osvetlitev lahko korigiramo v razponu +-2 samo v programski nastavitvi USER. Na kameri imamo πe hitri gumb za izbiro zeleni gumb Quick kateremu lahko v meniju doloëimo katero funkcijo naj nam omogoëi ob pritisku (WB, format, programski naëini fotografiranja itd.). S pomoëjo premika levo ali desno πtiri funkcijskega gumba pa lahko hitro nastavljamo πe eno izmed nastavitev, ISO, loëljivost, kompresijo itd. Tako nam kamera omogoëa dve moænosti hitrih nastavitev, brez potrebe da posegamo v meni. S tem se Ëas nastavitev skrajπa in poenostavi. Lastnost hitre izbire je zelo dobrodoπla in odliëna lastnost kamere. Merjenje svetlobe poteka preko TTL merjenja z moænostjo merjenja po celotni povrπini v veëih segmentih, poudarkov na srednjem delu in spot naëinu. Merjenje avtomatskega ostrenja in osvetlitve zaklenemo s poloviënim pritiskom na proæilec. Moænosti bracketing naëina osvetlitve ni, lahko pa nastavljamo korekturo slike, ostrino, kontrast in zasiëenost barv. Preko menija lahko nastavljamo πtiri razliëne loëljivosti slike in tri razliëne moëi kompresije JPEG datoteke. TIFF ali RAW moænosti zapisa nam kamera ne omogoëa. Za korekturo bele barve (WB) imamo vse glavne nastavitve, plus moænost lastne nastavitve. S4i nam ponuja hitrost fotografiranja enega posnetka v sekundi pri polni loëljivosti. Samosproæilec deluje 10 sekund. Imamo pa opcijo dokupa samosproæilca, s katerim lahko samosproæilec proæimo v samo treh sekundah. Nastavitve vklopa ali izklopa lastnosti redukcije πuma nam kamera ne omogoëa. Ta lastnost se vklopi avtomatsko, kadar fotografiramo s podaljπanimi Ëasi osvetlitve. 4-kratni digitalni zoom lahko nastavljamo v 12 korakih od najmanjπe do najveëje nastavitve. S pomoëjo moænosti DPOF pa lahko nastavimo moænost izpisa datuma na sliki. Kamera nam omogoëa πe nekaj nastavitev in moænosti. Lahko izkljuëimo avtomatski izklop kamere ali pa nastavimo izklop v treh ali petih minutah. Posebej pa lahko nastavimo izklop zaslona. Kamera pa zmore πe eno zanimivo reπitev.»e dræite gumb za vklop πe dve sekunde potem ko gre objektiv æe iz kamere, se vklopi moænost snemanja zvoka. Kamera v tej nastavitvi deluje kot diktafon in snema zvok vse dokler ne zmanjka prostora na kartici. Nastavitve v meniju kamere nam dajo vedeti, da je kamera namenjena delovanju preko avtomatike nastavitev. Zato v tej mini kompaktni kameri ne iπëite zahtevnejπih samostojnih nastavitev. Le te so domena kamer veëjega uporabniπkega kompaktnega razreda. Je pa Pentax Optio S4i ena izmed tistih kamer, ki nam nudi prijaznost in lahkotnost nastavitev in rokovanja. Prav to pa veëini uporabnikov teh kamer najveë πteje. Kamera je po vklopu v cca. dveh sekundah pripravljena na proæenje. Odziv proæilca je hiter, prav tako ostrenje kot merjenje svetlobe. V tem elementu pa je Dimage serije G πe vedno krepko hitrejπa kamera. Od πirokega do najbolj ozkega kota zoom potrebuje dve sekundi. Pribliæno toliko Ëasa potrebuje kamera tudi za shranjevanje podatkov v polni kakovosti in loëljivosti. Hitrost pregleda slik poteka zelo hitro. S polno baterijo pa lahko posnamemo cca. 200 do 250 posnetkov. Baterija se napolni v cca. 100 minutah. Kakovost slike Vsaka dobra lastnost prinaπa tudi slabosti. Kaj pa je uporabniku veë vredno, oziroma ali slabost sploh opazi pa πteje pri izbiri nakupa. Ker je Optio S4i mini kamera, mora imeti tudi zelo majhen objektiv s primerno majhnimi leëami. In tu za zahtevne æe nastanejo prve teæave. Kakovost slike je dobra, seveda za povpreënega uporabnika. Ne smemo pa od mini kamer priëakovati preveë. Omenil sem æe majhnost objetiva in leë. Z zahtevo po kompaktnosti pa je slika predvsem ob robovih slabπa od veëjih konkurentk namenjenih πiroki potroπnji. Prav tako je opazna distorzija v πirokem kotu. Barvitost slike je dobra, kromatske aberacije je malo, πum pa moëno izraæen samo pri 400ISO. Pri fotografiranju v nasprotno svetlobo veëkrat dobimo premoëan kontrast. Bliænje motive lahko doosvetlimo z bliskavico. Le ta ima dobro pokritost motiva in kakovostno osvetli motiv. Temu pripomore tudi TTL merjenje svetlobe. Slabost bliskavice pa je njena slabπa moë. V praksi, ko fotografiramo klasiëne motive, pa opisanih napak veëina fotografov ne opazi. Fotografirajo znane motive, poveëini æelijo ostro sliko v sredini, saj je tam njihov glavni objekt. Bistvo je da so barve zadovoljivo zasiëene in da je slika dobro osvetljena. In ker nam Pentax Optio S4i veëino motivov kakovostno osvetli, globinske ostrine pa je zaradi majhnih goriπënic veliko, je veëina s kakovostjo posnetkov zadovoljna. Za konec Kamera ima svoje omejitve. Te pa izhajajo predvsem iz njene kompaktnosti. Torej nam potreba po minituriazaciji in vπeënosti kamere iz ene smeri, doprinese k doloëenim slabπim zmoænostim na drugi strani. Vendar πe enkrat poudarjam, da so opisane napake plod zahtevnega preizkusa, da se kamero kar najbolje lahko oceni. V praksi pa se kamero velikokrat izbere tudi na oko. Torej na njeno vπeënost. In Ëe so vam male mini kamere vπeë potem ne morete mimo Optio S4i. Ko pa izbirate med konkurenco zaënete iskate prednosti in slabosti enih in drugih. Pentax Optio S4i ima prednost v kakovostnem zelo majhnem ohiπju. Velikemu zaslonu, notranjim 10MB velikim spominom, moænostjo uporabe kamere kot diktafon, lahko dostopnim in πirokim izborom programskih nastavitev, dvema gumboma katerima lahko samostojno nastavite lastne nastavitve in moænost spreminjanja lastnosti datoteke, ko je le ta æe shranjena na kartici Kamera ima πe veë dobrih lastnosti, vendar te niso izrazitejπe prednosti pred konkurenco. Po drugi strani pa kupec, ki se je zagledal v konkurenëno kamero enostavno spregleda te boljπe moænosti, saj se jih mogoëe ne zaveda ali pa v drugi kameri vidi za svoj naëin fotografiranja povsem drugaëne boljπe reπitve. VeËkrat poudarjam. Najboljπe kamere ni. Tako tudi ta mali Pentax Optio S4i ni. Vendar ga sam uvrπëam v sam vrh mini kompaktnih kamer tako po fotografu znanih moænostih, sami uporabnosti in programskih reπitvah, kot kakovosti slike za ta razred. Matjaæ Intihar 24 e-fotografija - junij, julij 2004

25 Celoten preizkus objavljen na HP Photosmart 945 OdloËanje med mnoæico kompaktnih digitalnih aparatov je posel, ki ga marsikdo pozna, pa le redko kdo obvlada. Ko je pred vrati odloëitev za nakup bomo znancu æe nekako svetovali, prijatelju precej teæje, sebi pa sploh ne. Moj naëin odloëanja je bil pred nakupom tak, da sem naπel kar se da veliko mnenj uporabnikov posameznega modela aparata, iz teh mnenj sem izbrisal vsa pozitivna, med negativnimi pa poiskal ponovitve. Nato je sledilo vpraπanje samemu sebi: ali me to moti? in poskus iskrenega odgovora. S tem naëinom sem v novembru lanskega leta priπel do zmagovalca - HP 945. Nakup je spremljalo kar nekaj komentarjev poznavalcev v stilu: kdaj pa so æe raëunalnikarji znali narediti fotoaparat? ki so, priznam, v meni povzroëali marsikateri dvom. Tu so tudi trgovci pristavili svoje strokovno mnenje, nekateri so mi slikali πe bolj Ërno sliko. Vse skupaj me je spominjalo na sceno iz filma»n 1, ko na odloëitev enega od znanstvenikov, da bo vloæil denar v delnice Casia (v poznih sedemdesetih), drugi odloëno odsvetuje nakup, Ëeπ od kdaj pa znajo Japonci delati ure? Kljub temu nisem bil niti malo obremenjen z znanimi znamkami, pomembnejπa so mi bila mnenja uporabnikov. e zadnje dvome o nekaterih znaëilnostih aparata mi je razblinil test Aleπa Borlaka v e-fotografiji Ko raëunalnikarji naredijo fotoaparat... HP 945 in nakup je bil tu. Prve izkuπnje so bile kar nekako presenetljive, ugotavljal sem, da sem dobil precej veë, kakor sem priëakoval. Pravzaprav za moje takratno znanje uporabe fotoaparata veliko veë, kakor sem potreboval. Fotografije, ki sem jih naredil so bile v veliki veëini primerov take, da jih ni bilo treba popravljati, kljub temu, da sem marsikdaj pritisnil na sproæilec v Ëisto nemogoëih pogojih s tisto - osnovno, auto - nastavitvijo. Po posnetih preko 6000 slikah, sem vëasih πe vedno preseneëen, kaj aparat naredi iz posnetka, ki je pravzaprav narejen Ëisto narobe... Ena od stvari, ki jih nisem zasledil nikjer drugje, mi je pa neverjetno koristila, je sprotna pomoë v meniju aparata. Povedano na kratko, ni potrebe nositi s seboj navodil za nastavitve aparata, ker so ta v strnjeni obliki vpisana æe v njem! To je bilo za laika, kakrπen sem bil v zaëetku, resniëno koristna zadeva. Digitalni zoom je pri tem aparatu precej drugaëen, kakor pri nekaterih drugih znamkah. Njegovo obmoëje lahko skupaj s konëno velikostjo datoteke sproti spremljamo na obeh displajih, obdelava posnetega v aparatu pa je prav zaradi zmanjπanja obmoëja na tipalu narejena precej natanëneje (algoritem spreminja zapis tipala v obliko jpg bolj precizno, z vsemi svojimi sposobnostmi), pa je konëni rezultat tako narejenega posnetka neprimerno boljπi od programsko, na raëunalniku, narejenega izreza. Vse do faktorja 4, so rezultati precej boljπi, do konënih zmoænosti (to je 7 kratni digitalni zoom ali 56-kratna poveëava) pa nekoliko slabπi. Vendar to πe vedno pomeni moænost zajetja zelo uporabnega posnetka do presenetljivih 1100 mm (ali 32X zoom). Jasno je, da brez stojala to ne gre, aparat æal nima vgrajenega proti stresnega mehanizma. Razumljivo pa se poleg dobrih lastnosti, najde tudi nekaj slabih. NajveËji problem veëine lastnikov tega modela (naj povem, da na internetu obstaja forum prav za HP 945) je bil in je πe nakljuëno pojavljanje Ërt v fotografiji. NatanËneje povedano, nekoliko poveëana slika izgleda, kakor bi ji izbrisal vsako drugo vodoravno linijo zapisa, kar je v nekaterih primerih resniëno moteëe. Nekoliko bolje je pri privitju adapterja in nanj montiranega UV filtra, vendar se napaka kljub temu lahko pojavi. V mojem primeru, sem take slike dobil na pribliæno 20 posnetkih (od 6000) Nerodno je, ker se ta napaka vidi πele pri ogledu na raëunalniku... Problem je tudi odzivnost obeh displajev, tako LCD, kakor tudi kukala, kjer je spremljanje hitro premikajoëih predmetov skoraj onemogoëeno. Vendar je moæno reπiti tudi to, le pomisliti je treba, da imamo konec koncev dvoje oëes, pa je eno na kukalu, drugo pa vidi premikanje objekta pred sproæenjem. Z malce spretnosti pa se da marsikaj - fotografiranje vrabcev v letu je imenitna vaja!»e zakljuëim: pri HP-ju so upraviëili sloves raëunalnikarjev, pobrali kvalitetne komponente od priznanih izdelovalcev (Fuji optika) in sestavili za marsikoga najboljπo moæno varianto digitalnega aparata. Æe Ëetrta nagrada foto-nateëajev v tujini (dve v Ameriki, po ena v GrËiji in na Portugalskem) v konkurenci vseh mogoëih modelov, od klasiënih, do vrhunskih profesionalnih aparatov pa veë kakor potrjuje dejstvo, da je HP v rokah Ëloveka, ki ve kaj æeli posneti, πe kako uporabna znamka. Kako je æe bilo s Casio urami (da o delnicah firme ne govorimo)? Aleπ Likar Kamera nam omogoëa odliëne makro posnetke.»eprav nam kamera ne nudi nobenih posebnih superlativov kar se tiëe tehniënih podatkov, pa z solidnim in moënim zoom objektivom naredimo vëasih nekaj, kar je nemogoëe tudi za DSLR kamere. Z digitalnimi kamerami in njihovimi zmoænostmi se nam odpre povsem nov svet fotografije. Tudi kamera HP 945 nam kot predstavnica kamer z dolgimi zoomi, nudi prav poseben fotografski svet. e-fotografija - junij, julij e-fotografija - april, maj

