Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje oktober - november 2007 letnik 6 πt.32 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov ISSN

Transcript

1 e-fotografija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje oktober - november 2007 letnik 6 πt.32 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov ISSN V dobi digitalnih fotografskih kamer se je marsikaj spremenilo. Pa ne toliko v tehniki fotografiranja ali fotografskih kamer, saj se je v bistvu zamenjal samo medij, na katerega zajemamo motiv. e najveëji korak je bil narejen v mnoæiënosti uporabe fotokamer, med drugim tudi med uporabniki kamer DSLR. Nikoli do zdaj v zgodovini fotografije ni bilo toliko ljubiteljskih fotografov v razredu SLR, kot tudi ne fotografov z vsaj osnovnim fotografskim znanjem. Digitalna tehnika zajema je prinesla predvsem preprosto pot do konënega izdelka, tj. fotografije.»as novosti in streznitve e-fotografija FOTO teëaji! Apple iphone Prvi preizkus velikoformatnih tiskalnikov Glede obstojnosti boste v uradnih zapisih lahko prebrali, da je obstojnost slik z njihovimi barvami in na njihove papirje tudi 100 in veë let. Adobe PhotoShop Lightroom Preizkusili smo Adobe Photoshop Lightroom je res moëno fotografovo orodje. Spoznajmo lastno kompaktno fotokamero! Video preizkusi Kamera snema video v pravem πirokem formatu, za kakovostno sliko pa skrbi procesor DIGIC DV. Kamera ponuja πe veë uporabnih moænosti, kot je na primer dodajanje zvoka na obstojeëe posnetke, veë zabavnih digitalnih uëinkov, ponaπa pa se tudi s kar tisoëkratno digitalno poveëavo, ki je pa seveda uporabna zgolj s stativom. To je majhna in uporabna kamera z velikim razponom goriπënic, namenjena pa je predvsem nezahtevnim druæinskim uporabnikom. Novice - Testi -»lanki - Forum - Foto Galerija Tokrat bom opisal samo oznake, ki jih na veëini kamer vidimo na nastavitvenem gumbu na njenem zgornjem delu. Nekatere imajo izbiro teh lastnosti preko LCD zaslona. Vendar je namen teh oznak enak.

2 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

3 Novosti v fotografskem svetu! Fotografska podjetja nam skoraj vsak dan predstavijo novost. Nekatere so pomembne in odmevne, preko mnogih gremo enostavno mimo. V septembru in oktobru smo bili æe priëa nekaterim odmevnim predstavitvam kot Nikon D3, Nikon NPS (pomoë profesionalnim fotografom), Sony Alpha 700, Canon CPK (pomoë profesionalnim fotografom), Olympus E-3 in mnoæica novih programskih reπitev med njimi Sony Smile Photo (razpoznavanje nasmeπka in proæenje ob njem), PhotoShop CS3 in Apple sistem Leopard. V Sloveniji smo dobili prvo fotografsko podjetje, ki je vstopilo med ponudnike grafiënih storitev. Podjetje Digifot iz Lendave je naredilo pogumen korak in za fotografa zanimivo ponudbo izdelave fotoknjig kupilo vrhunski digitalni tiskarski stroj HP Indigo. Prav fotoknjiga si zaëenja pridobivati vse veë zanimanja tako med ponudniki izdelave klasiënih fotografij kot med fotografi. Lahko reëemo, da tudi v Sloveniji vstopamo v dobo fotoknjig. Imamo æe nekaj ponudnikov, ki samo Ëakajo, da jim programerji dokonëno izdelajo programe za domaëo postavitev fotoknjig. Zaenkrat je v Sloveniji samo eno podjetje (a je lahko æe med tem ko berete ta uvodnik na trgu æe drugo), ki ima popolno orodje, program s katerim si lahko izdelamo fotoknjigo. Podjetje HSH iz Ljubljane nudi program najveëjega evropskega izdelovalca fotografij in fotoknjig CeWe. Program je v slovenskem jeziku, zato ga lahko povzamemo tudi za svojega. V vseh naslednjih revijah bo veliko zapisanega o fotoknjigah in programih na naπem trgu. Predstavili vam bomo tudi delo z njimi. V mesecih november in december bomo priëa pravih poplav predstavitev razliëne fotografske opreme in ponudbe. S slovenskimi podjetji smo æe v dogovoru za predstavitve njihove nove opreme. VeË o njih lahko izveste na Tako bo æe predstavitev nove kamere DSLR Sony Alpha 700. Sledi predstavitev Fujifilm fotokamer in ostale fotografu zanimive opreme. e v novembru bo predstavitev Olympus E-3 kamere DSLR, ki pri Olympus odpira novo poglavje v 4/ 3 sistemu. Vrhunski profesionalni kameri Canon EOS 1Ds MkIII in Nikon D3 pa bomo predstavili decembra. Za fotografe vsekakor zanimiv konec leta. Beseda urednika e-fotografija tudi po poπti! naroëite jo lahko preko prijavnice na starejπih πtevilk ni na voljo! e-fotografija je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. Knjigo lahko dobite v vseh poslovalnicah Comtron in Comshop Maribor Træaπka cesta 21 Trg Svobode 5 Ljubljana BTC hala 9 in BTC City Park iπka Mercator center Celje Mariborska 100 (City Center Celje) Koper Ferrarska ulica 100 Murska Sobota Obrtna ulica 28 Novo Mesto Ljubljanska 27 Center BTC Slovenj Gradec Rankova ulica 4a (PC Mercator) Velenje KidriËeva cesta 2b Nova Gorica Industrijska 6 (Mercator center Kromberk) Lesce Roæna dolina 51 Knjiga je namenjena vsem fotografom, ki noëejo, da jih nova tehnologija prehiti, in ki se æelijo seznaniti z osnovo in kakovostjo digitalne tehnike pri izdelavi fotografij predvsem iz praktiënega izhodiπëa. MISLI DIGITALNO! Matjaæ Intihar e-fotografija predstavitve nove fotografske opreme - november in december / veë na Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: album: e-fotografija - oktober, november

4 e-fotografija osnovni teëaj fotografije zaëetek Spoznajmo lastno digitalno kompaktno kamero - IV.del»udne ikonce! Tehnika kako zajeti motiv se s prihodom digitalnih kamer moëno spreminja. Tudi najcenejπe kompaktne kamere nam ponujajo pravo paleto moænosti. Na kameri ali pa v meniju imamo vse veë nastavitev, ki pa veëino uporabnikov prej motijo kot pa, da so jim v pomoë. In tako uporabnik kompaktne kamere kljub mnoæici nastavitev, ki nam lahko vëasih pomagajo k kakovostnejπemu zajemu motiva uporablja samo tisto zeleno lastnost. Pa ni nië narobe. Avtomatika je æe dolga leta tako zmogljiva, da nam omogoëa kakovostno zajeti motiv v veliki veëini primerov. e tisto kar kamera naredi za naπe oëi narobe, se da z raëunalniπkimi programi popraviti. Pa vendar, Ëe æe ne boste uporabljali drugaënih nastavitev, jih vsaj bolje spoznajmo. Nikoli ne veste, kdaj pa bi si zares zaæeleli πe boljπi posnetek. Prve fotografske kamere so imele zelo preprosto tehniko osvetljevanja. Fotograf je enostavno z roko odkril objektiv in motiv se je na stekleno ploπëo premazano z na svetlobo obëutljivo emulzijo osvetljeval. Koliko Ëasa, pa je bilo odvisno od veë faktorjev. Ker je fotograf emulzijo izdeloval sam, ni bilo nekih zakonitosti glede Ëasa osvetlitev. Samo praksa je fotografu pomagala pravilno osvetliti foto ploπëo. In seveda, osvetlitve so bile tudi pri moëni sonëni svetlobi zaradi nizke obëutljivosti zelo dolge. Sprva nekaj ur, na koncu fotografiranja na steklene ploπëe pa nekaj desetink sekunde. Leta 1888 je s prihodom celuloidnega filma v foto kamero, fotograf æe dobil moænost enostavnejπega fotografiranja. Zaradi enake obëutljivosti so kamere æe dobile oznake, sonce, oblaëno. Dolgo vrsto let, so bile samo te oznake vodilo fotografu, s katerimi nastavitvami osvetliti film. Na vsaki πkatlici filma so bili narisani pogoji od sonca, fotografiranje v senci, v oblaënem vremenu, v prostoru in fotograf se je oboroæen s temi navodili trudil kar najbolje posneti motiv. Boljπe kamere so æe imele nastavitve Ëasov osvetljevanja in zaslonke za prepustitev koliëine svetlobe na film. Dobili smo nova navodila. 1/125 sekunde in f/16 ob sonënem vremenu, 1/125 in f/5,6 ob oblaënem itd. V 70-tih so v vse veë SLR kamer zaëeli vgrajevati svetlomere. Ti so fotografu æe bolj natanëno pomagali kakovostno zajeti posnetek. Prav tako pa se je priëelo v kamere æe dodajati lastnost avtomatike osvetlitve. S tem pa se je fotografu moëno olajπalo delo. Med film kamerami so v 90-tih samo najboljπe premogle πe kakπno dodatno nastavitev kot avtomatiko P. Tudi Ëe je kamera imela veë moænosti so jih redki izkoriπëali. Fotograf si na kompaktni kameri ni æelel eksperimentirati, na SLR kamerah pa je vladalo podcenjevanje avtomatskih nastavitev. S prihodom digitalnih kamer pa so najrazliënejπe avtomatike prisotne povsod. Da bi fotograf roëno nastavljal Ëas in zaslonko se tudi med hobi in profesionalnimi fotografi zgodi redko. Nekdaj zelo necenjene avtomatike so vse bolj v uporabi. In Ëe jih izkuπenejπi fotograf pozna in tudi zna izkoristiti, jih druæinski fotograf nikoli ne uporabi. Zakaj bi tudi jih? Zelena avtomatika mu popolnoma zadoπëa! Ali res? Oznake Tokrat bom opisal samo oznake, ki jih na veëini kamer vidimo na nastavitvenem gumbu na njenem zgornjem delu. Nekatere imajo izbiro teh lastnosti preko LCD zaslona. Vendar je namen teh oznak enak. Oznake, ki so nakazane s sliëicami se seveda od proizvajalca do proizvajalca razlikujejo. Vendar v veliki veëini primerov samo v oblikovnem pristopu. Najbolj vidna je zelena oznaka. Nekateri nariπejo kamero, drugi kvadrat, tretji tako obarvajo Ërko P. Torej vizualnih izvedb je veë, prav tako nekih Od podjetja do podjetja je odvisno kakπno filozofijo slikovnih ikon in postavitve gumba za izbiro programov nam nudijo. Pri nekaterih kompaktnih kamerah moramo za prenastavitev v meni, veëina kamer DSLR pa ima vrtljiv izbirni gumb. Samo v profesionalnih model kamer ne boste opazili povsod drugod klasiëne zelene avtomatike. 4 e-fotografija - oktober, november 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

5 14.novembra veë na popolnoma enakih nastavitev med proizvajalci ni. Vendar, Ëe se æe, se razlikujejo zelo malenkostno. Nekateri pa dodajo πe povsem svoje programske avtomatike. Recimo za fotografiranje na snegu, ob vodi, poudarek na Ëloveπki koæi, itd.»rkovne oznake S prihodom elektronike v foto kamere se je priëela tudi doba programskih nastavitev. Sprva so imele kamere samo dve moænosti. Avtomatiko Ëasa, kar je uporabljala veëina SLR kamer. Canon pa je preπel na FD objektive in ti so æe omogoëali elektronsko vodeno mehansko povezavo med ohiπjem kamere z zaslonko v objektivu. Zato so se pri njih odloëili za avtomatiko zaslonke. Minolta je leta 1977 v kameri XD7 zdruæila oba naëina. Dobili smo novi oznaki. Ena je kazala avtomatiko zaslonke, druga Ëasa. Leta 1978 pa je v SLR sistemu sledila novost v kameri Canon A1. To je bila oznaka P, programska avtomatika, ki je sama skrbela tako za nastavitev Ëasa kot zaslonke. Fotografi smo bili kar nekaj Ëasa skeptiëni do te novosti. Sama avtomatika Ëasa ali zaslonke se je predvsem med amaterskimi hobi fotografi hitro prijela, saj si πe vedno lahko kontroliral posnetek. Toda, da bi ti kamera sama izbirala vse nastavitve. To kar nekaj Ëasa ni πlo v glave fotografov. Vendar πe danes, veëina izkuπenejπih fotografov raje poseæe po nastavitvah Ëasa ali zaslonke kot pa po popolni programski nastavitvi. ( e enkrat poudarjam, da so nastavitve od kamere do kamere predvsem pa med proizvajalci razliëne. Predvsem v tem, da lahko neka kamera pod doloëeno funkcijo omogoëa πe kakπno dodatno lastnost veë). Zeleno (popolni program) Odvisno od svetlobnih pogojev, gibanja kamere in motiva nam ta avtomatika popolnoma sama doloëa, Ëas in zaslonko; vklop bliskavice, Ëe je premalo svetlobe; nastavitev ostrine; preklop na ostrenje gibajoëih motivov; avtomatsko korekturo bele barve; avtomatsko nastavitev Odvisno od proizvajalca in namembnosti kamere proizvajalec ponudi programsko izbiro. VeËina mnoæico slikovnih programov zdruæi (SCENE), nekateri zdruæijo celo P,S, A, M nastavitve in jih kasneje prenastavljamo na zaslonu kamere. Prijazna zelena avtomatika bo hobi, druæinskemu ali popotniπkemu fotografu v veliko pomoë pri spoznavanju fotokamere in naëina njenega delovanja. V dobrih svetlobnih pogojih bo kamera s πe tako preprosto avtomatiko veë kot odliëno zajela motiv. Spoznajte pa tudi druge programske nastavitve. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - oktober, november