26 Celoten preizkus objavljen na Canon EF ,5-5,6 DO IS USM / primerjalni test Dolgo ime v katerem pa ima vsaka beseda, oznaka ali Ërka svoj pravi pomen. Veliko uporabnikov Canon SLR kamer oznake in njihov namen na objektivih pozna. Predvsem za hobi fotografe, pa sta oznaka DO in zelena Ërta nekaj novega. Tudi v fotografskem svetu so stalne inovacije in tehniëne izboljπave potrebne. Fotograf pri svojem hobiju ali delu æeli vedno viπjo kakovost, predvsem pa uporabnost. V danaπnjem svetu postaja uporabnost doloëene tehnike vse bolj pomembna, pa tudi Ëe gre kaj na raëun kakovosti. In objektivi serije DO so odliëen kompromis med ceno, uporabnostjo in kakovostjo. Canon je æe leta 2001 pokazal novo tehnoloπko reπitev DO (diffractive optical elements), kako s posebej bruπenimi in lepljenimi leëami doseæejo, manjπe πtevilo leë, ki so potrebne v objektivu. S tem pa je lahko za tretjino manjπi in laæji od objektivov, ki so narejeni po klasiënem tehnoloπkem postopku. (VeË o tehnologiji v naslednjih Ëlankih, saj me bolj v prvi vrsti zanima uporabnost in kakovost). Hobi fotografa bolj kot tehnika izdelave zanima sama kakovost objektiva. Primerjal sem ga z nekaj konkurenënimi objektivi in na ta naëin najlaæje ugotovimo, kje je njegova kakovost in uporabnost v doloëenem cenovnem razredu. Vsak uporabnik pa ima svoje zahteve. Naprej poglejmo na ceno Canon EF mm 4,5-5,6 DO IS USM stane cca EURO, kar ga æe uvrπëa v viπji cenovni razred. Za cca. 300 EURO si lahko izberemo zelo kompaktni Tamron AF Aspherical XR mm 3,5-6,3 Macro. Nekaj draæji, cena cca. 500 EURO je Canon EF mm 4-5,6 IS USM, ki je zaradi goriπënic in IS tehnologije na prvi pogled zelo primerljiv. Iz serije L pa sta primerljiva objektiva EF mm 2,8 L USM cena cca EURO in EF mm 2,8 L IS USM s ceno cca EURO. Uporabnost Seveda je primerljivih objektivov πe veliko. Toda po drugi plati jih primerjam πe po uporabnosti. EF DO IS USM je zaradi novih tehnoloπkih reπitev veliko manjπi kot so bili do sedaj objektivi Canon v tem goriπënem obmoëju. Dolg je samo 99,9mm, teæak 720g. Tamron nam nudi tako πiroki kot 28mm kot ozki 300mm. Dolg je samo 83,7mm in je zelo lahek 420g. EF mm IS USM je dolg kar 137,2mm in teæak 650g. EF L USM je dolg celih 193,6mm in s teæo 1310g, verzija IS pa 197mm in teæa 1470g. Prva primerjava Tamron je najcenejπi, z najveëjim razponom goriπënic, najmanjπi, najlaæji in k motivu se lahko pribliæamo na samo 49cm. Vse te njegove lastnosti nam govorijo, da je to zelo kompakten objektiv z veliko zanimivimi lastnostmi. Toda na koncu je vse skupaj seπtevek kompromisov. EF mm IS USM je za veë kot polovico cenejπi od EF mm DO IS USM. Je 37mm daljπi in za 70g laæji. Ker sam æe nekaj let uporabljam tudi ta objektiv, sem si najbolj zaæelel narediti primerjavo z na novo æelenim DO objektivom. In razlika ni samo v kompaktnosti. EF ,8 L USM objektiva pa sta dobra izbira za vse tiste, ki potrebujejo zaslonko 2,8 zaradi kratkih Ëasov osvetlitve. Verzija brez IS je πe celo enake cene kot DO, z IS pa krepkih 500 EURO draæja. Prednost objektiva Canon EF ,5-5,6 DO IS USM je predvsem v njegovi kompaktnosti in visoki kakovosti. Ali ste pripravljeni odπteti toliko denarja za te lastnosti pa se lahko odloëite πele po preizkusu kakovosti zarisa in delovanja. Na primerjalnih fotografijah sem ugotovil sledeëe Kakovost fotografije je zelo subjektiven faktor. Odvisno je, kdo gleda in kaj gleda na fotografiji. Mnogo psiholoπkih dejavnikov vpliva na pogled in oceno fotografije tako iz izraznega kot tudi iz tehniënega pogleda. V velikih poveëavah hitro opazimo razlike, Ëe na sliko gledamo tehniëno. Pri manjπih pa je razlika opazna samo Ëe ostale objektive primerjamo s TAMRON Vendar ima ta druge dobre lastnosti, ki manj zahtevnemu fotografu nudijo prav to kar potrebuje. (Test tega objektiva v enem izmed naslednjih Ëlankov). EF mm IS USM se ne razlikuje od EF mm DO IS USM samo po velikosti, teæi in ceni. Pri 200mm in vse do 300mm je DO objektiv veliko boljπi v zarisu slike. Tudi naëin in lastnost IS je v DO objektivu novejπa. Ker je novejπe verzije ga lahko uporabljamo na stojalu in ima πe moænost uporabe kadar spremljamo motiv (panning). Tudi ostrenje je hitrejπe, saj DO objektiv uporablja notranji naëin premik skupine leë v objektivu. S tem je ostrenje hitrejπe in tudi poraba energije naproti starejπemu mm objektivu manjπa. Objektiva mm 2,8 L pa nam ne nudita goriπënice 300mm. Sta veliko teæja, 590g in 750g, daljπa za 94mm in 97mm, vendar mnogo bolj robustne izvedbe kot mm DO IS USM. In tudi ob spreminjanju goriπënice se mere objektivoma ne spreminjajo. Verzija mm L brez IS ima zaslonko 2,8, vendar ima DO lastnost IS, ki nam prav tako omogoëa za dve zaslonki krajπe Ëase. Kar pomeni, da je svetlobna moë 2,8 bolj uporabna kadar æelimo fotografirati s krajπimi Ëasi mm L IS pa je za 500 EURO draæji in je povsem iz drugega sveta. ki si æelijo all in one objektiv za nizko ceno πe vedno dobra izbira. Kompaktnost in zadovoljiva kakovost sta za nezahtevne hobi fotografe πe neprej zanimivi. EF mm IS USM je toliko cenejπi in ne veliko slabπe kakovosti od DO objektiva, da bo zadovoljil vse tiste, ki jih privabi cena, ne iπëejo pa kompaktnost, hitrost ostrenja in viπjo kakovost slike v poveëavah. Objektiva mm 2,8 L sta predvsem od goriπënice 135mm naprej boljπe kakovosti kot DO mm. Toda vpraπanje je, Ëe to viπjo kakovost fotografije uporabnik sploh vidi. Za hobi fotografijo in pogled na manjπo velikost slike ni potrebe po nakupu L objektivov. Ti so namenjeni profesionalcem in zahtevnim hobi fotografom, ki jim je kakovost slike na prvem mestu. ele na to pogledajo po ceni, velikosti in teæi. Po preizkusu lahko reëem, da je EF mm 4,5-5,6 DO IS USM odliëen objektiv iz veëih pogledov. Njegove prednosti so kompaktnost, odliëen zaris slike, IS druge generacije in hitro ostrenje. Njegova cena pa nas postavi v dilemo. Ali je toliko boljπi v vseh teh lastnostih od EF mm 4-5,6 IS USM. Enostavnega odgovora ni. Na njega si mora ob nakupu odgovoriti vsak kupec sam. Vsekakor je DO boljπi. Vendar ali ste to tudi pripravljeni plaëati, oziroma viπjo kakovost slike in nekaj novih lastnosti sploh potrebujete? Laæe je svetovati pri primerjavi s EF mm 2,8 L USM. Ker je cena primerljiva imamo skupaj dva konkurenta na zanimivem podroëju mm nima πe dodatnih 100mm goriπënice. Prav tako IS lastnosti, ki pa jo kompenzira z zaslonko 2,8. Pridobimo na krajπih Ëasih osvetljevanja. Vendar izgubimo na globinski ostrini. Je pa kakovost slike v detajlih pri L objektivu boljπa. Prav tako hitrost in moænost ostrenja v slabπih svetlobnih pogojih mm 2,8 L z moænostjo IS nam omogoëa zaradi uporabe daljπih Ëasov in bolj zaprte zaslonke πe veë globinske ostrine in fotografiranje, ob πe slabπih svetlobnih pogojih. Vendar je tudi cena dodatnih 500 EURO πe dodatni element za in proti. Kolega, ki je cel dan fotografiral s EF mm 2,8 L IS USM in 1,4X-nim konverterjem je vseskozi æelel menjati za DO objektiv. Teæa in kompaktnost sta glavna argumenta za uporabo. Da zakljuëim z mojim osebnim mnenjem DO objektivi so za Canon uporabnike vsekakor prihodnost. Olympus s svojim 4/3 sistemom in majhnimi, lahkimi objektivi s svetlobno moëjo 2,8-3,5 narekuje trend kompaktnosti in predvsem niæanja teæe ob πe vedno odliëni kakovosti. Tehnologija DO se tem zahtevam pribliæuje na drugaëen naëin. e vedno imajo DO objektivi full frame lastnost zarisa slike pri manjπi teæi in velikosti od klasiënih. e vedno pa ohranjajo vrhunsko kakovost slike. Ker se Canon πe ni odrekel full frame tipalu mislim, da so to objektivi za Canon kamere prihodnjih let. Profesionalni fotografi in njihove hrbtenice jim bodo zelo hvaleæni, Ëe bodo moëne teleobjektive z zaslonkami 2,8 opremili z novo tehnologijo. Hobi fotografi bodo moëno hvaleæni, Ëe se bodo zoom objektivi zmanjπali in pridobili na kakovosti za enako ceno. Sedaj je edini zoom DO objektiv prav tam kjer je njegova cena. Med prejπnjimi Canon objektivi srednjega razreda in vrhunskimi L objektivi. Zame ima vsako ohiπje kamere tudi svoj pripadajoëi nepisani razred objektivov. S prihodom EF mm DO IS USM objektiva se πe bolj kaæe potreba po zapolnitvi vrzeli med EOS 1Ds/Mk.II in EOS 10D. Na 1D prav lepo sedejo L objektivi. Na 10D gre mm IS. In kam bi se po moji lestvici uvrstil ta EF mm 4,5-5,6 DO IS USM objektiv? 1D je zame preteæak, da bi ga cel dan nosil s seboj. EOS 10D mi nudi premalo. Je ne menjam za mojo D60. Torej 3D (?) bo pravo ohiπje zame in ta kakovostni DO zoom objektiv. Hm, samo kaj, ko pri Canonu pravijo, da πe ni potrebe za kamero tega razreda! Matjaæ Intihar Takole pa se vidijo narezani krogi v prvi leëi. ZakljuËek Tamron mm bo za vse tiste fotografe, Za test najnovejπega objektiva podjetja Canon, se je vredno potruditi izbrati prav motiv. 26 e-fotografija - junij, julij 2004

27 Fotografija mimo raëunalnika... Digital IXUS IIs PowerShot s1 IS PowerShot A80 Digital IXUS 500 Digital IXUS 430 Tiskalnik CP-200 PowerShot PRO1...z novimi produkti! Avtera d.o.o., martinska 130, 1000 Ljubljana