6 e-fotografija osnovni teëaj fotografije zaëetek obëutljivosti ISO; avtomatska nastavitev stiskanja JPEG datoteke (Ta programska avtomatika nam predvsem omogoëi v skoraj vseh pogojih tembolj zadovoljivo zajeti posnetek, tudi Ëe nimamo nobenega predznanja o tehniki fotografiranja). P (program)»e nam prejπnja zelena avtomatika v veëini primerov ne omogoëa lastnih nastavitev, imamo v tem programskem naëinu veë svobode. Sami lahko doloëamo naëin ostrenja, WB (White Balance) korekturo bele barve, ISO, stiskanje datoteke, vklop bliskavice, korekturo osvetlitve v plus in minus, kontrast, barvitost, programsko ostrino itd. Kamera pa v tem programskem naëinu poskrbi za optimalno nastavitev Ëasa in zaslonke. Pri nekaterih kamerah lahko celo vplivamo na viπjo ali niæjo nastavitev le teh. V obeh (zeleni in P) programskih primerih se Ëas nastavlja tudi v odvisnosti nastavljene goriπëne razdalje objektiva.»e je le mogoëe, kamera poskrbi za Ëase osvetlitve, ki naj nam bi πe zadoπëali za nestreseni posnetek. Tv, S (TIME, SPEED, prioriteta Ëasa osvetlitve) V tem naëinu avtomatike fotograf sam nastavi æeleni Ëas osvetlitve. Tako lahko fotograf kontrolira posnetek v fazi gibanja. Program sam pa bo poskrbel za pravilno nastavljeno zaslonko. Ta naëin je primeren takrat, kadar æelimo sami vplivati s daljπim ali krajπim Ëasom osvetlitve na naëin zajema posnetka. Z daljπimi Ëasi lahko prikaæemo gibanje, s kratkimi pa zamrznemo hitro gibajoëe predmete. Av, A (APERTURE, prioriteta zaslonke) V tem naëinu fotograf sam izbira zaslonko, kamera pa mu doloëa Ëas osvetlitve. Ta avtomatika je primerna kadar fotograf sam æeli vplivati na globinsko ostrino zajetega motiva. S kompaktnimi digitalnimi kamerami je to sicer teæko, zaradi majhnih goriπënic. V SLR razredu kamer pa pri zajemu motiva globinska ostrina veliko vpliva na fotografijo. Z jo lahko bolj ali manj poudarimo doloëene dele motiva na fotografiji. M (MANUAL, samostojna nastavitev Ëasa in zaslonke) Tudi povsem roëni naëin se je πe obdræal. Fotograf sam vpliva na Ëas osvetlitve kot zaslonko. Svetlomer v kameri pa mu pomaga nastaviti pravilne vrednosti. Predvsem Medtem ko imajo kamere za profesionalne in napredne fotografe samo osnovno programsko izbiro, pa nam kompaktne nudijo æe pravi fotografski vodië z opombami in nasveti, za vsak motiv ali nastavitev posebej. Olympus celo v slovenskem jeziku. Sinhronizacija preko spleta Avtomatika za πportno fotografijo bo poskrbela za kratke Ëase osvetlitve, da hitro premikajoëi objekt ne bo premaknjen (zamegljen) in s tem neoster. Da pa avtomatika doseæe kratki Ëas bo uporabila viπjo obëutljivost ISO. Pri kompaktnih kamerah bodo fotografije kaj hitro zrnate. Toda vsaj imamo jo! izkuπenejπi fotografi πe vedno poseæejo po tem naëinu. Tako lahko veliko laæe kontrolirajo posnetek, saj toëno vedo kateri del motiva mora biti pravilno osvetljen in se na podlagi izkuπenj odloëajo za pod ali nad osvetlitev. C (Custom) My (MyMode, lastne nastavitve, katere sami vnesemo v program) Nekatere kamere nam omogoëajo povsem lastne nastavitve. Sami si lahko nastavimo glavne parametre od loëljivosti, naëina zapisa datoteke, ISO, WB, itd. Ta uporabimo takrat, kadar æelimo na hiter naëin fotografirati pod nam najljubπimi nastavitvami. Slikovne oznake programskih nastavitev V kompaktnih film kamerah smo v veëini kamer poznali samo zeleno popolnoma programsko nastavitev. Draæje so jih poëasi priëele dobivati vse veë. Vendar ne tiste iz SLR kamer, avtomatiko zaslonke ali Ëasa, ampak ikone, ki so druæinskemu fotografu zelo enostavno prikazovale motiv, ki ga æeli fotografirati. Te programirane programske nastavitve je prva uvedla v kameri Dynax 7000i leta 1988Minolta, s pomoëjo posebno programiranih kartic, ki jih je fotograf vstavil v kamero. Vendar se sicer zanimiva ideja ni prijela. Canon je s kamero EOS 10 (1990) naπel drugaëno enostavnejπo reπitev. V navodilih kamere so bile Ërtne kode, prebral pa si jih lahko preko IR Ëitalnika v kameri. Vsaka koda pa je imela svojo programirano avtomatiko. Vendar fotografi tistega obdobja tem programskih avtomatikam nismo zaupali. Dandanes se uporabniki zanaπajo na mobilnike, na katerih imajo shranjene pomembne podatke kot so kontakti ali sestanki. To zanaπanje pa zna biti tudi tvegano, saj lahko mobilnik kaj hitro izgubite, ali pa vam ga ukradejo. Da bi se izognili tveganju, je priporoëljivo te podatke shranjevati na raëunalnik preko ustreznih programov, ki so poveëini æe priloæeni mobilcem ob nakupu. Vendar pa je za tako poëetje potrebno mobilnik vedno priklopiti na kabel ali preko ustrezne breæziëne povezave in nato povezati z raëunalnikom, kar je za nekatere precej zamudno opravilo. Druga, predvsem hitrejπa reπitev pa so spletni servisi, ki vam brezplaëno in povsem breæziëno sinhronizirajo podatke. Najpogosteje uporabljeni portali pri tem so zyb.com, gsmsync.com in plaxo.com.»e vam torej mobilnik ukradejo si le kupite novega ter ga preko omenjenih spletnih portalov sinhronizirate s shranjenimi podatki. In kako spletni servisi delujejo? Kot prvo je potrebno narediti registracijo na samem portalu, kjer poleg podatkov vnesemo tudi proizvajalca in model mobilnika, ter telefonsko πtevilko. Po registraciji nato na GSM prejmemo nastavitve za daljinsko sinhronizacijo, ki jih moramo na mobilnik le shraniti. Za prvo uporabo nato le v povezavah izberemo servis, s katerim æelimo sinhronizirati podatke. Prva sinronizacija traja nekoliko dlje Ëasa, saj je potrebno prenesti vse podatke shranjene na mobilniku. Vsaka nadalnja sprememba poteka precej hitreje, saj le popravi obstojeëe ali doda nove podatke. Stroπkov z uporabo servisov trenutno πe ni, uporaba je torej brezplaëna, vse kar se vam zaraëuna je prenos podatkov po ceniku vaπega mobilnega operaterja. e veë, nekateri portali, med njimi tudi zyb.com obljubljajo, da bo sinhronizacija za vedno ostala brezplaëna, nekateri izmed njih pa napovedujejo πe uvedbo dodatnih plaëljivih storitev, kot je recimo shranjevanje SMS sporoëil. Na vseh portalih lahko sinhronizirane podatke tudi urejamo, jim dodamo kako podrobnost, ali pa jih izbriπemo. Te podatke lahko nato tudi preprosto prenesemonazaj na svoj mobilnik ali pa na drug mobilnik, na katerem moramo le nastaviti pravilne podatke raëuna. S samo uporabo seveda najveë pridobimo uporabniki, saj nam ni potrebno nenehno skrbeti, kdaj bomo izgubili vse podatke. Tudi glede varovanja osebnih podatkov je poskrbljeno, saj vsi servisi zagotavljajo, da bodo z njimi ravnali v skladu z zakonom. Trenutno lahko sinhroniziramo veëino novejπih mobilnikov, najpogosteje so seveda omenjene veëje znamke kot so Nokia, Sony Ericsson, Motorola, Samsung in LG. Z uporabo omenjenih servisov pa seveda najveë pridobimo uporabniki, saj s tem zmanjπamo moænosti izgube dragocenih podatkov. 6 e-fotografija - oktober, november 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

7 14.novembra veë na Kamere z zasloni na dotik imajo vse nastavitve avtomatik osvetlitve preko njega. PoËasi pa so se programirane avtomatike vtihotapile tudi na cenejπe SLR kamere namenjene ljubiteljskim fotografom, ki so si in si æelijo SLR kamero predvsem samo za druæinsko fotografijo. Portret Prioriteta je na majhni globinski ostrini. Program skrbi za tembolj odprto zaslonko v vseh pogojih, razen pri SLR kamerah tudi v odvisnosti s goriπnico objektiva. S tem dobimo majhno globinsko ostrino, zaradi tega je na sliki je malo moteëih elementov oster je samo najpomembnejπi objekt, portret. Nekatere kamere pa programsko spremenijo πe tonski zapis, zaradi poudarka na barvi koæe in malenkostno zmanjπajo ostrino. port Prioriteta so kratki Ëasi osvetlitve. S tem zamrznemo hitro gibajoëe motive. Nekatere kamere tudi same poseæejo po viπji obëutljivosti za doseganje krajπih Ëasov.»e ne æelite, da je kakovost slike slabπa, je treba biti pozoren tudi na ta element. Pokrajina V nasprotju z zgoraj opisanima programoma ta skrbi za veliko globinsko ostrino. Zaslonka je moëno zaprta, Ëasi osvetlitve so daljπi. Vendar veëina programov ne dopuπëa predolgih osvetlitev, tako da se za stresenost le tega ni bati. Program raje poseæe po viπji obëutljivosti ali pa bolj odpre zaslonko. Makro Tudi tu je poudarek na veliki globinski ostrini in pa merjenju svetlobe iz bliæine. Ker morajo biti tudi Ëasi osvetlitve kratki, kamera rada poseæe po viπji obëutljivosti. (Makro posnetke, Ëe je le mogoëe fotografirajte iz stojala). NoËni Poviπa se obëutljivost, WB se prestavi na avtomatiko, poudarek je na πe daljπih Ëasih osvetlitve kot bi nam jo nudila navadna avtomatika P. Z daljπim osvetljevanjem doseæemo bolj poudarjeno noëno atmosfero. (Ker so Ëasi osvetlitve daljπi je treba kamero nasloniti na trdno stojeëi predmet ali uporabiti stojalo). NoËni portret Avtomatsko se vklopi bliskavica, kamera pa upoπteva za osvetljevanje tudi svetlobo v ozadju. S tem doseæemo, da je osvetljen tudi celoten ambient kjer fotografiramo. (Tudi tu je priporoëljiva uporaba stojala). Sneg Fotografiranje na snegu ima svoje specifiëne pogoje. Svetlomeri niso umerjeni na belo barvo. Zato program poskrbi za pravilno osvetlitev. Voda Tudi ob rekah, jezerih in na morju imamo specifiëne svetlobne pogoje. Veliko je odbite svetlobe. Tudi WB in tonske nastavitve se bolj prilagodijo modri barvi. Pri Sony kamerah smo æe v prejπnji reviji preizkusilo novo programsko lastnost, avtomatsko proæenje ob nasmeπku portretiranca, Razpoznavanje obrazov (nasmeπka) Programska nastavitev razpoznavanja obrazov je vse bolj prisotna v foto kompaktnih kamerah. Nastavitev na to funkcijo je zelo primerna v vseh primerih ko fotografiramo premikajoë portret ali veë njih. Kamera ne samo da skrbi za sledenje portreta in njegovo pravilno izostritev ampak v tistem delu slike daje tudi poudarek na osvetlitev. S tem dobimo kakovostnejπe osvetljen portret. Avtomatiki razpoznavanja obrazov pa sta Sony in Olympus æe dodala novo zanimivo lastnost. Kamera razpozna tudi kdaj se portret nasmehne in sama od sebe proæi. S pomoëjo te avtomatike so naπi portretiranci na sliki vedno dobre volje. VeËina nastavitev, ki nam jih omogoëajo danaπnje kamere je predstavljenih. Kdaj katero uporabiti, pa je povsem vaπa lastna izbira. Velika veëina fotografov bo πe vedno uporabljala samo oznako P. Tisti, ki radi eksperimentirajo, se boste posluæevali tudi ostalih nastavitev. Ne preizkuπajte pa razliënih nastavitev takrat, ko ste na resnem fotografiranju. Zaradi neizkuπenosti se vam lahko pripeti, da boste povsem napaëno zajeli motiv. Lastnosti preizkusite æe doma, tako boste vsaj prepriëani kako nekatera lastnost deluje. Naprednejπi hobi ali profesionalni fotograf pa se bo predprogramiranih avtomatskih nastavitev πe vedno izogibal in uporabljal samo P, Tv, Av avtomatike in nekateri, ko se jim bo zdelo potrebno, roëno M nastavitev. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - oktober, november