28 Celoten preizkus bo objavljen na Trije muπketirji Olympus Camedia C-760 UZ, C-765 UZ, C-770 UZ. Olympus je æe dolgo prisoten na trgu z digitalnimi kamerami s 10X-nim optiënim zoomom. Tokrat so v ohiπje enakih mer in istega objektiva vstavili malenkost drugaëne tehnologije in na trg postavili tri kamere. Vsaka pa ima svojo prednost. 760 je najcenejπa in ima goriπënico od 42 do 420mm. 765 ima goriπënico od 38 do 380mm prav tako kot 770, vendar s slabπo lastnostjo snemanja filma. 770 pa je Ërna, z odliënim video zapisom in malo drugaënimi gumbi za nastavitev. Razlike med njimi je πe ravno toliko, da imamo med njimi kaj izbirati. Osnovne lastnosti Ohiπje vseh treh kamer je dimenzij 104.5mm x 60.0mm x 68.5mm. So najmanjπe kamere v razredu 10-kratnega zooma. Zaradi svoje majhnosti, so kamere plaëale tudi slabπo plat, saj nam ne ponujajo izboëenega dræala za desno dlan. Vse tri kamere so teæke cca. 280gramov in se razlikujejo v zelo malo lastnostih. Vendar za kupca znajo biti pomembne in bodo opisane v nadaljevanju tega prvega zapisa. Na sprednji strani se nahaja poleg velikega objektiva πe mikrofon in luëka, ki nam sluæi pri samosproæilcu in nas opozarja na proæenje kamere. Na vrhnjem delu kamere imamo tri gumbe. NajveËji je namenjen spreminjanju programskih nastavitev, manjπi je sproæilec, okoli sproæilca pa se nahaja zoom gumb, ki ga lahko premikamo v levo ali desno. Zadnja stran ohiπja nam ponuja trinajst gumbov. S skrajnim levim, si doloëamo dioptrijo na EVF iskalu. Najviπje so postavljeni πtirje gumbi, s katerimi doloëamo delovanje bliskavice, samosproæilca, odpiranje bliskavice, bliænjico itd. Pod njimi je pri modelu 770 drseëi gumb, s katerim doloëimo ali bo bila kamera izklopljena, bomo pregledovali fotografije, fotografirali ali snemali video. Pri modelu 760 in 765 pa je tam samo gumb za vklop/izklop kamere. Za doloëanje naëina delovanja kamere se pri modelu 760 in 765 uporablja vrtljiv gumb na vrhnjem delu kamere. Na spodnji strani ohiπja se nahaja plastiëni nastavek za stojalo in pa vratca, za katerimi se skrivata dve reæi. Prva je namenjena bateriji, druga pa spominski kartici xd. Baterija je Li-Ion z moëjo 1090 mah. Pri 770 je zraven priloæena 128MB velika kartica xd, pri drugih dveh 760 in 765 pa je zraven priloæena kartica s kapaciteto 16MB. Baterija ima varnostno zaporo, tako da nam ne pade ven iz leæiπëa tudi, Ëe so odprta vratca, ki jo zaprejo. Kartica gre zelo enostavno iz leæiπëa. Zapomnite si tisti uporabniki, ki πe niste vajeni teh spominskih kartic, da jo je treba najprej pritisniti noter in nato za nekaj mm sama skoëi iz leæiπëa. Kartico ni moæno vloæiti v kamero, Ëe je napaëno obrnjena. Baterija pa vam bo v primeru napaëne vstavitve gledala nekaj mm ven iz reæe. Tako se ne more zgoditi, da bi kartico ali baterijo narobe vstavili v kamero, potem pa bi se spraπevali zakaj kamera ne deluje. Na desni stranski strani se nahaja samo izboklina, skozi katero zapnemo paπëek. Na levi stranski strani kamere se nahajajo vratca, za katerimi najdemo USB, A/V izhod in pa DC prikljuëek. CCD tipalo v kameri Olympus 765 in 770 je veliko 1/2.5 inëa loëljivosti 4.2 milijona toëk. Maksimalna loëljivost zapisa je 2288 x 1712 toëk, interpolirana loëljivost pa je 3200 x 2400 toëk. Olympus 760 ima veliko tipalo 1/2.7 inëa loëljivosti 3.32 milijona toëk. Maksimalna loëljivost zapisa je 2048 x 1536 toëk, interpolirana loëljivost pa je enako kot pri 765 in 770. Tipalu v kameri Olympus 760 lahko nastavljamo obëutljivost ISO 100, 200, 400 ali pa to nastavitev prepustimo avtomatiki. V kameri 765 in 770 pa lahko nastavimo tudi obëutljivost 64ISO. V vseh treh kamerah je vgrajen CCD senzor z RGB barvnim filtrom. Objektiv je v vseh kamerah enak. Vsi objektivi imajo 10-kratni optiëni zoom. Pri vseh je razpon goriπënic med mm, samo zaradi drugaënih dimenzij tipal med kamero 760 in kamerama 765, 770 se spremeni razpon goriπënic v 35mm formatu. Tako da nam kamera 760 ponuja razpon zooma od 42mm do 420mm (v 35mm formatu), kameri 765 in 770 pa razpon zooma od 38mm do 380mm (v 35mm formatu). Vse kamere imajo enake svetlobne moëi objektiva. V πirokem kotu 2.8 in v tele obmoëju 3,7. Objektiv je zaπëiten s pokrovëkom, ki ga moramo roëno odstraniti ali nastaviti pred prvo leëo. Objektiv je æe v osnovi zelo izboëen iz ohiπja (29mm). Ko pa kamero priægemo pa se objektiv pomakne ven za 50mm od ohiπja. Na objektiv lahko dodamo tudi konverterje za πiroki kot (WCON-0.7x CLA-4), ali pa konverter za tele (TCON-1.7x CLA-4). Avtomatsko ostrenje v kameri poteka s pomoëjo TTL naëina razpoznavanja kontrasta. Kamera nima luëke za pomoë pri ostrenju v slabπih svetlobnih pogojih, tako da ima kot tudi druge kamere brez te luëke, kar velike teæave pri ostrenju v slabπih svetlobnih pogojih. Ostrenje v normalnem AF naëinu je moæno od 0.6m (πiroki kot), 2m (tele), v makro naëinu od 0.07m (πiroki kot) 1.2m (tele) in v super makro naëinu od 3cm. Iskalo je EVF z enako pokritostjo motiva kot zunanji TFT zaslon. tevilo pik ki jih premore EVF je Zaslonu lahko nastavimo dioptrijo. Glede prikaza slike sta TFT in EVF zaslon identiëna. V notranjem EVF zaslonu vidimo vse podatke kot na zunanjem TFT zaslonu. TFT zaslon je velik 1.8" (4.6cm), kar ga uvrπëa med veëje zaslone v kompaktnih kamerah. Sestavljen je iz cca toëk. Slika je zelo Ëista in ostra. Na zaslonu lahko reguliramo svetlost, drugih naëinov pa nam kamera ne omogoëa. Med fotografiranjem nam prikaæe vse pomembne podatke, vkluëno s histogramom. Posebne zaπëite zaslona, kot pri veliki veëini digitalnih kamerah ni, zato bodite pozorni, da ga ne opraskate z ostrimi trdimi predmeti. Zaslon je fiksen, kar pomeni da ga ne moremo premikati. Ko bliskavice ne uporabljamo je varno shranjena v ohiπju kamere. Ko je potreba po bliskavici nas kamera opozori in takrat jo s pritiskom na gumb odpremo iz ohiπja. Bliskavica se nahaja skoraj direktno nad objektivom. Ne more se zgoditi, da bi bliskavico prekrili s prstom ali Ëem drugim. Bliskavica ima veë moænosti delovanj in moænost reguliranja moëi bliska za +-2EV. Bliskavica je dovolj moëna da osvetli predmet oddaljenosti 4.5m, ko je objektiv v πirokem kotu.»e pa je objektiv nastavljen na tele pa bliskavica v kameri 770 osvetli predmet oddaljenosti 5.2m, v kameri 765 in 760 pa predmet oddaljenosti 3.2m. Pri 770 imamo tudi nastavek za zunanjo bliskavico. Funkcije in moænosti Tako kot vsi Olympusi, tudi te trije uporabljajo pomnilne kartice tipa xd. 770 ima ob nakupu priloæeno 128MB veliko kartico, druga dva pa 16MB. Vse kamere omogoëajo poleg avtomatskih nastavitev in scen, tudi roëne nastavitve, kot je prioriteta zaslonke (A), Ëasa (S) in manualna nastavitev (M). Zelo zanimiva programska nastavitev je My Mode v kateri v meniju nastaviπ vse kar ponuja kamera po svojih lastnih æeljah, od WB, EV, AF, ISO nastavitev, redukcije πuma, kontrasta, saturacije itd. Do My Mode pridemo tako da zavrtimo gumb, s katerim izberamo med programskimi nastavitvami. V My Mode imaπ πtiri razliëne My Mode naëine in vsakega lahko nastavimo drugaëe. Kamera kontrolira ekspozicijo z elektronskim zaklopom v objektivu in CCD elektronskim zaklopom. Najdaljπi osvetlitveni Ëas je 16 sekund, najkrajπi 1/1000 sekunde. Osvetlitev lahko korigiramo v razponu +-2 v kateri koli programski nastavitvi. Kamera nam ne omogoëa, da si naredimo svojo bliænjico na enem izmed gumbov. Merjenje svetlobe poteka preko TTL merjenja z moænostjo merjenja po celotni povrπini v veëih segmentih, poudarkov na srednjem delu in spot naëinu. Merjenje avtomatskega ostrenja in osvetlitve zaklenemo s poloviënim pritiskom na proæilec. Kamera nam ponuja tudi moænost bracketing naëina osvetlitve, nastev ostrine, kontrasta in zasiëenost barv. Preko menija lahko nastavljamo πest razliëne loëljivosti slike (plus interpolirano loëljivost in loëljivost v formatu 3:2) in dve razliëne moëi kompresije JPEG datoteke. Z vsemi lahko slikamo tudi v TIFF naëinu. RAW moænosti zapisa nam kamere ne omogoëajo. Za korekturo bele barve (WB) imamo vse glavne nastavitve, plus moænost lastne nastavitve. Olympus 770 naredi pri polni loëljicosti in v High naëinu proæenja 2.1fps in 5 zapored. Pri Normal naëinu proæenja naredi 1.6fps in 24 zaporedoma. Olympus 765 naredi pri polni loëljivosti 2.1fps in 2 zapored pri Normal 2,1fps in 9 zapored. Olympus 760 naredi v High naëinu proæenja 2.8fps in 2 zapored in v Normal naëinu 1.5fps in 11 zapored. Samosproæilec je v vseh kamerah nastavljen na 12sekund. Do 10-kratnega zooma lako pridemo z najveë 49pritiski na zoom gumb. Digitalni zoom je 4-kratni, kar pomeni da je konëni zoom pri kameri 770 in 765 v 35mm formatu 1520mm pri kameri 760 pa 1680mm. Kameri lahko doloëimo po koliko sekundah oz. minutah neaktivnosti naj se ugasne. Avdio zapis je moæno dodati k posneti fotografiji. Video zapis je v kameri 770 najbolj kvaliteten saj nam omogoëa zapis loëljivosti 640 x 480 pik s 30 fps in niæje loëljivosti zapisa. 765 nam omogoëa prav tako zapis loëljivosti 640 x 480 toda s 15 fps in niæje loëljivosti. S 760 ne moremo snemati v loëljivosti 640 x 480 pik. Meniji so standardni Olympusovi. Kdor je æe imel Olympusa, se bo tudi pri teh treh kamerah poëutil domaëega. Meniji so razdeljeni na πtiri sklope: camera, picture, card, set. V camera meniju nastavljamo vse kar je povezano s programskimi nastavitvami kamere. V picture meniju nastavljamo vse kar je povezano s sliko. V card meniju imamo dostop do formatiranja pomnilne kartice in v set meniju, nastavljamo vse funkcije, ki so povezane s kamero. Pri modelu 770 pomaknemo gumb za eno pozicijo bolj desno (Ëe je kamera izklopljena), pri kameri 765 in 760 pa premaknemo vrtljiv gumb, ki je na vrhnji strani ohiπja v poloæaju za pregled slik. Tako pridemo v meni za ogled slik. Na zaslonu se prikaæe ena fotografija brez podatkov. Z dvema klikoma pridemo do vseh informacij. Vse kamere omogoëajo tudi pregleg fotografije s histogramom. Na zaslonu se nam lahko pokaæe 4, 9 ali 16 fotografij hkrati. Kamera omogoëa 4- kratno poveëavo fotografije. Fotografije lahko obraëamo in jih zaπëitimo pred brisanjem (Ëe formatiramo kortico, se tudi zaπëitene zbriπejo). Fotografiji lahko tudi zmanjπamo resolucijo ali jo obreæemo. Kamere nam ponujajo tudi playback funkcijo, ki nam sama prikazuje fotografije, v 5 sekundnem razmaku.»e pa je k fotografiji dodan zvoëni zapis, pa fotografijo zamenja na 9 sekund. Kamera rabi cca. 5-6 sekund da je pripravljena na proæenje. Ostrenje je v dobrih svetlobnih pogojih hitro, v slabih pa se pozna, da kamere nimajo luëke za pomoë pri ostrenju. Odziv sproæilca in merjenje svetlobe poteka zelo hitro. Shranjevanje poteka hitro in med testom se mi ni zgodilo, da bi moral Ëakati, da se buffer sprazni, razen v CONTINIOUS shoting. Baterija je zelo vzdræljiva, brez problema se z njo naredi preko 300 posnetkov, ob stalno priæganem LCD-ju. Matjaæ Intihar 28 e-fotografija - junij, julij 2004

29 Celoten preizkus bo objavljen na Sony CyberShot P-120 Sony DSC-P120 je kamera s 5 milijonskim CCD tipalom velikosti 1/1.8 inëa. Kamera spada v mini kompaktni razred. Dimenzije ohiπja so 108 x 52 x 27 mm. Samo ohiπje in ergonomija Video, ki ga snema kamera je kvaliteten, z loëljivostjo 640 x 480 pik in v Fine kvaliteti zapisuje s 30fps. Dolæina posnetega videa je odvisna od kapacitete pomnilnega medija. V foto naëinu kamera zajame 1.7 posnetka v gumbov je zelo uporabna. Objektiv v kameri je v ugasnjenem stanju v celoti shranjen v ohiπju. Po vklopu kamere je izjemno hitro v delujoëem stanju. Celotna kamera ima odliëni reakcijski Ëas tako pri vklopu kot izklopu. Objektiv ima razpon goriπënic med 38mm in 114mm. Svetlobna moë objektiva je F2.8 - F5.2. OptiËni zoom je 3-kratni, k njemu pa lahko dodamo πe 4-kratnega digitalnega. Kamera ostri avtomatsko s TTL sistemom. Imamo moænost nastavitve v Spot ali Multi-Segment naëin. Ostrino lahko nastavljamo tudi roëno, v meniju, s æe prednastavljenimi nastavitvami. Bliskavica je izjemno moëna, saj v tele obmoëju osvetli predmet oddaljenosti 8m. Bliskavici gre zameriti samo to, da lahko EV stopnjo spreminjamo v + ali -, vendar ne po 1/3 korakih. sekundi. Do zapolnitve notranjega spomina pride po 9-ih posnetih posnetkih. Samodejni sproæilec je nastavljen na 10 sekund, brez moænosti prenastavitve. Ob nakupu je priloæena 32MB MemoryStick kartica. Fotografije se zapisujejo samo v JPEG zapisu. LCD zaslon je izjemno kvaliteten, velikosti 1.8 inëa, s toëkami. Kamera prenaπa podatke po USB 2.0 standardu. Najkrajπi osvetlitveni Ëas je 1/1000 sekunde, najdaljπi pa 30 sekund. Ob daljπih osvetlitvenih Ëasih se samodejno vkljuëi funkcija NR (noise reduction). Sony je s v kamero P-120 vstavil zelo veliko nastavitev. Tudi roënih. Zato je zanimiva izbira za vse, ki si kamero æelijo tudi uporabljati v razliënih pogojih in izkoristiti svoje fotografsko znanje. VeË po temeljitem preizkusu! Matjaæ Intihar Sony kot vodilno podjetje iz sveta zabavne elektronike ima med mladino veliko privræencev. It is Sony. Kar v prevodu pomeni Ni Slabo! In novodobni fotograf hitro poπkili za to znamko foto kamere. In ker se mladina zadræuje na drugaënih posveëenih mestih, sem dal kamero preizkusiti tudi v ta namen. Ker nam P-120 omogoëa roëno ostrenje, nastavitev bliskavice v pod ali nad osvetlitev in moænost izbire Ëasov je kot nalaπë za teæji preizkus. V tako problematiënih svetlobnih pogojih je vse roëne nastavitve skoraj nujno treba uporabiti. In rezultat? Za mini kompaktno kamero bi rekel takole. It is Sony. Prevod sem pa æe zapisal. Foto: Æiga Intihar e-fotografija - junij, julij

30 Raj je raj na Rock otoëcu sem si veselo prepeval med voænjo v smeri dolenjske in preklinjal deæne kaplje, ki so se razlivale po vetrobranskem steklu. Deæeven dan ni bil niti pod razno podoben kakπnemu raju za fotografa a dobro razpoloæenje se je poveëevalo iz minute v minuto. Za trenutek me je preπinilo, da sem πe pred eno uro sedel za pisalno mizo v Ljubljani sedaj pa æe veselo drvim z πotorom v avtu na tridnevni odklop SreËa je na strani pogumnih kar se je izkazalo takoj po prihodu na prizoriπëe. Trdno odloëeni, da nam deæ ne bo pokvaril praznika smo se odloëili postaviti πotore Ëim prej in πe preden smo razpakirali je deæ priznal izgubljeno bitko Nato pa trije dnevi Ëiste extaze Rock OtoËec je povsem nekaj drugega kot samo posluπanje glasbe. Za tri dni postane naëin æivljenja v katerem ni prostora za vsakodnevno pehanje za denarjem in uspehom. Predvsam pa ima za ljubitelja fotografije ta prireditev posebno mesto. Moja foto kamera v vseh treh dneh niti za trenutek ne poëiva. Opisati obëutke, ki te prevevajo v duæenju z somiπljeniki je nemogoëe. Slike povedo veë. Vsak doæivlja Rock OtoËec na svoj naëin, toda vsi se strinjamo, da je najpomembnejπe druæenje z sebi enakimi. Ko hodim po prireditvenem prostoru in opazujem mnoæico mi srce vriska od veselja. Kamorkoli pogledam ljubezen, zabava, prijaznost, glasba. to je Rock OtoËec!. In med ponedeljkovo voænjo proti prestolnici sem spet pel Raj je raj na Rock otoëcu Franci Levc - Kurty Tudi letos bomo e-fotografi πli na Rock OtoËec. Na spletni strani je razpisan nateëaj za najboljπo fotografijo na temo Rock OtoËec 2004 Shranjevanje digitalnih medijev za zapisovanje fotografij dobi svoj pomen takoj, ko ne vemo, kam bi spominske kartice shranili pred nevπeënostmi, kot so: visoka vlaga, prah, temperatura, statiëno elektriko, udarci itd. GEPE je fotografom, ki bi radi dobro shranili svoje spominske enote ponudil EXTREME card protector. V njega lahko shranimo vse spominske kartice razliënih tipov. PlastiËna prozorna πkatla je dobro zaπëitena proti prahu in vlagi. V notranjosti je posebna guma, ki blaæi udarce in je antistatiëna. OdliËna reπitev za shranjevanje kartic za vse popotniπke fotografe! Rock OtoËec se bo letos dogajal na OtoËcu od Julija. Prodaja: JIMTEK trgovsko podjetje d.o.o. 30 e-fotografija - junij, julij 2004

31 VRSTE POLNILNIKOV IN PRIMERNI AKUMULATORJI Tokrat se bomo nekoliko bolj tehniëno opredelili na vrste polnikov za polnjenje akumulatorjev na bazi niklja. Omenjeni polnilniki niso primerni za polnjenje SLA (svinëeno kislinskih) in Li Ion (litij ion) akumulatorjev. Poznamo dva tipa nikelj akumulatorjev in sicer NiCd (nikelj kadmij) in NiMH (nikelj metal hidrid). Za digitalne fotoaparate in tudi druge moderne naprave so najbolj primerni NiMH akumulatorji, saj imajo veëjo kapaciteto od NiCd. Digitalni fotoaparati in bliskavice potrebujejo velike koliëine toka v zelo kratkem Ëasu. Potreba po velikem toku se pojavi medtem ko fotoaparat procesira podatke, se polni bliskavica in je priægan LCD ekran. Poleg veëjega toka imajo akumulatorji v primerjavi z alkalnimi baterijami tudi bolj konstantno napetost, kar omogoëa narediti precej veë posnetkov. Tako lahko v nekaj letih prihranimo kar precej denarja in tudi NiMh akumulatorji so ekoloπko razgradljivi. Zanesljivost in æivljenska doba akumulatorjev je v veliki meri odvisna od kvalitete polnilnika. Polnilnikom akumulatorjev dajemo velikokrat premalo pozornosti. Vodilno svetovno podjetje, ki se æe leta ukvarja z razvojem in proizvodnjo polnilnikov in akumulatorskih baterij, je nemπko podjetje ANSMANN. Poviπanju temperature se pri polnjenju akumulatorjev na bazi niklja ne moremo izogniti, kar jim skrajπuje æivljensko dobo. Zato imajo nekateri polnilniki vgrajen ventilator za zniæevanje temperature. Akumulator se ohladi na sobno temperaturo ko polnilnik preklopi na funkcijo dopolnjevanja (trickle charge). Dopolnjevanje je v teoriji polnilni tok, ki je dovolj velik da vzdræuje akumulator napolnjen, po drugi strani pa dovolj majhen da akumulatorja ne prenapolni. prenapolnili. Omenjeni polnilniki ne opozorijo, kdaj je akumulator napolnjen. V veëini primerov je priloæena tabela, kjer je napisan Ëas polnjenja. Potreben Ëas polnjenja lahko izraëunate tudi sami in sicer z æe omenjeno formulo iz prejπnje πtevilke e-fotografije (kapaciteto posamezne celice izraæene v mah pomnoæite z 1.2 in delite s polnilnim tokom). - Hitri ali Ëasovni polnilniki - Srednji cenovni razred (do 9.000,00 sit).»as polnjenja ponavadi traja od 5 do 9 ur. Polnilniki polnijo z veëjim polnilnim tokom in po doloëenem Ëasu preklopijo v funkcijo dopolnjevanja. Problem omenjenih polnilnikov je, da nimajo vgrajenega kontrolnega mehanizma za polnjenje. V kolikor se jih pravilno uporablja to ni teæava. Prva teæava lahko nastopi, Ëe vstavimo v polnilnik delno ali kompletno napolnjene akumulatorje. Ker polnilnik tega ne zazna, polni akumulatorje po svoji ustaljeni metodi. Druga teæava pa je lahko, Ëe ste potegnili polnilnik iz omreæne napetosti, recimo da bi preverili temperaturo celic. Na æalost bo posledica, da se kompletni postopek polnjenja ponovi. V kolikor to poënete velikokrat bo akumulatorjem hitreje padla kapaciteta. - Ultra hitri ali mikroprocesorsko kontrolirani polnilniki - Viπji (dt/dt), kjer meri temperaturno razliko. DoloËeni modeli imajo vgrajen ventilator za hlajenje akumulatorjev. Polnilnike na bazi niklja razdelimo v tri skupine: - PoËasni ali roëni polnilniki - Cenovno zelo ugodni (do 4.000,00 sit). Neprimerni za lastnike digitalnih fotoaparatov saj lahko danaπnje zmogljive akumulatorje polnijo tudi do 46 ur. Polnijo s konstantno majhnim tokom, tako da funkcija dopolnjevanja ni potrebna in ni nevarnosti, da bi akumulator cenovni in kvalitetni razred (do ,00 sit) akumulatorje napolnijo od 1 do 4 ure. VeËina ima poleg moænosti priklopa na 220V omreæne napetosti, tudi moænost priklopa na 12V (zelo primerno za polnjenje v avtomobilih, avtodomih..) Boljπi modeli imajo vgrajeno tudi funkcijo praznenja akumulatorjev. To je pomembno predvsem pri polnjenju NiCd akumulatorjev, katere pesti takoimenovani spominski efekt (poseben fenomen pri napolnljivih baterijah, ki navidezno povzroëi padec napetosti. PovzroËa ga nepravilno polnenje/praznenje baterije ali predolgo polnenje (trickle) æe napolnjene baterije). Polnilniki lahko uporabljajo za ugotavljanje napolnjenosti akumulatorjev dve razliëni metodi. Zelo zanesljiv naëin zaznavanja kdaj je baterija polna je t.i.»delta peak«(-dv) metoda, kjer polnilnik med polnjenjem meri napetost akumulatorjev, druga metoda pa je temperaturna Vsi akumulatorji pa niso primerni za polnjenje v hitrih in ultra hitrih polnilnikih. V kolikor se odloëate za nakup akumulatorjev obvezno preverite, kaj je na njih napisano.»e ima akumulator napisano polnjenje 14 ur s polnilnim tokom 200mA (charge 14h - 200mA), se dræite navodil in se ne pustite prepriëati prodajalcu, da se akumulatorje lahko uporabi v kateremkoli polnilniku. V nasprotnem primeru lahko akumulatorje tudi uniëite. Akumulatorji, kateri so primerni za polnjenje v vseh polnilkih imajo napisano hitro polnjenje (fast rechargeable). Vse omenjene polnilnike in primerne akumulatorje si lahko ogledate na spletni strani V primeru kakrπnih koli vpraπanj v zvezi z baterijami, akumulatorji ali polnilniki (polnilci) vam bodo strokovno svetovali na E-naslovu INFO@EBATT.SI Peter Krese Druga fotografska delavnica e-fotografija.com / Arne HodaliË Reportaæna fotografija je 0.0% talenta in 100% dela. Trdega dela. Ta Arnetov stavek mi πe vedno moëno odmeva v glavi in verjetno πe marsikomu, ki se je udeleæil delavnice. Fotografija oziroma reportaæa je le konëni izdelek in πe tega je potrebno prodati. Kje je torej pravo fotografovo delo? Fotografiranje ali prodajanje svojega dela? Ali oboje? Æiveti od tega je πe teæje, a na sreëo je fotografija kot ljubezen, Ëe stisneπ zobe, se marsikaj preæivi. A vrnimo se na zaëetek, ko sva z Matjaæem mrzliëno razmiπljala, v katerem prostoru bo delavnica. Na koncu je prevladala prva moænost in izkazala se je za pravo izbiro. Prostor se je dalo lepo zatemniti, tudi vreme nam je πlo na roko in v uëilnici se nismo skuhali. Nisem verjel, da se nas je zbralo kar 50 æeljnih posluπanja Arnetovih nasvetov. Predavanje je zaëel z uvodom v reportaæno fotografijo, vendar je veëina udeleæencev æeljno Ëakala prve diase in komentar, kako so nastali. Tisto najbolj vredno je bilo to, da je ob odliënih fotografijah povedal to, kako bi lahko bile πe boljπe. Zanimivo pa ni bilo le na predavanju, ampak tudi med odmori. Tisti bolj pogumni udeleæenci so mojstra obstopili in napadli z vpraπanji. Debata se je vlekla tudi med kosilom, kjer je bila v organizaciji le ena napaka - pic je bilo odloëno preveë in nekateri so jih morali na koncu πe odnesti domov. Za zakljuëek predavanja smo si ogledali πe reportaæo o Ljubljanici oziroma arheoloπkih izkopaninah, ki so jih naπli v njej. Zanimiva je bila predvsem zaradi tega, ker jo bo objavil tudi sloviti National Geographic. Poglejmo si πe malo o reporatæni fotografiji. Najpomembnejπa je zagotovo ideja in slednje se ne iπëe na televiziji ali filmih, ker so slednje æe narejene. Najboljπi vir so lokalne informacije na kraju samem, da pa se da narediti dobro fotoreportaæo 15 minut od doma, je dokazal Arne z reportaæo o Ljubljanici. Poleg zanimivih slik je pomembna tudi zgodba, ki mora biti po eni strani dovolj πiroka, da jo brez teæav razume vsak in obenem dovolj strokovna. Zaradi tega je najboljπe delo s pomoënikom - novinarjem, ki poskrbi za dobro zgodbo, obenem je lahko tudi pomoënik pri fotografiji. Pomembna je tudi oprema, ki se jo vzame na pot in te ponavadi nikoli ni dovolj. RazliËni filtri, studijske bliskavice, objektivi in seveda morje filmov. Verjeli ali ne, veëina agencij πe vedno zahteva film. Na koncu je potrebno zgodbo tudi prodati. Velike tuje agencije, od katerih je veëina v Parizu, za male fotografe niso zanimive, ker imajo svoje in raje dajejo delo njim. Z malimi agencijami pa so hitro kriæi in teæave zaradi goljufij in neizplaëanih honorarjev. Tu so tudi arhivske oziroma stock agencije (Corbis, Getty), ki prodajajo izkljuëno fotografije. Tako, do je bil Ëisto kratek povzetek delavnice in glede na dobre odzive na forumu, bomo delavnico vsekakor πe ponovili z katerim drugim znanim slovenskim fotografom. Aleπ Borlak e-fotografija - junij, julij

32 KonËno je tu! (Zapis uporabnika)! Po dolgem Ëasu priëakovanj, je konëno nekomu uspelo narediti digitalni fotoaparat, ki je tako po funkcionalnosti kot po kvaliteti nastalih fotografij, primerljiv z analognimi fotoaparati. Fotoaparat Nikon D70 se obnaπa enako kot navaden zrcalnorefleksni fotoaparat. Opaziti Nikkor 24mm, iso 640, 1/30, f 4 ni nikakrπnih zakasnitev pri vklopu - aparat je takoj nared za fotografiranje. Ergonomija je odliëna, kljub plastiënemu ohiπju je zelo uravnoteæen in ima velik grip, tako da lepo sede v roko tudi tistim z velikimi prsti. Moram priznati, da je to prvi fotoaparat pri katerem redno uporabljam AE-lock tipko, to pa zato, ker je res lahko dosegljiva in tudi potem, ko jo dræim pritisnjeno, ostane aparat stabilen. Pod povrπjem aparata se skriva prava zakladnica tehniënih reπitev in karakteristik: - sinhronizacijski Ëas bliskavice je 1/500s, najkrajπi zaklopni Ëas je 1/8000s - zelo zmogljiv pomnilnik v aparatu zmore 9 posnetkov po vrsti, preden se ustavi za 5 sekund. - RAW format posnetkov zasede samo 5-6 MB in se med fotografiranjem obnaπa kot navaden jpeg - avtomatska rotacija fotografije posnete v pokonënem naëinu toëkovni svetlomer je iz najdraæjega Nikona D1x - odliëna litijionska baterija in nov izboljπan ccd senzor CCD senzor ni enak kot pri D100. Senzor naj bi izdeloval SANYO in je po nikonovih naërtih nadgradnja SONYjevega senzorja. Ima izboljπano dinamiko in manj πuma, predvsem je ta πum bolj monokromatiëen in ne posega toliko v barve. Na ccd senzorju so zamenjali t.i.«anti alias filter«, ki ima funkcijo filtriranja UV svetlobe in usmerjanja preostale pravokotno na senzor. Filter je sedaj tanjπi kot pri predhodnem modelu, slika je bolj ostra z manj πuma, ima pa zaradi tega moënejπi MOIRE efekt - pri motivih, ki imajo vzorce z linijsko loëljivostjo blizu loëljivosti senzorja, kot so npr. vzorci na oblaëilih, pride do barvnih popaëenj v obliki nepravilnih barvno se prelivajoëih Ërt ali podobno. Vendar se da to teæavo z lahkoto odpraviti, Ëe slikamo v RAW formatu in nato obdelamo fotografijo na raëunalniku. Pri D70 mi je vπeë predvsem dejstvo, da lahko slikam v RAW formatu, ki je nekakπen digitalni negativ, pri Ëemer ni potrebno skrbeti, da se bo aparat ustavil in zaëel dolgotrajen proces shranjevanja podatkov na spominsko kartico. Poleg tega je posnetek velik le 5-6 MB, tako lahko na 512 MB kartico spravimo za 3 filme posnetkov, kar zadoπëa za krajπe izlete. Pri spoznavanju funkcij optimizacije slike in nastavitev beline sem priπel do spoznanja, da lahko s pomoëjo teh dveh funkcij aparat do neke mere oponaπa lastnosti posameznih filmov.»eprav ima aparat mnogo prednastavljenih funkcij optimizacije slike, ki naj bi sovpadale z doloëenimi motivi in nameni fotografiranja, pa najveë uporabljam t.i. custom (individualno) prilagajanje nastavitev, kjer posebej doloëim vse parametre od barvnega profila do ostrine in kontrasta. Ko poëasi spoznavaπ te moænosti, opaziπ, kako velike so lahko razlike v sliki æe pri zamenjavi enega samega parametra. Barvna dinamika je zelo dobra. Zaradi preciznega 1005 toëkovnega svetlomera, ki je prirejen posebej za ta format senzorja, pa ni potrebno skrbeti, da bi fotoaparat zaæigal posnetke. Tu in tam se to sicer zgodi, vendar poredko. NajveË uporabljam multiconski 1005 toëkovni naëin, πe posebej z bliskavico. Bliskavica pa je poglavje zase: Nikonu je uspelo narediti sistem, ki je resniëno zanesljiv in daje dobre rezultate. Zameriti jim gre edino dejstvo, da na tem fotoaparatu novi i-ttl sistem ni zdruæljiv z bliskavicami, ki podpirajo prejπnji d-ttl sistem, tako da so te bliskavice dokaj neuporabne. Avto fokus sistem je vzet iz analognih modelov f80, f75 in f65, vendar je veliko hitrejπi, vsaj v dobrih svetlobnih pogojih. Stvari, ki jih pogreπam na tem fotoaparatu, ni veliko, pa vendar bi bilo lepo, Ëe bi Nikon spustil obëutljivost senzorja na 100ISO ali celo niæje. To bi dalo πe veëjo uporabnost pri slikanju z bliskavico v fill naëinu in z objektivi velike svetlobne jakosti. koda je tudi, da ni direktnega Ërno belega naëina slikanja. S tem bi si lahko pridobili bolj neposredne izkuπnje pri Ërno beli fotografiji, saj bi lahko æe na terenu raziskovali zakonitosti tega medija. 6 milijonov ali 8 milijonov? Zanimivo je, da mnogi izkuπeni ljubiteljski, amaterski in drugi fotografi, razmiπljajo o zamenjavi svojih analognih fotoaparatov za kompaktni fotoaparat z 8 milijoni toëkami. Pa poglejmo, kaj v resnici prinaπa teh 8 miljonov v primerjavi s 6 miljoni pri D70. D70 ima resolucijo senzorja 3008 x 2000 toëk, kompaktni fotoaparat z 8 miljoni pa 3264 x 2448 toëk.»e iz obeh fotoaparatov naredimo fotografije na fotografski format papirja z razmerjem 2:3, bo fotografija, osvetljena na 300 dpi, pri 8 milijonskem senzorju le za 2 cm daljπa od fotografije iz D70, kar pa ni veliko. Mnogo veëja pa je razlika pri kvaliteti zajema slike z APS formatom senzorja in 8 milijonskim 2/3-skim senzorjem, saj je razmerje med velikostjo posamezne toëke in velikostjo senzorja pri APS formatu dosti boljπe. VeËja kot je povrπina toëke, boljπa je obëutljivost senzorja pri slabi svetlobi, poslediëno pa s tem dobimo manj πuma in boljπe barve ter ostrino pri visokih ISO nastavitvah. Tako ima D70 pri 1600 ISO manj moteë πum kot kompaktni fotoaparat z 8 miljoni pikslov pri 400 ISO. Razlike so veë kot oëitne, o optiki pa πe niti nismo zaëeli govoriti. Objektivi Na kratko bom opisal objektiva, ki tako po kvaliteti kot po namenu zadovoljujeta moje potrebe, kar je tudi bistvo, Ëe æelim, da bi fotografija nosila doloëen peëat. Nikkor micro , iso 200, 1/1600 sec, f 5.6 Nikkor micro , iso 200, 1/640 sec, f 8 32 e-fotografija - junij, julij 2004