8 e-fotografija predstavitve fotografske opreme»as novosti in streznitve»as novosti in streznitve Spremembe Bili so Ëasi, ko si si kupil fotografsko kamero po svojih Po letu 2000 smo v fotografiji doæiveli velike spremembe. finanënih in predvsem fotografskih sposobnostih. V dobi Prihod digitalne tehnologije zajema slike med mnoæice je analogne tehnike in filma smo fotografi le redko posegali v postavil pojme, kot so druæinski, popotniπki, amaterski in viπji fotografski razred, kot smo ga lahko izkoristili ali profesionalni fotograf, povsem na glavo. Prav tako to, kakπno uporabljali. Ostali smo ali pri kompaktni kameri za druæinsko in katero opremo potrebuje fotograf. Vse skupaj pa je prihod popotniπko fotografiranje ali pa preπli v osnovni zrcalnorefleksni razred in si dokupili πe nekaj dodatnih objektivov sedmih letih prihoda digitalne tehnike med mnoæice, fotograf digitalne tehnike zaëinil πe z dejstvom, da je danes, po ter bliskavico. Vendar tudi pri dodatni opremi nismo æe skoraj vsakdo. Vsak s svojimi zmoænostmi, æeljami, pretiravali. Preprosto smo vedeli, kateri objektiv razmiπljanjem in predvsem naëinom vstopa med uporabnike potrebujemo za svojo fotografsko dejavnost tako po fotokamer. Medtem ko smo pred leti fotoamaterji in tehniënih lastnostih kot finanënih zmoænostih. profesionalni fotografi veljali za tiste, ki smo svetovali o V druæinski popotniπki fotografiji sta se v veëini primerov primernem nakupu fotokamere, vam danes lahko æe vsak uporabljala kompaktna kamera in negativni film. uporabnik interneta ali digitalne kamere razloæi, kaj kupiti. Hobifotografi (rekli smo jim tudi amaterski) so posegali po Seveda pa veë mnenj prinese veë ali manj kakovostnih kamerah SLR srednjega cenovnega razreda, najnaprednejπi, nasvetov in s tem povezan pravilni nakup. Po drugi strani pa lahko bi rekli tudi najveëji ljubitelji fotografije pa po viπjem je sprememba v tem, da smo v analogni dobi kupili cenovnem razredu. Vendar pa so v veëini primerov le fotokamero za pet, deset ali πe veë let in je nismo zamenjali, profesionalni fotografi posegali po kamerah, ki so bile medtem ko je digitalna tehnika prinesla veliko hitrejπo namenjene prav njim. OmogoËale so predvsem uporabo zamenjavo opreme. In zaradi lastnih izkuπenj je lahko drugi sistema, dodatnih nastavkov, robustnost in visoko nakup æe pravilnejπi. natanënost delovanja. Z razliënimi tehniënimi in Zaradi velike mnoæice fotografov in razliënih razredov elektronskimi dodatki pa so bile zelo skope. Ljubiteljski fotografskih kamer je tudi prav, da se vsakdo zaveda, da fotografi, ki so imeli veë pod palcem, pa niso posegali po obstajajo razliëne zahteve glede naëina fotografiranja in da japonskih proizvajalcih. Zanje sta bila primerna samo πe Leica je danes dajati nasvete po starih izkuπnjah povsem napaëno in Contax. Imeli smo torej razrede kamer in njihove prave dejanje. Prav zato so danes nastale velike spremembe. kupce, seveda s poudarkom na nam ljubem proizvajalcu. Fotograf z veliko analognimi izkuπnjami vam morda lahko Ne smemo pa pozabiti dejstva, da je bilo tako fotografiranje svetuje samo s svojega vidika. Digitalna tehnologija pa je kot samo uëenje v analogni fotografiji SLR mnogo teæje kot danes veja celotne informatike in tudi tako jo je treba gledati. danes. Uporabniki kompaktnih kamer v druæinsko popotniπki Fotografija je s prihodom digitalnih fotografskih kamer med fotografiji so delovali in do konënega izdelka tj. fotografije mnoæice dobila πe en povsem drugaëen pomen. Fotografira priπli na mnogo preprostejπi naëin. V kamero jim je se tudi povsem za zabavo, in ne samo za trajni spomin kot v fotolaborant vloæil film, posneli so 36 posnetkov in kamero analogni dobi. s filmom prinesli nazaj. Za vse drugo so poskrbeli v Streznitev fotolaboratoriju. Kakor koli pogledamo, je v vsej zgodovini fotografije prihajalo do sprememb. Vse do leta 1888, ko je George Eastman dal na trg box kamero, v kateri je bil svitek filma za sto posnetkov, je bila fotografija domena izkljuëno redkih profesionalnih V dobi analogne fotografije so bile Contax kamere zelo cenjene. Prve Kodak box kamere na zviti film (nosilna podloga je bil celuloid). fotografov. Od zaëetka imena Kodak naprej je bila fotografija dosegljiva tudi amaterjem, za njihovo ljubiteljsko snemanje druæinskih ali popotniπkih dogodkov. Obenem se je zaëela tudi doba fotolaboratorijev, ki so ljubiteljskim fotografom zamenjevali film in izdelovali fotografije. Vse do zaëetka prihoda digitalne fotografije med mnoæice (pribl. leta 2000) je bilo vmes zelo malo veëjih fotografskih revolucij. Dve sta bili za fotoamaterstvo zelo oëitni. Leta 1936 sta Agfa in Kodak Prva dva barvna filma iz leta Agfacolor je premogel celih 2,5DIN (1,4ISO) obëutljivosti, Kodachrome pa 10DIN (7ISO). predstavila barvni film, sredi 80. let pa so zaëeli svoja vrata mnoæiëno odpirati manjπi fotolaboratoriji s prvimi samodejnimi stroji za izdelavo fotografij. VeËina drugih izboljπav ali prenov je bila domena manjπih tehnoloπkih preskokov v smislu olajπanja rokovanja s kamero in kakovostnejπega zajema fotografije. Tako smo dobili manjπe formate filmov, s tem kamer, zaklop, kakovostnejπe objektive, svetlomer, zoom objektive, motorni prenos filma... Nikon kamere iz serije FM πe danes veljajo za vrhunec mehanske tehnike. Tudi ta serija je bila opremljena z motornim prenosom filma. Vse do prihoda prvih digitalnih kamer v trgovine (pribl. leta 1996), ki so æe nakazovale, da prihaja do nove veëje revolucije v fotografiji, pa se med razredi v fotografiji tako med fotografi kot tehniko ni veliko spremenilo. Æe od leta 2000 se vse okoli fotografije spet spreminja in prihaja do prave revolucije. e najbolj med fotografi, fotografskimi razredi in pri izdelavi slike. e pred desetimi leti je le redko kateri amaterski fotograf dobil moænost objavljanja fotografij in reportaæ v Ëasopisih in revijah, prav tako je bilo zelo malo amaterskih 8 e-fotografija - oktober, november 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