33 Vgrajena bliskavica je dovolj moëna tudi za takπne noëne prizore. - Tamron Di 28-75, iso 320, 1/30 sec, f 2.8 Koæne barve in zamegljeno ozadje. - Tamron Di 28-75, iso 200, 1/3200 sec, f 3.5 Nikkor Micro ED je trenutno edini makro zoom objektiv, ki se prodaja, vendar pa je zaradi njegove zapletene optiëne in mehanske konstrukcije cena precej zasoljena. Posebnost tega objektiva je v tem, da se lahko tudi pri makro nastavitvi zoomira do faktorja poveëave 1:1,3 (na D70 cca. 1:1). Med spreminjanjem goriπënice pa ni potrebno popravljati focusa. Odlikuje ga odliëna optika, ki se dobro obnese tako pri makro posnetkih kot pri sploπnih pokrajinskih in portretnih posnetkih. Ostrina pri odprti zaslonki je odliëna na vseh nastavitvah goriπënice z minimalno popaëenja ob robovih in ni Ëudno da je ta objektiv postal priljubljen pri forenziënih preiskovalcih. Zame pa je kljuëno dejstvo, da je objektiv πe dovolj kompakten in lahek ter da ga lahko prenaπam skupaj z ostalo opremo v manjπi fotografski torbi. Pri digitalnih fotoaparatih je kvalitetna optika kljuënega pomena zaradi posebnosti zajema slike s CCD senzorjem. PriporoËljivo je, da pada svetloba na senzor pod pravim kotom, tu pa se pokaæe prednost makro objektivov, ki imajo izjemno linijsko loëljivost in skoraj nië popaëenja. Tamron Di F2.8 spada v novo serijo objektivov zasnovanih za digitalne fotoaparate. KonËnica Di ne pomeni, da je ta objektiv primeren samo za digitalne fotoaparate, paë pa da ima na leëah posebne premaze, ki pomagajo izboljπati kvaliteto fotografij. Meni se je odliëno obnesel tudi na analognem aparatu. Moram priznati, da glede na ceno nisem priëakoval takπne kakovosti - z D70 se lepo ujame, optika je enkratna in tudi mehansko je zelo dobro izdelan. VπeË mi je, ker je dosti manjπi in laæji od ostalih zoomov s fiksno zaslonko 2.8. koda pa je, da Tamron ne izdeluje objektivov s silent wawe af motorëki (USM pri Canonu), zato hitrost avto fokusa ni impresivna. Vsekakor je to objektiv, ki ga najveë uporabljam. APS format ccd senzorja - goriπënica in perspektiva Za enkrat so navadnim smrtnikom dostopni digitalni zrcalno refleksni fotoaparati, ki premorejo APS format tipala (23.7 x 15.6 mm). Pojavi pa se problem s πirokokotnimi objektivi. Tako se je pri Tamronovem objektivu goriπënica spremenila iz 28mm na 42mm. Vendar pa to le ni tako hudo kot se sliπi, kajti izkoristek je pri digitalnih fotoaparatih 100 %, to pa pomeni, da lahko uporabimo celotno zajeto sliko. Z uokvirjanjem dijasov namreë izgubimo kar precej povrπine ob robovih. Opaziti je tudi, da objektiv kljub 42 mm πirokem kotu πe vedno daje perspektivo 28 mm, kar prinaπa v kreativnem smislu doloëeno novost, tako da se je treba privaditi na ta efekt. Pri teleobjektivih pa je APS format tipala do neke mere bonus, saj nam poveëa goriπënico za faktor 1.5. Tako dobimo po IZREZU 50% veëji teleobjektiv. Prednosti tega je tudi dejstvo, da aparat koristi manjπi sredinski del optike, ki daje boljπo kvaliteto slike in manj popaëenja. Tako pridobimo na izrezu (goriπënici) in kvaliteti optike. Vendar pa to ne pomeni, da se spremeni tudi perspektiva. Ta ostane ista kot prej, ozadje ni nië bolj stisnjeno po vrhu, tega pa za isti efekt perspektive kot smo ga dosegli prej sedaj potrebujemo krajπe zaklopne Ëase, da ne bi stresli posnetka. To pomeni, da daje 200 mm teleobjektiv izrez, 300 mm perspektiva pa je πe vedno enaka kot pri 200 mm teleobjektivu. Aparat mi za enkrat nudi veliko svobode pri fotografiranju. Dejstvo, da lahko fotografije takoj obdelam na raëunalniku, pomeni, da je konëni rezultat bolj podoben tistemu, kar hoëem. Vsak dan pa odkrijem kaj novega in fotografija postaja zame vedno bolj zabavna in navdihujoëa, navdih pa je kljuënega pomena, da se s poëetjem ne nasitiπ, da iπëeπ nove pristope in motive in tako postaneπ πe bolj kreativen. Bojan StepanËiË Iso 1250 brez zrna, πuma, barve so æivahne, slikano pri neonski svetlobi. - Tamron Di 28-75, iso 1250, 1/25 sec, f 2.8 e-fotografija - junij, julij

34 Iz prve roke: Internautica in Aviatica Sejemske prireditve ponujajo veliko raznovrstnih motivov in priloænosti za fotografiranje. Toda, ali znamo ponujene moænosti izkoristiti? Sam sem se odpravil na prireditvi Internautica (sejem plovil) ter Aviatica (razstava sploπnega letalstva), ki sta se (prva od 11., druga od 13. pa do 16. maja) odvijali v Portoroπki marini oziroma na SeËoveljskem letaliπëu. Program je obetal veliko - od obiëajnih razstavljalskih aktivnosti, spremljevalnih prireditev, pa do gala party-ja za povabljene. Skratka, veliko raznovrstnih moænosti, katerim skupno pa je to, da se je za resno fotografiranje potrebno nanje vsaj malce pripraviti. Novinarska akreditacija odpira vsa vrata, toda hkrati prinaπa tudi viπjo stopnjo odgovornosti ter spoπtovanje etiënih in drugih pravil vedenja in ravnanja, ki veljajo za predstavnike medijev. ObiËajen obisk tovrstnih prireditev ne zahteva kakπnih posebnih priprav ali razmiπljanja. Pridemo, si ogledamo, doæivimo ter Ëez nekaj ur zapustimo prizoriπëe s tisoëakom ali dvema manj v æepu, ki smo ju odπteli za vstopnino. Morda smo mimogrede naredili πe kakπno fotografijo za druæinski album ali dokumentarni arhiv. Toda tokrat sem se odloëil ubrati drugaëen pristop. Prireditev kot priloænost za fotografiranje. Razstavljena plovila in letala ter spremljevalno dogajanje me je zanimalo izkljuëno in zgolj z vidika moænosti ter motivov za fotografiranje. Na samem zaëetku se je pojavila prva ovira: prisoten æelim biti tudi na spremljevalnih aktivnostih, ki potekajo ves Ëas trajanja prireditve, vstopnica pa velja le za enkraten vstop na prireditveni prostor. Reπitev: novinarska akreditacija. Za novinarje, ki so Ëlani Druπtva novinarjev Slovenije ali Mednarodne novinarske organizacije, je bil postopek pridobitve akreditacije nadvse preprost. Z uradno novinarsko izkaznico se je bilo potrebno zglasiti v novinarskem srediπëu ter prevzeti akreditacijo. Za ostale, ki nismo Ëlani katerega izmed omenjenih zdruæenj, pa Ëetudi se ukvarjamo s publicistiko, so vrata do novinarske akreditacije zelo ozko odprta. Potrebno se je bilo obrniti na organizatorja ter mu dostaviti t.i. akreditivno pismo, ki je pravzaprav proπnja in priporoëilo s strani medija, v katerem bo prispevek objavljen. Organizator ima sicer popolno diskrecijsko pravico pri tem ali nam bo na podlagi akreditivnega pisma akreditacijo izdal ali ne. Akreditacijo (v æargonu: Press pass), ki odpira vsa vrata - med drugim tudi na gala party, kamor je vstop sicer mogoë le z vabilom - sedaj imam. Kako naprej? Organizacija. Potrebno se je organizirati, sicer lahko begamo sem ter tja, ne da bi sploh naredili kakπno fotografijo. In ne pozabimo - Ëe je naπ glavni cilj fotografiranje, glejmo na dogajanje okoli nas z oëmi fotografa! Najprej pregledamo program prireditve ter se odloëimo, katere dogodke bomo obiskali. Zatem se sprehodimo po prireditvenih prostorih ter spoznamo posamezna prizoriπëa - tako bomo kasneje laæje izbrali primerno mesto, od koder bomo fotografirali in se izognili morebitnim moteëim elementom. Slednjih je bilo na Internautici πe posebej veliko. Jambori, zastave, vrvi, ograje, Skorajda nemogoëe je bilo narediti fotografijo brez moteëega ozadja. Reπitvi sta tako bili uporaba Ëimbolj odprte zaslonke (za majhno globinsko ostrino) ali vkljuëitev ozadja v fotografijo tako, da je ne kvari, temveë dopolnjuje. V prvem primeru smo omejeni z moænostmi naπe opreme, v drugi pa s svojimi izkuπnjami ter izurjenostjo fotografskega oëesa.»eravno z manj motivi je bila s tega vidika prijaznejπa Aviatica. Mnogo manj moteëih elementov ter manj obiskovalcev - slednje je prednost, po drugi strani pa je lahko tudi slabost, πe zlasti Ëe radi fotografiramo obraze. (slika 1 in 2.) Naslednje vpraπanje, ki se pojavi je, kaj in s kakπnim namenom fotografirati. Toliko zanimivih motivov na enem mestu, a le kaj Slika 1. MoteËim elementom se lahko izognemo z uporabo Ëimbolj odprte zaslonke. Obrazi so sicer hvaleæen motiv za fotografiranje, Ëe imamo teleobjektiv. naj slikam? Sam tokrat nisem bil omejen s kakπnim posebnim namenom ali vsebino fotografij, Ëe izvzamem, da sem ob pritiskanju na sproæilec imel v mislih tudi priëujoëi Ëlanek. Zaradi prej omenjenih πtevilnih moteëih elementov, sem se na Internautici osredotoëil predvsem na detajle ter obraze prijaznih in prikupnih hostes, ki na sploπno ne beæijo pred fotografskimi objektivi. tevilne priloænosti so se ponujale tudi na spremljevalnih dogodkih, kjer se ponovno zastavi vpraπanje - kaj in s kakπnim namenom? Fotograf, ki mora uredniku prinesti fotografije za objavo v dnevnem Ëasopisu, bo ob slovesnem dvigu modre zastave (zastava za urejenost marine in Ëistost morja) fotografiral slavnostne govornike ter dvig zastave. Osebno sem se ob tem dogodku osredotoëil na prisotne obiskovalce. Iskal sem zanimive obraze, poskuπal na tipalo svoje kamere ujeti naveliëanost nekaterih Ëlanov prisotnega godalnega orkestra ter iz mnoæice oblik in barv izloëiti kakπen zanimiv detajl. Nesmiselno je slediti veëini oziroma fotografirati doloëen motiv zato, ker ga paë vsi fotografirajo. Pomislimo, ali nam ta motiv kaj pomeni, ali æelimo oziroma potrebujemo fotografijo s tem motivom. Na ta naëin bo na spominski kartici ostalo dovolj prostora, domov pa bomo prinesli fotografije, ki nam bodo nekaj pomenile - bodisi z vidika izrazne, dokumentarne ali kakπne druge vrste fotografije. (slika 3.) Obiskovalci prireditev obiëajno niso pozorni na fotografske objektive in zato je njihovo skakanje pred objektiv dejstvo, ki ga moramo vzeti v zakup. Marsikateri neponovljivi trenutek izgubimo zaradi obiskovalca, ki se (nevede) postavi v vidno polje objektiva. Toliko bolj to velja tudi za zabavne dogodke, kot je bil tokratni gala party, za katerega vzduπje je skrbela æiva glasba, (slika 4.) do vreliπëa pa je obiskovalce pripeljal Playboy party z obveznimi playboyevimi zajëicami ter zakljuëni ognjemet. Na party-ju je bilo prisotnih kar nekaj profesionalnih fotografov, katere so izdajali 1D-ji (opazil sem tudi 1D MkII) ter objektivi z rdeëo Ërto. Sicer pa ni zgolj oprema Slika 2.»e je moteëih elementov preveë, se lahko osredotoëimo na posamezne detajle. 34 e-fotografija - junij, julij 2004 Slika 3. Podnevi bi bilo teæko narediti vπeëno fotografijo te jahte. PonoËi se nam motivi prikaæejo v povsem drugi luëi.»e je podnevi teæko narediti vπeëno fotografijo doloëenega motiva, velja poskusiti ponoëi.

35 Slika 4. Nastop Monike PuËelj na gala party-ju. Objektiv EF /4 in njegov USM sta se ob energiënem tista, ki naredi profesionalnega fotografa, temveë predvsem njegovo znanje in izkuπnje. Slednje se kaæejo tudi v pristopu k delu in njegovi poklicni etiki. NihËe od njih ni niti enkrat stopil pred tuj objektiv, kljub srebrnemu 300D-ju, ki je izdajal moj status; kar nekaj jeze in sploπnega neodobravanja pa je poæel neki italijanski ljubiteljski fotograf, ki se je stoje postavil pred vse prisotne. Spremljevalno dogajanje na Aviatici je bilo poglavje zase. Oblikovali so ga nastopi letal (akrobatskih ter jugoslovanskega lovca Galeb), padalcev ter balonarjev.»e bi pri Internautici pogojno πe zadostoval kit objektiv EF-S 18-55, tukaj z njim ne bi imeli kaj poëeti. Dvesto milimetrov goriπëne razdalje je minimum za fotografiranje Ëesarkoli v zraku. Poleg tega se je pri fotografiranju letal med izvajanjem akrobacij izkazalo hitro USM ostrenje objektiva EF /4 ter moænost nastavitve, da objektiv ostri πele od razdalje treh metrov naprej, kar Akrobatsko letalo YAK55M med izvajanjem akrobacij v zraku. Teleobjektiv z vsaj dvesto milimetri goriπëne razdalje je nujen. pripomore k πe hitrejπemu ostrenju oddaljenih objektov. Vreme v Ëasu prireditev je bilo prirediteljem, obiskovalcem in fotografom zelo naklonjeno. Za fotografiranje ljudi v opoldanski svetlobi velja spomniti na uporabo bliskavice, saj se tako izognemo temnim predelom okoli oëi, pa Ëeprav bomo zaradi uporabe bliskavice podnevi poæeli πtevilne zaëudene poglede. Sicer pa kot æe reëeno - preden pritisnemo na sproæilec se vpraπajmo, kaj in s kakπnim namenom æelimo fotografirati. Tehnika je drugotnega pomena, Ëe ne vemo, kaj bi z njeno pomoëjo æeleli doseëi. Ob tem pa imejmo vedno v zavesti, da s svojim vedenjem in ravnanjem v veliki meri vplivamo na to, kako nas bodo dojemali drugi. Pozabiti pa tudi ne gre, da akreditacija (v kolikor jo imamo) ne prinaπa le ugodnosti, temveë tudi obveznost do medija ter zahtevo po viπji stopnji odgovornosti ter upoπtevanju meril profesionalne etike. Tekst in foto: Aljaæ Marn Stativ je za fotografiranje ognjemeta nujen pripomoëek, a z nekaj improvizacije tudi brez njega nismo obsojeni na popoln neuspeh. Z vso teæo telesa sem se naslonil na navpiëni drog kovinske konstrukcije ter ob slednjega prislonil tudi kamero. ISO 400, zaslonka 4, Ëas 1/8. Posnetek istega letala parkiranega na letaliπëu. Fotografirano iz nizke perspektive s πirokokotnim objektivom in polarizacijskim filtrom.»e bi bila fotografija posneta iz viπine oëi stojeëega Ëloveka, bi bila nezanimiva. JIMTEK Vse za shranjevanje: LEXAR - spominske kartice CRUMPLER - foto torbe in nahrbtniki PELIKAN - barve za tiskalnike in papirji JIMTEK trgovsko podjetje d.o.o. Kogovπkova 16, Ljubljana Tel: , Fax: e-fotografija - junij, julij

36 DIGISKOPIJA I.del Kljub temu, da digiskopija nudi enostavne reπitve naravoslovne fotografije, pa je naëin dela, vsaj na zaëetku, vse prej kot enostaven. Digiskopiranja se je potrebno priuëiti. Fotografiranje na ta naëin lahko primerjamo z voænjo avtomobila. Lahko ga kupimo, vendar se moramo najprej nauëiti upravljanja z njim. Kaj je digiskopija? Digiskopija je skoraj revolucionarno odkritje malezijca Laureneca Poha, ki je februarja 1999 zgolj po nakljuëju spoznal, da lahko skozi svoj teleskop, s katerim je opazoval ptice, fotografira z digitalnim fotoaparatom. Laurencea se je zato prijelo ime boter digiskopije. Enostavno povedano gre za fotografiranje z digitalnim fotoaparatom skozi teleskop za opazovanje ptic. Ime temu nenavadnemu poëetju (digiskopija, ang. digiscoping) je dal francoz Alain Fosse. Noviteta se je med naravoslovnimi fotografi in ornitologi prijela, saj se s tovrstnim fotografiranjem ukvarja vsak dan veë ljudi.»e so zaëetniki digiskopije πe fotografirali z roke, pa nam danes πtevilni proizvajalci digitalnih fotoaparatov in teleskopov æe ponujajo mnoæico razliënih adapterjev za digiskopijo. Zakaj digiskopija? Konvencionalna naravoslovna fotografija pozna uporabo 35 mm zrcalno-refleksne kamere (fotoaparata), z zmogljivimi, dragimi in nenazadnje teækimi optiënimi pripomoëki (objektivi, teleobjektivi). Razpoloæljive leëe (optika) pa ponavadi niso dovolj zmogljive. Z zrcalno-refleksnimi objektivi velikosti 500 mm in zaslonko f 8 je zaradi slabe svetlobe teæko ostriti. Tudi Ëe si lahko privoπëimo super teleobjektiv Nikon super-telephoto 800 mm, f 5.6 ED IF AIS, ki stane neverjetnih 6399,00 US $ ter nanj vpnemo πe telekonverter, je to za fotografiranje manjπih ptic premalo. Z digiskopijo, pri kateri uporabimo digitalni fotoaparat z integrirano optiëno poveëavo (3 x) ter teleskop z okularjem poveëave 20 x, pridobimo poveëavo, ki najbolj spominja na teleobjektive z veë kot 2800 mm, ki pa jih preprosto ni. S tako poveëavo lahko fotografiramo tudi obroëke na nogah zaznamovanih ptic.»eprav je izraëun poveëav le teoretiëen, pa je zmogljivost takih poveëav zelo blizu dejanske. Tudi cena digiskopa je znatno niæja od klasiëne fotografske opreme, saj bomo za dober digitalni fotoaparat (Nikon Coolpix 4500) odπteli pribliæno 600 EUR, za dober teleskop (Swarovski ATS 80 HD) z okularjem poveëave x (zoom) pa okoli 1800 EUR. Kakor koli æe, Ëe zraven priπtejemo πe spominsko kartico (vsaj 128 MB), sodobno bliskavico, rezervne baterijske vloæke ter nekaj rezervnih delov, je skupna cena πe vedno manjπa od srednje dobre optike zrcalno-refleksnih fotoaparatov Leica formata. Da o nakupu filmov in razvijanju leteh niti ne govorimo. Nekako logiëno je priëakovati, da si bodo opazovalci ptic, ki æe imajo teleskope kmalu omislili tudi digitalni fotoaparat z vmesnimi nastavki in ga uporabili za fotografiranje ptic. Danes je na voljo kar nekaj digitalnih fotoaparatov, ki nam omogoëajo digiskopijo. Laurence Poh in ostali, ki digiskopirajo dalj Ëasa, prisegajo na Nikon Coolpix 990 (ni veë v prodaji) in Nikon Coolpix 4500 (je πe v prodaji). Sicer pa lahko za digiskopijo uporabljamo πtevilne druge digitalce. Bolj primerni so tisti z notranjim zoomom in premerom objektiva 28 mm, saj jih je laæje pritrditi na teleskop. Spodnja meja zmogljivosti digitalca za potrebe digiskopije je 2 mega toëk. 35 mm film sicer πe vedno ponuja potencial za viπjo kakovost slike, vendar se razlika nevzdræno zmanjπuje. Visoko kakovostni in zaenkrat dragi digitalni fotoaparati æe ponujajo vrhunske rezultate. Prednosti digiskopije Ena glavnih prednosti digiskopije, je Digiskop in njegovi sestavni deli (1. Teleskop Swarovski ATS 80 HD z okularjem Swarovski zoom 20-60x, 2. Digitalni fotoaparat Nikon Coolpix 4500, 3. Stativ Swarovski, 4. Swarovski DCA (Digital camera Adapter) vmesnik, 5. LCD senëilo z lupo (2x) EagleEye/Xtend-a-View Pro (tm)- Wing Version, 6. Nosilec in roka za æiëni sporæilec EagleEye,, 7. ÆiËni sporæilec Minolta, 8. Red dot toëkovni merilec 1x30 in po naroëilu izdelan nosilec). moænost ogleda fotografirane ptice na LCD zaslonu takoj, doloëevanje neznanih in manj znanih vrst doma ter nenazadnje imamo fotografijo brez dolgotrajnega Ëakanja na razvijanje. Po prvem posnetku lahko ocenimo nastavitve, ki so potrebne za dober posnetek, slabe fotografije lahko pobriπemo. Fotografije lahko v kratkem Ëasu prenesemo na raëunalnik (ni veë dolgotrajnega in zamudnega skeniranja fotografij ali diapozitivov), kjer jih lahko kasneje ustrezno obdelamo (popravimo). Tisti, ki se z digiskopijo ukvarjamo prisegamo na Adobe Photoshop. Z nakupom digitalnega fotoaparata Nikon Coolpix 4500, dobite tudi licenëni program Adobe Photoshop 6.0. Ker veljajo naravoslovni fotografi za nadleæne fotografe, πe posebej kar se æivali tiëe, nam digiskopija ponuja moænost fotografiranja iz veëje razdalje. S tem zmanjπamo motenje æivali, izraz fotografiranega objekta pa deluje bolj naravno. Slabosti digiskopije Trenutno so digitalni fotoaparati pri prenosu na spominsko kartico πe vedno poëasni in nemalokrat zaradi tega zamudimo tudi kakπno priloænost za dober posnetek. Pri tem pa moramo biti raëunalniπko pismeni in znati upravljati s posnetimi in shranjenimi fotografijami. Na moëni zunanji svetlobi je LCD zaslon vëasih slabo viden. To pomankljivost pa lahko odpravimo z ustreznim senëilom. Tudi pri digiskopiji je izrednega pomena vrhunska optika teleskopa in fotoaparata. Pri teleskopih srednjega in niæjega cenovnega razreda se nam kaj lahko zgodi, da posnetki ne bodo ostri. Teæave pa nastopijo tudi zaradi sferiëne in apokromatske aberacije. Slednja je πe posebej moteëa, saj se pojavlja na robovih belih in Ërnih objektov kot vijoliëna (magenta) obroba, ki pa jo lahko popravimo kasneje z raëunalniπko obdelavo. Pri vrhunskih teleskopih (Swarovski ATS 80 HD, Leica Apo-Televid, Zeiss Diascope 85T FL) teh teæav skorajda ni. Oprema Med teleskopi so v digiskopiji Ëislani Vmesnik Swarovski DCA (Digital camera Adapter) omogoëa vpetje razliënih objektivov (28 mm, 37, mm, 43 mm, 52 mm). LCD senëilo z lupo (2x) proizvajalca EagleEye. Nosilec zanj je hkrati nosilec roëke æiënega sproæilca. Red Dot toëkovni merilec ali refleksni Red Dot spektiv omogoëa laæje iskanje objekta, kadar je na teleskopi fiksno pritrjen kompaktni digitalec. 36 e-fotografija - junij, julij 2004

37 Mlakarica Anas platyrhynchos. Oddaljenost cca. 30 m. Portret kmeëke lastovke Hirundo rustica. Oddaljenost cca. 5 m. predvsem teleskopi Swarovski (Swarovski ATS in STS 80 HD), Leica Apo-Televid, Zeiss Diascope 85T FL. Da se fotografirati tudi z drugimi teleskopi, vendar je kvaliteta zapisa slabπa. Premer leëe teleskopa mora biti vsaj 70 mm! VeËina za digiskopijo uporablja digitalne fotoaparate Nikon Coolpix 990, 995 in Zakaj? Nimajo zunanjega zooma in omogoëajo vpetje digitalnega fotoaparata na okular teleskopa z vmesnikom, razdalja med leëami okularja in objektiva pa je izredno majhna, kar je za fotografiranje skozi teleskop bistvenega pomena. Na ta naëin zmanjπamo moænost pojava vinjete (obroëa) na fotografiji. Vmesnik (adapter) je moæno tudi kupiti, saj so izdelovalci digitalnih fotoaparatov (predvsem Nikon) in teleskopov æe ponudili trgu svoje, sicer drage vmesnike. Lahko si ga izdelate sami oz. vam ga po navodilih izdela najbliæji strugar. Za kvalitetno zajemanje digitalne fotografije pri digiskopiji so bistvenega pomena dober in stabilen stativ, æiëni sproæilec ter senëilo za LCD zaslon. Nosilec za æiëni sproæilec lahko kupite ali pa si nosilec izdelate sami. Elektronski sproæilci (Remote control) niso najboljπi zaradi Ëasovnih zamikov, pa πe dragi so, Ëe jih kupite kot dodatno opremo. SenËilo za LCD zaslon lahko kupite ali pa si ga naredite sami iz priroëne napravice za roëno ogledovanje diapozitivov. Zaradi naknadnega ostrenja na teleskopu, ki je vëasih nujno, je bolje da ima senëilo tudi lupo, v kateri bomo izostritev na ekranëku bolje videli. PREVIDNOSTNI UKREPI! Pri premikanju stativa in teleskopa bodite pozorni na sonce, Ëe je na teleskopu z adapterjem pritrjen vklopljen digitalni fotoaparat, saj lahko trajno poπkodujete fotoaparat, Ëe skozi teleskop zaidejo neposredno sonëni æarki! BodoËnost digiskopije Vsekakor bo navduπila marsikaterega naravoslovnega fotografa in opazovalca ptic, ki bo ali v celoti zamenjal klasiëno zajemanje slike (film) ali pa bo digiskopijo uporabljal le kot dodatek pri svojem delu. Nenazadnje ne gre pozabiti tudi na t.i. paparazze, ki zaenkrat πe vedno uporabljajo zrcalnorefleksne kamere in drage teleobjektive. (II.del v 13.πrevilki e-fotografije) Tekst in foto: Iztok kornik VeË podatkov posameznih fotografij dobite na naslovu Digiscopia Slovenica ( www2.arnes.si/~kpornitold1/ digiscopia_slovenica/index.html) e-fotografija - junij, julij