9 Sony Alpha 700, Nikon D300, Nikon D3... fotografov, ki so si sami izdelovali Ërno-bele ali barvne fotografije. Bil je odliëen Ëas profesionalnih fotografov in fotolaborantov. Danes pa je tu æe Ëas, ko je loënica med profesionalnim in amaterskim fotografom zabrisana, prav tako se hitro spreminjata naëin shranjevanja in izdelave slike. Digitalna fotografska tehnika je fotografijo razπirila zelo na πiroko, predvsem pa je uëenje fotografije iz ljubiteljskih nagibov lahko tako hitro, da je lahko "novodobni" fotograf æe v letu ali dveh povsem enakovreden ali zaradi razmiπljanja in iskanja novih poti æe presega starejπe fotografe, ki se πe vedno poimenujejo kot profesionalni fotografi. Toda danes je profesionalni fotograf æe teæko doloëljiv pojem. Pomeni, da se s fotografijo preæivljaπ, da je to tvoj poklic. In danes se jih s fotografijo delno (Slovenija je premajhen trg za resen profesionalizem) preæivlja krepko πirπi krog kot πe pred nekaj leti. Prav tako prihaja do veëjih sprememb v izdelavi slike, saj se klasiëni fotolaboratoriji poëasi umikajo novim zahtevam po shranjevanju naπih fotografij. Industrija in fotografi, ki vse hitreje sprejemamo njihove tehnoloπke reπitve, jih æe v manjπi meri s pridom izkoriπëajo. S prihodom fotofonov s kakovostnim zajemom slike, z moænostjo shranjevanja fotografij v zbirkah v svetovnem spletu ter ogleda fotografij in drugih informacij prek nove tehnologije zaslonov pa bo zakljuëeno πe eno poglavje v fotografiji. V popolnosti se bomo preselili v digitalno dobo in novo revolucijo v fotografiji. Stari tehnoloπki postopki se bodo v roku treh let æe umaknili novim. Danes raëunalniπko pismeni fotograf πe lahko nekako spremlja tehnoloπke postopke od zajema do shranjevanja. Kako bo v prihodnosti, pa se bo kmalu videlo s prihodom novih tehnologij za shranjevanje in ogledovanje. Prav tu bo med veëjimi svetovnimi podjetji potekala najveëja bitka za prevlado. Tako bomo tudi v domeni druæinske fotografije delovali vse bolj globalno in vse manj lokalno. Svet fotokamer DSLR Po predstavitvi novih fotokamer Nikon iz razreda DSLR se je πe enkrat veë videlo, kako deluje psihologija mnoæic oziroma odziv na novosti z vidika ljubiteljskih hobifotografov. V dobi digitalnih fotografskih kamer se je marsikaj spremenilo. Pa ne toliko v tehniki fotografiranja ali fotografskih kamer, saj se je v bistvu zamenjal samo medij, na katerega zajemamo motiv. e najveëji korak je bil narejen v mnoæiënosti uporabe fotokamer, med drugim tudi med uporabniki kamer DSLR. Nikoli do zdaj v zgodovini fotografije ni bilo toliko ljubiteljskih fotografov v razredu SLR, kot tudi ne fotografov z vsaj osnovnim fotografskim znanjem. Digitalna tehnika zajema je prinesla predvsem preprosto pot do konënega izdelka, tj. fotografije. V analogni dobi je bilo potrebnega le veë znanja, da si med uporabnike kamer SLR vstopil, in πe veë Ëasa, da si se osnov delovanja z njo nauëil. V Ëasu analogne fotografije so bili fotografski teëaji dobro obiskani. Danes so poleg fotografskih teëajev e-fotografija zelo dobro obiskane e-fotografija predstavitve fotografske opreme. e daljπi proces je bila izdelava slike v domaëi temnici. Danes te mora fotografija samo veseliti in si si s tehniko hitro na ti. Seveda pa vse ni tako preprosto. Hitrost spoznavanja tehnike in celotne fotografije je privedla tudi do tega, da je vse veë nasprotujoëih si mnenj ali celo zavajajoëih, saj je poznavanje tehnike tudi Ëedalje bolj povrπno. Pa to niti ni narobe. Le najlaæje se danes zaradi svetovnega spleta spozna, kako na robu smo med poznavanjem tehnike in fotografije ter Ëistim navijaπtvom. Zato sem se odloëil za Ëlanek, v katerem bom "novodobnim" fotografom razkril del æe dolgo znane resnice. Predvsem pa se bomo v nadaljevanju vsi skupaj laæje razumeli. V Ëasu evforije novih izdelkov le redkokdo od "novodobnih" fotografov razume razlago, ki umirja trenutna Ëustva oziroma evforijo. Najzanimivejπe je, da ko πe nihëe od piπoëih sploh ni imel nove opreme v roki, oziroma jo tudi kako drugaëe le redko uporablja, o njej na veliko razpravlja. Zato æe vem, da se prve dni niti ni dobro izpostavljati s svojimi zapisi, saj te mnoæica niti ne razume. OËi so le preveë zaslepljene in sladki zapisi preveë samozadovoljujoëi.»as streznitve, ko se lahko resno pogovarjamo o vrednosti novosti, pride pozneje. Pa poglejmo enega izmed malo πirπih pogledov na fotografsko tehniko, predvsem v razredu kamer DSLR. Dejstva V vsej zgodovini fotografije si je na zaëetku vsak posameznik (kot pozneje podjetje, ki je izdelovalo fotokamere) izdelal nek naërt oziroma smernice o tem, kaj in kako izdelovati. Na Fox Talbot leta 1845 prikazuje svoj novi izum, fotografijo na papirju. koncu pa je merilo jasno. Strategija mora prinesti dobiëek.»im manj ga je, tem bolj se oddaljujeπ od moënega ponudnika fotokamer SLR in celotnega sistema, s tem pa izgubljaπ vse veë uporabnikov. Kakπen je konec, se ve. Zgodovina nam je æe dala niëkoliko odgovorov. Dala nam jih je æe tudi v trenutno najbolj razπirjeni temi Canon proti Nikonu. Pa pojdimo od zaëetka! TehniËne lastnosti fotokamer - zaëetki Po Niepcejevem (1822) in Daguerjevem (1837) odkritju za svetlobo obëutljivih in obstojnih snovi se je zaëela izdelava prvih fotokamer. Ker so bile prve temne lesene πkatle le z