38 Obdelava digitalnih fotografij Uvod Imamo digitalni fotoaparat. Slikamo. Slike prenesemo na osebni raëunalnik, potem pa? Nekatere slike poπljemo po elektronski poπti v izdelavo ali pa jih zapeëemo na CD in jih takπne odnesemo v foto studio. Nekatere obdelamo. Pri fotografiji na klasiëni film, je imel vsak film svojo karakteristiko - nekateri so bili nevrtalni, drugi so bolj poudarili rumene tone, tretji zelene itn. Pri Ërnobelih filmih je imel vsak film svoj kontrast, pa razliëno obëutljivost na barve, tonalni razpon... Se pravi, z izbiro filma smo lahko priëarali naπim fotografijam doloëen prizvok. V tem Ëlanku bomo pogledali, kaj lahko naredimo, da naπe slike izboljπamo - jim damo ostrino, ki jim manjka, bolj æive, Velvia barve in odstranimo πum, ki nastane pri veëjih ISO vrednostih. Hkrati bomo pregledali par programov/pluginov, ki so nam pri tem poëetju lahko v pomoë. Na koncu Ëlanka je πe primerjava, kako se na razliënih fotografijah obnesejo razliëne tehnike. Barvna korekcija Digitalni fotoaparati imajo obiëajno razliëne nastavitve za razliëne svetlobne pogoje. Dnevno svetlobo, oblaëno vreme, umetno osvetlitev z neonsko svetlobo, obiëajnimi æarnicami. RazliËni viri svetlobe imajo razliëno barvno temperaturo. Poleg omenjenih nastavitev pa imajo digitalni fotoaparati tudi avtomatsko nastavitev barvne temperature in pa vëasih πe posebno nastavitev, kjer fotograf sam izbere temperaturo bele toëke ali pa posname referenëen bel objekt (naprimer bel list). Shranjevanje fotografij v RAW zapisu Boljπi digitalni fotoaparati imajo moænost, da fotografijo zapiπejo v RAW naëinu, kar pomeni da se na spominsko kartico prenesejo podatki iz Ëipa brez da bi se fotografija obdelala (nastavitev barvne temperature, ostrine, kontrasta, saturacije, kompresija, pretvorba v JFIF zapis). Za pregled fotografij, zapisanih v RAW naëinu potrebujemo posebno programsko opremo, ki jo obiëajno dobimo zraven fotoaparata, ali pa jo dokupimo. Primer neodvisne programske opreme, ki deluje z razliënimi RAW zapisi veëih proizvajalcev je C1 DSLR (Capture One) podjetja Phase One ( Ena izmed prednosti zapisovanja fotografij v RAW naëinu je torej enostavno spreminjanje vrednosti, ki bi jih sicer morali nastaviti pred fotografiranjem. Vendar pa ni vse izgubljeno, tudi Ëe ima fotografija bolj moder/zelen/rumenkast ton. To lahko odpravimo na veë naëinov. Najbolj enostaven je, da poleg bele in Ërne toëke Ëimbolj natanëno doloëimo sivo toëko. To lahko storimo znotraj nastavitve nivojev (Levels, Ctrl-L) ali znotraj nastavitev krivulj (Curves, Ctrl-M).»im bolj toëno je doloëena siva toëka, bolj toëna bo barva fotografije. Odstranjevanje πuma Filmske emluzije postanje pri veëjih ISO vrednostih tudi bolj zrnate, kar pomeni da imajo efektivno manjπo loëljivost. Podobno se dogaja pri digitalnih fotografijah, le da v tem primeru veëji zrnatosti reëemo πum. um se dostikrat pojavi tudi pri skeniranju diapozitivov, πe posebej v temnih predelih diapozitiva. Zaradi poveëane obëutljivosti Odstranjevanje πuma Za ilustracijo sem uporabil sliko kace, ki sem jo posnel pri obëutljivosti ISO 1600 s fotoaparatom Canon EOS 300D. Uporabil sem program NeatImage, ki se je obnesel precej dobro. Izsek originalne slike. V neostrih, zamegljenih delih fotografije (zgornji del) vidimo precej πuma, kar je glede na nastavljeno obëutljivost (ISO 1600) razumljivo. Izsek iz slike, ki jo je obdelal program NeatImage. Detajli v kaëinih oëeh so ostali, hkrati pa v zgornjem delu fotografije vidimo da je zelo gladka. CCD ali CMOS senzorjev se poveëa tudi πum na teh senzorjih, kar se na fotografijah pozna kot temne/svetle pikice ali majhni flekci.»e fotografijo poveëamo, ta πum postane πe bolj viden. S tem ko odstranimo πum, zgubimo na ostrini. S tem ko fotografijo zostrimo, jih hkrati tudi dodamo πum. To gre z roko v roki, vendar doloëen, ponovljiv in predvidljiv del πuma lahko precej zmanjπamo in s tem doseæemo veëjo kakovost naπih digitalnih posnetkov. Resnici na ljubo je πum precej bolj viden na raëunalniku (monitorju) kakor na izdelani fotografiji. Sam sem bil preseneëen nad izdelano fotografijo, posneto v temni gostilni pri ISO Eden izmed programov, ki nam pomaga odstraniti πum iz digitalnih fotografij (ali iz digitalnih fotoaparatov ali skeniranih negativov/diapozitivov) je Neat Image ( Tudi FM Software ( ponuja vrsto pluginov za zmanjπevanje πuma, predvsem za digitalne zrcalnoreflekse fotoaparate. Ker FM Software ne ponuja preizkusnih razliëic, le teh nisem preizkusil. Ostrenje digitalnih fotografij Skoraj vsak program za obdelavo digitalnih fotografij ima vgrajeno tudi funkcijo (filter) ostrenja fotografije. Poleg navadnega, nekontroliranega ostrenja obstaja πe par boljπih metod, za doseganje bolj prefinjenih rezultatov. Ostrenje naj bi bil sicer eden zadnjih, Ëe ne celo zadnji korak pri obdelavi fotografije. Nekateri strokovanjki ostrijo celo samo preden dajo fotomaterial v tisk. Ne glede na napisano, je vedno dobro imeti original in izvajati kakrπnekoli popravke na kopiji. Tako lahko tudi kasneje s spremenjeno (izboljπsano) tehniko (oziroma novejπimi programi) doseæemo drugaëne (boljπe) rezultate. Unsharp mask Unsharp mask (ali krajπe USM) je tehnika za ostrenje robov digitalnih fotografij (skeniranih, ali æe v originalu digitalno zajetih). Pri uporabi USM filtra specificiramo tri vrednosti: procentualno poveëanje kontrasta, radij primerjave v toëkah in razliko za koliko se morajo okoliπke toëke razlikovati Ena izmed prednosti zapisovanja fotografij v RAW naëinu je torej enostavno spreminjanje vrednosti, ki bi jih sicer morali nastaviti pred fotografiranjem. Izsek iz slike, ki je obdelana s Photoshtop Median filtrom z radijem nastavljenim na 1 toëko. Median filter æal deluje tako na ostrih kot neostrih delih fotografije enako. Kar pomeni, da doloëeno informacijo tukaj izgubmo. Pri nastavitvi radija na dve toëki je ta izguba precejπnja. Lepo se vidi, da se program NeatImage zelo dobro odreæe. PrepiËan sem, da se na trgu pojavlja vedno veë programov in vedno teæje se bo odloëiti kateri je pravi. Pri uporabi USM filtra specificiramo tri vrednosti: procentualno poveëanje kontrasta, radij primerjave v toëkah in razliko za koliko se morajo okoliπke toëke razlikovati v kontrastu (256 nivojev). 38 e-fotografija - junij, julij 2004

39 v kontrastu (256 nivojev). Naprimer, vrednosti 75%, 1.5 px in 2 nivoja pomenijo da se bo kontrast okrog toëk z radijem 1.5 toëke poveëal za 75% v primeru, da se bo nivo razlikoval za 2 stopnji. Parametri USM so odvisni od samega fotoaparata, koliko ostrenja je apliciral æe sam fotoaprat (bolj napredni aparati imajo to stopnjo konfigurabilno), velikosti slike in osebnih preferenc. Jaz obiëajno pri skeniranem filmu in fotografijah iz digitalnega aparata uporabljam 75% poveëanje kontrasta, radij 1.5 toëke in dva nivoja razlike v kontrastu. Vkolikor imate vklopljen predogled (preview), lahko ob spreminjanju USM parametrov na svoji fotografiji opazujete kaksen efekt bodo imeli. Vredno je omeniti, da vkolikor ne æelite vplivati na barvo vaπih fotografij, ostrenje izvajajte na L kanalu (lightness), pri Ëemer je potrebo fotgrafijo iz RGB barvnega prostora spremeniti v Lab barvni prostor. USM metoda da tudi najboljπe rezultate ko fotografije ne vsebujejo preveë πuma. Guru Unsharp mask Phtoshop 6.0, lahko pa isto tehniko izvedete tudi z brezplaënimi programi za obdelavo digitalnih fotografij (naprimer Gimp ( 1) Naredimo kopijo trenutne plasti in jo naredimo aktivno. Na tej plasti apliciramo USM in sicer precej veë kot se nam zdi OK. 2) NaËin prelivanja (Blending mode) nastavimo na Darken ter nastavimo prepustnost (opacity) trenutne plasti na æeljeno vrednost (odvisno od efekta, ki ga iπëemo). 3) Naredimo πe eno kopijo originalne plasti in na njej apliciramo USM. Tokrat izberemo za naëin prelivanja Lighten in primerno nastavimo tudi prepustnost trenutnega nivoja. Z nastavljanjem prepustnosti posameznih plasti dosegamo razliëne efekte. Posebej pri fotografijah z veliko πuma, da dobre efekte æe 2. korak. Pri tretjem pa premajhna prepustnost zgornje plasti obiëajno pridela πe veë πuma. Z opisano tehniko lahko ostrimo loëeno po svetlih/temnih delih fotografije. FM Software CSPro Photoshop Plugin Izsek originalne slike Uporabljen Photoshop plug in 10D Custom Sharpen Pro, nastavljen na vrednost 4 (Higher). Russel Brown na svojem spletnem mestu ( prikazuje tehniko ostrenja kot ga uporabljajo guruji. Gre za selektivno ostrenje svetlih in temnih delov fotografije, z malo iznajdljivosti pa iz te tehnike lahko izpeljete tudi svoje. Opis se nanaπa na uporabo programa Adobe Fred Miranda ( je znan po vrsti razliënih pluginov in akcij za Adobe Photoshop. Opisana je uporaba Canon 10D CSPro Plugina. Uporaba Photoshopovega filtra Unsharp mask. Nastitve: 170%, toëkovni radij 1.1 in nivojska obëutljivost (threshold) 2. Plugin ima 5 stopenj ostrenja. Poleg tega, pa ima uporabnik moænost med samim procesom tudi vplivati na stopnjo ostrenja in prosojnost plasti. Plugini so specifiëni za vsak fotoaparat posebej. Spodaj so primeri razliënih pristopov k ostrenju. Seveda na trgu obstaja kar nekaj odliënih programov, med njimi sta tudi Photokit Sharpener Pro in Noise Ninja. VeËino teh programov lahko brezplaëno preizkusite sami. Za ilustracijo sem uporabil portret slikan s Canon EOS 10D pri obëutljivosti ISO 400. Vidimo, da se Fred Miranda plugin obnese odliëno.»eprav z navadnim Unsharp maskom dobimo dobre rezultate, opazimo, da svetle toëke postanejo πe bolj svetle kot bi morale biti (primer v oëeh in na oëalih). Miha ValenËiË e-fotografija - junij, julij

40 Digitalna prevara! Fotografija je od nekdaj sluæila za neke vrste dokazno gradivo, za odraz dejanskega stanja pred objektivom v trenutku, ko je fotograf pritisnil sproæilec. Pa je res tako? Kdor je sliπal za fotografijo, je gotovo sliπal tudi za retuπiranje. Retuπa, v bolj ohlapnem pomenu pomeni naknadno obdelavo slike, torej potem ko je æe posneta. Retuπo sreëujemo tudi pod nazivom fotomontaæa, digitalna obdelava, post processing, image manipulation ipd.. Stara je toliko kot fotografija. Æe prvi fotografi so namreë na roke popravljali napake na steklenih ploπëah. Kasnejπi fotografi so z retuπiranjem fotografij poleg odprave napak skuπali doseëi lepπi motiv. Se spomnite dolgih trepalnic in polnih temnih ustnic na Ërno-beli fotografiji vaπe babice? Sedaj pa pomislite za trenutek:»e je nekdo risal in brisal po fotografiji vaπe babice - potem fotografija ne more biti prikaz dejanskega stanja v trenutku nastanka. Babica je bila v resnici drugaëna, kot jo prikazuje fotografija, ni res? PREVARA? Fotografija - koπëek zgodovine? Nedolgo nazaj mi je sorodnik pokazal stare fotografije skupnega druæinskega prednika. Skupaj s svojimi vajenci ponosno pozira pred kovaënico. Zavihani rokavi, miπiëaste roke, koπati brki in resen obraz izzivalno zazrt direktno v objektiv s fotografije pozdravljajo svojega potomca osem desetletij kasneje! OËi so se sprehodile po detajlih na fotografijah. Tu leæi razmetano orodje, tam drugi pripomoëki, vrvi, okraski, verige, podkve... Na hrbtni strani fotografij je vesten fotograf zapisal datum nastanka fotografije. Posnete so bile pred rojstvom mojega, zdaj æe pokojnega oëeta! Ni treba biti arhivar, da se zaveπ pomembnosti take fotografije. V rokah dræiπ - nië drugega kot - koπëek zgodovine!! Vsak od nas verjame, da je fotografija verodostojen prikaz dogajanja pred fotoaparatom, torej da gledamo tisto kar bi v danem trenutku videli tudi sami, Ëe bi bili tam.»ista dejstva. Oglejte si eno izmed njih. Prikazuje avstro ogrske kovaëe pri delu. Verjetno nihëe ne dvomi o njeni avtentiënosti. Kaj pa Ëe reëem, Tako so v naπih krajih podkovali konje za Ëasa cesarice Marije. Fotografija postane za gledalca pomembna, Ëe pozna ozadje. Kraj, Ëas, osebe na sliki - πele poznavanje teh podatkov da fotografiji zgodovinsko vrednost. MogoËe je pa kateri od teh fantov na sliki prav tvoj prednik? da je oficir z otrokom na levi strani fotografije s pomoëjo raëunalnika prenesen z neke druge fotografije? Je potem ta fotografija πe verodostojna? Je πe koπëek zgodovine ali je kar digitalna prevara?»asi slavne cesarice, obeh svetovnih vojn in rajnke Jugoslavije so mimo. Fotografi iz teh obdobij so retuπo uporabljali skoraj izkljuëno za izboljπanje videza fotografije. S fotografij so odstranjevali praske, dodajali so liëila, brisali mozolje... Tako delo je zahtevalo od fotografa kar nekaj izkuπenj, dobro oko, mirno roko in precej potrpeæljivosti, zato so se za tovrstne storitve odloëali bolj redki petiëneæi. Kakπna je situacija danes? Fotoaparat (bodisi digitalni ali analogni) ima praktiëno vsak. RaËunalnik tudi ni nobena redkost. Kdor ima analogni aparat, si poleg raëunalnika omisli πe skener, ki mu posnete fotografije digitalizira in pripravi za nadaljnjo obdelavo z raëunalnikom. To pa pomeni, da lahko vsak malo bolj veπë mulec (ali smrklja) v par minutah in brez truda popolnoma spremeni fotografijo.»e je fotograf pred 50 leti babici na sliki dorisal daljπe trepalnice, ji lahko danes v 5 minutah doriπemo koπate dedkove brke Ëe hoëemo! Potvarjanje dejstev na digitalnih fotografijah je postalo æe tako enostavno in prepriëljivo, da goljufije vedno teæje opazimo. Digitalni raj Uporaba raëunalnikov v dobi digitalne fotografije je neobhodna. (Razume se, govorim o raëunalnikih z nameπëeno programsko opremo za obdelavo fotografij. O sami programski opremi bom pisal kdaj drugië!) Programi za obdelavo fotografij izvajajo retuπo s par kliki po miπki in tipkovnici. So relativno enostavni za uporabo, vendar to pomeni, da lahko prve in enostavnejπe popravke v resnici izvedemo æe po par minutah dela z njimi, da pa jih do potankosti obvladamo, to pa zahteva veë let profesionalnega dela z njimi in razumevanje principov, po katerih delujejo programi. Ali je potem kaj Ëudnega, da tako hitro zapademo skuπnjavi? SedeË za raëunalnikom lahko v par minutah shujπam deset kilogramov, se pomladim za deset let, si omislim Ferrarija pred garaæo, lahko svet domiπljije predstavim kot realnost. Laæja dostopnost do teh tehnik poslediëno pomeni veë retuπiranih fotografij. Ali lahko reëemo, da ima retuπirana fotografija veëjo sporoëilnost? Ali je dodatek kontrasta ali osvetlitve æe retuπa? Da bi lahko odgovorili Jih poznate? Moænost retuπe, ki fotografom pred leti ni bila dosegljiva brez obilice izkuπenj potrpeæljivosti in natanënosti, je danes mala malica za skoraj vsakega mulca! na to vpraπanje moramo najprej definirati, kdaj neko fotografijo oznaëimo kot retuπo. Kaj je retuπirana fotografija? Ob tem vpraπanju se kreπejo mnenja tako pri nas kot drugod po svetu. V veëini primerov je tako ali tako pomembna estetska komponenta. Tako kot pri slikarjih nikoli ne primerjamo verodostojnost slike na platnu z resniënim motivom, je tudi pri fotografiji za opazovalca najveëkrat bolj pomembna estetska vrednost fotografije.»e kak detajl moti in ga avtor izbriπe, s tem fotografijo izboljπa? Za ilustracijo poglejmo namiπljen primer: Na fotografiji imamo mladenko, ki na koncu pomola, naslonjena na svetilnik obëuduje galebe v letu. Lotimo se raëunalniπke obdelave. Lepo po fazah: 1.) Slika vleëe preveë na modro, zato popravimo tonsko vrednost bolj na rdeëe- rumeno. Dobimo lepπi uëinek zahajajoëega sonca. 2.) Na zunanjih delih slike je veë detajlov, ki odvraëajo pogled z glavnega motiva. Odreæemo (crop). 3.)PoveËamo kontrast in sliko s filtrom malce izostrimo. 4.) Obraz dekleta posvetlimo, da pride bolj do izraza 5.)Poleg njene glave izza pomola πtrli jambor. Pobriπemo. (clone ali podobna funkc.) Prav tako pobriπemo osamljeno barëico v daljavi. 6.)Iz neke druge fotografije dodamo na nebo od sonca oæarjene oblake. Dobimo bolj dramatiëni uëinek. 7.) Pobriπemo cel svetilnik in namesto njega vkomponiramo primerno figuro kakega znanega Slovenca. Recimo kar predsednika dræave. Sedaj se naπe dekle naslanja nanj. Rezultat? Predsednik preæivlja romantiëni Tragedija! Morsko pes je napadel marince med vojaπko vajo.»e bi slika nastala pred 20 leti, verjetno o njeni avtentiënosti ne bi dvomili, tako pa je posnetek resniëno tako πokanten, da se nam v misli takoj prikrade sum na digitalno obdelavo. Da so retuπe lahko tudi æaljive dokazuje mnoæiica sicer πaljivih fotografij, ki oëitno namigujejo na kakπno pomalnjkljivost oseb na fotografiji. Primer na sliki prikazuje ameriπkega predsednika, kot da bi ne znal niti otroπke knjige prav obrniti. Slika ni ujet trenutek v Ëasu ampak je retuπirana z oëitnim namenom. 40 e-fotografija - junij, julij 2004

41 vikend ob morju z lepo mladenko! Nastala fotografija je nedvomno retuπa, ali pa je retuπa tudi fotografija po fazi 1.) ali 2.) ali 4.)... Do kje smemo πe reëi da fotografija prikazuje dejansko stanje? Prva znana zloraba retuπe v politiëne namene v Veliki Britaniji je odmevala v Ëasopisju leta (Ëlovek bi pomislil da se bo kdo tega æe prej domislil). Fotograf je v restavraciji posnel politiënega veljaka in njegovo æeno. Da bi zadeva bolje zgledala, je (kdo ve na Ëigavo pobudo) z mize digitalno odstranil steklenico piva, in drugo steklenico z retuπo spremenil v steklenico πampanjca. Na videz nedolæna in neπkodljiva retuπa je sproæila plaz polemik v javnosti»lani NUJ (nacionalizirati Union of Journalists) so se odzvali: To ni fotografija! To je foto-slika! so trdili in sproæili pobudo, naj bi uredniki publikacij na vse fotografije dodali znak ki pove ali je bila fotografija digitalno obdelana. ohranijo, ni dovoljeno z uprabo zatemnjevanja ali osvetljevanja brisati detalje s slike), korekcija barv (samo Ëe se ne spremenijo resniëne barve in neselektivno), Reæiranje kadra (potrebno navesti resniëna dejstva. Ni prav, Ëe navedemo pri sliki leva da je S safarija v Afriki Ëe smo ga slikali v NemËiji v ZOO), pretvorba v»b (Ëe je neselektivna in celotna), odprava tehniënih napak (prah in praske, digitalni πum.) Ni dovoljeno Dvojna ekspozicija, zdruæevanje fotografij ali dodajanje detaljov z drugih fotografij, risanje na fotografiji, mehëanje (blurr), odprava ali dodajanje nezaæeljenih a realnih detajlov (mozolji, telegrafske æice, prometni znaki,... ), barvanje»b fotografij, uporaba kreativnih filtrov, Sedaj ko smo pribliæno definirali pravila, poglejmo nekaj primerov pretiravanja pri uporabi retuπe. Znan primer je iz ameriπke revije TV Guide ( ). Uredniki so na naslovnici potrebovali Oprah Whinfrey s, na njihovo æalost pa je pred kratkim zelo shujπala in novejπe fotografije niso imeli v fotoarhivu. Domislili so se reπitve. Obraz Oprah Whinfrey so stisnili (shujπali) in ga z retuπo namestili na fotografijo vitke igralke Ann Margaret. Kreator obleke na sliki je prevaro odkrili in sproæil se je plaz polemik o dopustnosti takega ravnanja. slikam ni nië dodal ali odvzel, je s pomoëjo agresivnega toniranja tako spremenil barve in osenëenost ozadij, da ni veë ustrezalo realnim razmeram. Nagrajenec je sicer po burnih razpravah svojo nagrado dobil nazaj saj nikjer toëno ne piπe v koliki meri pa je sicer dovoljeno toniranje lahko uporabljeno, primer pa kaæe, da si tudi stroka πe ni Ëisto na jasnem kako retuπo obvladovati. Mojstrstvo v obdelavi posnetkov kaæejo tudi nekateri naπi Ëasopisi in revije. Nekatere retuπe njihovih naslovnic, ki so povezane z aktualnim druæbenim dogajanjem, so æe prave umetniπke stvaritve. Po internetu kroæi neπteto retuπiranih fotografij, s katerimi avtorji æelijo pri opazovalcih vzbuditi zaëudenje, πok, nejevero... V zabavno branje in ogled priporoëam truthminers.com/truth/faked_photos.htm.da je retuπiranje fotografij z namenom zavajanja gledalcev æe stara zgodba se lahko prepriëate na tem naslovu: Med drugim tam najdete material izpred 70 let, recimo sliko (retuπo) Hitlerja pri 3 letih, slike πtiri meterske kobilice ipd. nanj pikirajo z viπine. 3.)Kot pod katerim ptië dræi krila ni naraven 4.)Vrat ptiëa je nenaravno tanek 5.)PtiË med fotografiranjem ni letel!»e bi letel z minimalno hitrostjo za vodomce (cca 50km/h) bi bilo z 400mm objektivom potrebna zaslonka najmanj 1/32. Za tak scenarij je z znanimi bliskavicami nemogoëe doseëi dovolj moëno osvetlitev. Itd. VeË o tem: natgeo_english/index.html Brez dvoma je fotografija po svoji estetski vrednosti Ëudovita. Vpraπanje pa je kaj je pomembnejπe: da je fotografija lepa ali da je verodostojna? Logo, s katerim bi oznaëevali retuπirane fotografije (levo) in Logo za neretuπirane posnetke (desno). Danes lahko vidimo, da iz vsega tega kar se je pred slabim desetletjem pletlo ni nastalo nië. Za povrh pa so ugotovili, da logo za neretuπirane posnetke v Evropi pomeni, da se lahko material kemiëno Ëisti... VeË o tem: Ker je skoraj vsaka digitalna fotografija pred objavo obdelana, pa Ëeprav samo osvetlitev ali izrez, bi veljalo sprejeti normative kdaj velja fotografija za spremenjeno. Pravila retuπe Nekih sploπno priznanih in potrjenih pravil o tem kaj je retuπa in kaj ne, πe ni postavljenih, zato si bomo pomagali sami. Recimo da smo nekomu dali svojo fotografijo. Pove nam, da jo bo popravil in objavil v Ëasopisu. Kakπne popravke mu lahko dovolimo, brez strahu da se bo v Ëasopisu znaπla slika, ki nas prikazuje v - hmm, kako bi rekel - v kakπni koëljivi situaciji, sumljivi druæbi, ali eksotiëni lokaciji? Definirajmo pravila s katerimi bi ne imeli strahu, da bo okrnjena ali spremenjena sporoëilna komponenta naπe fotografije. Dovoljeno: Izrez (crop), Ostrenje, Korekcija osvetlitve (samo v taki meri, da se detajli s slike Je dober namen opraviëljiv razlog? Recimo odstranitev mozoljev z lica ali koπëka hrane z zob? e ena iz Ëezluæja: V juniju 1994 sta dve reviji Time in Newsweek objavili enako fotografijo O. J. Simpsona. Na naslovnici revije Time je bil igralec temne koæe, neobrit, rahlo neoster - rezultat retuπe. Nobenih bistvenih popravkov, vendar pri gledalcu pusti v podzavesti bolj negativen vtis! Vpraπanje ki je begalo AmeriËane: je urednik revije Time nepremiπljen, je rasist ali samo slab umetnik? Verodostojnost fotografije Meje med digitalno sliko in fotografijo dejansko ni tako lahko postaviti. Potrebno je vedeti, da so se tudi na negativih in diasih delale doloëene korekcije tako med razvijanjem, kot po njem. e lansko leto je zveza N.C. Press Photographers Association odvzela nagrado nagrajencu zaradi uporabljene retuπe.»eprav fotograf svojin Retuπa in original iz tridesetih let prejπnjega stoletja. Leva slika naj bi prikazovala malega Adolfa. Da je slika ponaredek je dokazla mati, ki je uspela najti original (desna slika) na kateri je njen sin in nima veza z slavnim Führerjem. Zapeljevanje gledalcev torej ni od vëeraj! Ne bi rad zavajal in napeljeval k razmiπljanju, da je sporna samo naknadna obdelava fotografij. Tudi montaæa kadra pred pritiskom sproæilca je lahko zavajujoëa. Znan je primer, ko si je urednik zaæelel slike leoparda, ki ære svoj plen v grmovju v ozadju pa se vidi zahajajoëe sonce. Da bi fotograf izpolnil to nalogo, je najel cirkuπkega dreserja s treniranim leopardom vred in nekaj lovcev, ki so nastreljali divjad. Ob sonënem zahodu je s pomoëjo dreserja poslikal zverino, ki je ubogljivo leæala v grmu, kjer je po nakljuëju leæala ustreljena antilopa, zato si je zverina spotoma privoπëila πe malico - v sploπno zadovoljstvo vseh udeleæenih kot tudi urednika in gledalcev. Na forumu e-fotografije je matty objavil link do zanimive slike, ki prikazuje vodomca pri lovu muhe enodnevnice. Fotografija je izπla na naslovnici madæarske izdaje revije National Geografic, revije ki slovi po kvalitetnih in avtentiënih fotografijah. kandal je nastal, ker so ugotovili da je fotografija montirana. Pri odkrivanju prevare so sodelovali fotografski strokovnjaki in biologi. Nekaj njihovih ugotovitev: 1.) Muha je mrtva, sicer bi bili zaradi njenega gibanja v vodi vidne vibracije. 2.)Vodomci nikdar ne napadejo plena v vodoravnem letu, temveë ZakljuËek Æivimo v Ëasu izrazitega nasiëenja z informacijami. Vizuelna informacija, ima moëan vpliv tudi prek podzavestnega zaznavanja. Celotna druæba mora vedeti, kako interpretirati dobljene informacije. Retuπe fotografij, ki jih sreëujemo na vsakem koraku, niso samo stvar tehnologija, temveë stvar razumevanja druæbe! NauËiti se moramo, da videno informacijo ne vzamemo za dejstvo! Pri predvajanju prvih filmov so ljudje paniëno beæali, ker so se bali da bo vlak s platna zapeljal mednje. Hollywood je dosegel, da danes πe pri tako srhljivih prizorih mirno obsedimo na sedeæu in srkamo kokakolo. Tudi pri fotografijah se bomo morali navaditi, da bomo vedno sumili v retuπo. Dober namen ne opraviëuje retuπe! Nikoli namreë ne vemo v kakπen namen bo fotografija uporabljena. Po drugi strani sem prepriëan, da se najlepπe posnetke naredi s pomoëjo retuπe in reæiranja scene. In prav estetska vrednost fotografije je veëkrat pomembnejπa. Koga pa briga, da je na sliki pradedek s kravato, Ëeprav jo je verjetno nosil samo dvakrat v æivljenju, da imajo na popotni fotografiji vsi Ërnci ki delajo na polju nove (nedeljske) obleke?»e mi je fotografija vπeë, mar bom kompliciral z vpraπanji: Kako da je tako velika luna na πirokokotnem posnetku? Ali: Mar niso ti oblaki nekam nenaravno osvetljeni?»e mi je slika vπeë, se torej ne bom obregnil ob uporabo retuπe in bom polemiziranje o tem lepo prepustil drugim. Tadej Rupnik e-fotografija - junij, julij

42 Program - PhotoWatermark Profesional Dandanes je digitalna fotografija æe skoraj v vsakem domu. S tem pa se tudi del trdega diska v raëunalniku dokaj hitro polni s fotografijami, πe posebno v druæinah z majhnimi otroci, seveda pa niso izkljuëeni tudi amaterski in profesionalni fotografi, kot tudi ne ostali uporabniki digitalnih fotoaparatov. Ko se nam v raëunalniku nabere æe kar nekaj sto fotografij, si jih marsikdo æeli lepo urediti in si k fotografijam zabeleæiti datum posnetkov, kraj dogajanja in πe marsikaj bi se naπlo, vsak ima paë svoj okus in ideje. Danes to veë ni problem, saj nam ni potrebno obdelovati vsake fotografije urediti svoje fotografije in jih dopolniti z vodnimi æigi ; datumom posnetka, krajem dogajanja, itd. Zadeva je zelo funkcionalna, saj nam omogoëa vrsto orodij in priboljπkov, ki nam olajπajo delo in na koncu ko si nastavimo vse parametre kliknemo na gumb ter vse izbrane datoteke ali vse datoteke v izbrani mapi bodo dopolnjene z naπimi zahtevami. Tako imenovane vodne æige si lahko vnaprej pripravimo za posebne priloænosti (rojstni dan, poroka, abraham, ) ter jih shranimo za poznejπo uporabo, pri tem je zelo priroëno, Ëe si naredimo vodni æig, æig in kliknemo gum ter vse fotografije bodo imele odtisnjen datum posnetka, pa πe datum bo na vsakem posnetku na enakem mestu. Vsako fotografijo posebej lahko πe obdelamo (barve, kontrast, svetlost, ), vkljuëena je tudi funkcija Obreæi s katero lahko naπe fotografije obrezujemo. Na razpolago imamo πe nekaj zanimivih filtrov za fotografije in vodne æige. Seveda lahko fotografije okrasite tudi z vaπim logotipom, ter tako pripravite lepe posnetke za spletno predstavitev in πe kaj bi se naπlo. Verjetno si vsak uporabnik preimenuje vse datoteke, saj nam fotoaparati oznaëujejo imena s πiframi. Tukaj imamo super orodje za masivno preimenovanje datotek, kjer si nastavimo naπe parametre in s katero πtevilko se naj preimenovanje zaëne ter kliknemo gumb in æe imamo vse datoteke preimenovane z enakim imenom. Zelo priroëna funkcija v programu je, da nam omogoëa samodejni prenos podatkov EXIF, kjer so zabeleæene vse informacije o naπem posnetku, ter te informacije lahko tudi vkljuëimo oz. vægemo na fotografijo brez, da bi karkoli pisali. To je zelo dobra funkcija, ko se ne moremo spomniti kdaj smo posneli fotografijo. V EXIF tabeli najdemo informacije od datuma posnetka, modela fotoaparata, Ëas osvetlitve,. Program PhotoWatermark Professional podpira najbolj znane vrste datotek JPEG, TIFF BMP, GIF (tudi animirani), PNG in JPEG2000 za keter nastvitve si lahko sami posebej. Predstavil bi vam zelo zanimiv in πe posebej priroëen program za vodno æigosanje PhotoWatermak Professional. Program je namenjen vsem, ki si æelijo lepo kateri nam doda datum posnetka, nastavimo si πe samo postavitev datuma in si ga shranimo, ter tako lahko vedno ko imamo nekaj fotografij, naloæimo shranjen vodni nastavimo po æelji. Vgrajen ima tudi lasten FTP klient, ki nam omogoëa enostavno prenaπanje datotek fotografij z streænika in tudi na streænik. Enostavno vtipkamo podatke o streæniku, naslov, uporabniπko ime in geslo in æe lahko delamo z njim. PhotoWatermark Professional osnovne funkcije - Z enim korakom lahko procesiramo veliko πtevilo fotografij (vse datoteke v mapi in tudi v podmapah) z kombinacijami: - Masovno preimenovanje: Izdelamo si 42 e-fotografija - junij, julij 2004