luknjico, so dobile ime po obokani sobi z odprtino - camera obscura (1558). DomaËi mizarji so si izmiπljali nove in nove naëine, kako naj bo kamera Ëim laæja in preprosta za uporabo. Marsikdo do konca niti ni izdelal kamere, oziroma nekateri so jih, vendar samo nekaj kosov. Kamere so tehtale tudi po 50 kilogramov in veë. Zamenjali so se mediji, na katere se je ujelo svetlobo, cink, steklo, papir, kamere so dobile prve optiëne elemente (camera lucida), objektive in moænost premikanja zadnjega dela ter s tem preprost naëin ostrenja. Vse do leta 1888, ko je George Eastman trgu ponudil "majhno" box kamero, v kateri je bil svitek filma, se ni poznala mnoæiëna proizvodnja fotokamer. Po letu 1900 pa sta tehniëno napredna nemπka industrija in finomehanika pokazali svojo moë tudi v fotografiji. Dobili smo prve kamere, ki niso bile iz lesa in so æe omogoëale natanëne nastavitve zaslonke kot zaklope za odmero Ëasa osvetlitve. Leta 1914 je Oskar Barnak izdelal kamero, ki je uporabljala Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - oktober, november

10 ... Fujifilm fotokamere, HP velikoformatni perforirani film πirine 35 mm, ki so ga uporabljali v filmski industriji. Kamera je æe premogla πtevilne finomehaniëne dele in je predvsem pokazala novo strategijo - izdelati kamero, ki bo priroëna, a naj πe vedno nudi visoko kakovost fotografije. Leico je zaëelo posnemati vse veë izdelovalcev kamer, saj je bila tehnologija izdelave take kamere dosegljiva, predvsem pa zaradi kompaktnosti preprostejπa za uporabo od box kamer. Vendar pa je vsako podjetje uvedlo svojo strategijo. Nekateri so samo kopirali ali kupovali dele za kamere pod svojim imenom, spet drugi sledili Leici in delovali za lastni razvoj. Vse do druge svetovne vojne je fotografska industrija cvetela in bila v celoti domena nemπke industrije. Adox, Alpa, Leica, Contax, Rolleiflex, Minox, Exakta, Voightlander, Wera in πtevilna druga podjetja so delovala za lastni razvoj in v razliënih fotografskih razredih. Sledila so jim πe japonska podjetja, ki so moëno kopirala nemπke kamere. Miranda je bila nekdaj zelo priznana japonska fotografska kamera. Po drugi svetovni vojni se je nekdaj visokorazvita nemπka industrija znaπla na robu propada. Nekaj tehnologije je prevzel vzhodni blok, nekaj pa so je preselili v Zahodno NemËijo. V Vzhodni NemËiji sta delovala predvsem Pentacon in Praktica, v Rusiji Kiev, Zenith, Smena in Zorki. Nekaj Ëasa sta v fotosvetu πe prednjaëili nemπki znamki Leica in Contax, vendar je bilo po letu 1950 vse opaznejπe, da japonski proizvajalci ne samo, da odliëno kopirajo kamere, ampak so jih æe zaëeli izboljπevati. S tem so si omogoëili cenejπo proizvodnjo in nove tehniëne reπitve. Nikon je leta 1959 dobesedno v trenutku prevzel svet fotoreporterske fotografije. Sistemska kamera SLR Nikon F je bila tako odliëna in je omogoëala πiroko podporo sistema, da jo je uporabljala velika veëina fotoreporterjev. Vendar pa sta se fotografija in uporaba fotokamer vse bolj pribliæevali πirokim mnoæicam in na trgu so πe vedno obstala podjetja, ki so predvsem samo kupovala dele in sledila najboljπim v ponudbi kamer. Na trgu pa so obstala samo zaradi niæje cene proizvoda, vendar so tudi veliko manj zasluæila. Na zaëetku 70. let se je æe pokazal vse veëji osip ponudnikov fotokamer SLR, saj so japonski proizvajalci pridobivali vse veëjo veljavo. Od evropskih podjetij sta se jim kolikor toliko po robu lahko postavljala samo Leica in Contax. Prva zaradi imena in poslovne strategije ponuditi kakovost vrhunskim fotografom, kar ji je uspevalo predvsem zaradi objektivov, in Contax izkljuëno zaradi πe obdræanega imena in objektivov Carl Zeiss. Vendar pa je bil pritisk japonskih proizvajalcev prevelik, in sta bila oba evropska proizvajalca prisiljena sprejeti kompromis. Leica je leta 1973 izdelavo ohiπij R3, R4, R5 prenesla na Minolto, Contax pa je odkupilo podjetje Kyocera, ki je æe izdelovalo kamere Yashica. Izgubilo se je kar nekaj proizvajalcev kamer SLR - Petri, Wera, Voightlander, Rolleiflex, itd. Tako smo v Evropi vse bolj spoznavali samo japonske ponudnike - Mamiya, Ricoh, Topcon, Konica, Fujica, Yashica, Olympus, Pentax, Minolta, Canon, Nikon. Vendar pa je leto 1976 prineslo nove spremembe. Elektronika je vse bolj zamenjevala mehaniko in tako je Canon leta 1976 kot prvi v kamero dodal Ëip. Kamera je kar naenkrat dobila veliko tehniënih reπitev, ki so omogoëala preprostost fotografiranja z do takrat kar zapletenimi kamerami SLR. Avtomatika osvetlitve, krmiljenje zaslonke, bliskavice in sproæilca, vse je postalo bolj domaëe in prijaznejπe do uporabnika. Kamera je zaradi uporabe Ëipa imela tretjino manj mehanskih delov in je s tem pridobila tudi na razmerju med ponudbo in ceno. Tudi drugi japonski ponudniki so se poizkusili v novosti. Fujica je s kamero AZ-1 sledila kameri Canon AE-1, kot zanimivost in poskus novosti pa so kameri dodali πe zoom objektiv z razponom mm. Vendar pa je na zaëetku 80. let nekaj podjetij zaradi prehitrega razvoja vodilnih podjetij odnehalo v novem razvoju (Topcon, Fujica, Fujica AZ-1 je bila ena zadnjih naprednih kamer od danes znanega podjetja Fujifilm. Nato pa so se poëasi umaknili iz vrst proizvajalca 35mm fotografskih kamer. Yashica, Ricoh, Olympus) in na πirokem trgu kamer SLR so ostali le redki proizvajalci - Canon, Minolta, Nikon in Pentax. Kot konkurent je obstala samo πe Leica. Tisti, ki so prenehali s ponudbo sodobnih kamer SLR, so to naredili v Ëasu prehoda na samodejno ostrenje. Le Minolta je v Ëasu vstopa v svet kamer DSLR spoznala, da bodo stroπki previsoki, se najprej pridruæila Konici, ki pa je nato tehnologijo prodala podjetju Sony. Leta 2003 se je v svet kamer SLR vrnil Olympus, ki je spoznal nove moænosti v digitalni eri. Zdaj æe lahko pridemo do hitrega zakljuëka, ki velja tudi danes. Brez lastnega razvoja na trgu ne obstaneπ. Razvoj pa pomeni veliko stroπkov za morebitno poznejπo dobro prodajo in zasluæek. In Ëe si se uπtel pri razvoju in denar porabil za napaëne tehnoloπke reπitve, se je s trga bolje umakniti. Tu pa pridemo do danaπnjih ponudnikov kamer DSLR in njihove filozofije. Ker jih je ostalo malo, lahko za vsaj pet let predvidevamo njihov nadaljnji razvoj, predvsem ponudbo na trgu in odziv kupcev. In kaj nam ponujajo danaπnji πe preostali izdelovalci kamer SLR kot celotnega sistema? Tehnologija VeËina tehnologije v danaπnjih kamerah DSLR je prenesena Prve skenerje, ki so æe imeli mnoæico elektronskih komponent za vplivanje na popravke v fotografiji so uporabljali æe v zaëetku 60. let. iz analognih kamer. Seveda govorim o tehnologiji, ki ni v zvezi z medijem za zajem slike, saj je tipalo CCD/CMOS in elektronski sklop v celoti zamenjal film. AF, merjenje svetlobe, iskalo, prizma, medlice, zrcalo, zaklopi, leëe, zaslonka... vse te danes πe vedno najpomembnejπe elemente imajo tudi digitalne kamere SLR. Elektronski del zajema in digitalnega procesiranja pa je bil æe od leta 1968 znan iz vesoljske in vojaπke tehnike ter v zaëetku 70. let iz grafiëne tehnike skenerjev. Sam sem s tehnologijo digitalizacije slike seznanjen æe od leta 1976 prek bobenskih skenerjev, znanih iz grafiëne industrije. Iskalo Prve fotokamere so omogoëale pogled na motiv prek medlice na zadnjem delu ali prek merilnikov na ohiπju (camera lucida). Na zaëetku 20. let so na kamere æe dodajali optiëni merilnik oziroma so na trg æe zaëele vstopati dvooke kamere (kamere TLR - twin-lens reflex). Zgornji objektiv je sluæil za prenos slike na medlico, spodnji pa za prenos na film. ele v 30. letih so v ohiπje kamere zaëeli dodajati optiëni merilnik, ki je æe imel vgrajene linije za paralakso oziroma za prikaz zamika slike pri fotografiranju bliænjih motivov. Kodak, Contax in Leica so bili med prvimi, ki so fotografu ponudili kamero z iskalom, ki je æe imelo sistem za meritev in povezavo z objektivom za izostritev. Tem kameram so dodali ime "rangfinder camera". Æe leta 1933 pa je Ihagee-Exata predstavila prvo enooko Prve 35mm kamere so imele moëno provizoriëna iskala (levo). Rangefinder kamere pa so nam æe nudile kakovostno merjenje razdalje. kamero (SLR - Single Lens Refleks), ki je æe omogoëala prenos slike prek objektiva, zrcala in prizme do oëesa. Ker na motiv gledamo z enim oëesom, se jim reëe tudi enooka kamera. Poimenujemo jih tudi zrcalno-refleksne, saj se pred sproæenjem zaklopa dvigne zrcalo in po osvetlitvi ponovno spusti v poloæaj 45 stopinj. Na zaëetku 60. let so zaëeli v iskalo poleg prizme dodajati razliëne informacije, s prihodom svetlomerov predvsem kazalec za pravilno nastavitev zaslonke in Ëasa, v nadaljevanju πe informacije o nastavljeni zaslonki in Ëasu osvetlitve. S prihodom elektronike v kamere so v iskalo æe zaëeli dodajati svetleëe diode in pozneje miniaturne LCDprikazovalnike. Do danes se sistem po veë kot 70 letih ni bistveno spremenil. Seveda je danes v svetlobnem jaπku veliko predvsem tehniënih sprememb tako v delno (center zrcala) polprozornih zrcalih, saj je v veëini kamer pod zrcalom tipalo za sistem AF ali merjenje svetlobe. Prav tako so z laserskim bruπenjem moëno izpopolnili svetlost medlice, na katero se zariπe slika, kot tudi kakovost prizme. Vendar so proizvajalci naπli moænost vgradnje zrcal v cenejπe kamere DSLR in se s tem malo oddaljili od prvotne konstrukcije. e vedno samo profesionalne kamere omogoëajo stoodstotni pogled na motiv, kar pa nam je med kamerami SLR, kot jih poznamo danes, omogoëal Nikon z modelom F æe leta e-fotografija - oktober, november 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

11 tiskalniki, veë na pogledamo z danaπnjega vidika in Ëe smo uporabljali razliëne kamere vsaj pred 30 leti, lahko hitro ugotovimo, da napredek seveda obstaja, osnova pa ostaja enaka, napredek pa dodajajo po kapljicah. Predvsem pa je marsikatera æe zdavnaj uporabna lastnost v kamerah DSLR πe vedno neznana. Razen tehnologije eye-focus, ki je bila v kamero dodana æe leta 1992 (pri tej kamera z IRæarkom, ki ga poπlje v naπe oko, razpozna, kam gledamo in kje æelimo ostriti), Canon πe v nobeno kamero DSLR ni vgradil prepustnega zrcala, ki vseskozi, tudi ob Ëasu sproæenja zaklopa, omogoëa pogled na motiv, prav tako pa, ker ni mehanskih delov V kameri Pellix je bilo namesto zrcala vgrajen tanek na svetlobo prepustni film. Zaradi pod kotom 45% vpetega filma in posebnega premaza se je svetloba odbijala v svetlobni jaπek in preostali del svetlobe osvetlil na svetlobo obëutljivi film. Leta 1999 sem preizkusil kamero Canon EOS 1Rs. Zaradi polprepustnega zrcala se je slika odbijala tako na medlico kot na film istoëasno. Izgubili pa smo za cca. 1/2 EV svetlobne moëi. V digitalnih ohiπjih je samo Olympus prikazal sistem istoëasnega prenosa svetlobe na tipalo in v iskalo preko prizme. za dvig zrcala, veëjo hitrost delovanja in manjπo stresenost kamere. Canon je v kamero SLR Pellix æe leta 1965 vgradil namesto premikajoëega se zrcala tanek film, ki je prepuπëal in obenem odbijal πe vedno dovolj svetlobe na medlico. Leta 1972 pa je kamera Canon F1 High Speed motor kot prva imela prepustno zrcalo (pellicale mirror) in s tem æe v tistem Ëasu omogoëala devet posnetkov v sekundi s stalnim pogledom na motiv. Tudi pri opisu iskala in sistema za prenos slike vanj, kar πe vedno tvori glavni del kamere SLR, lahko vidimo, da so z leti samo dodajali manjπe novosti, ki pa πe vedno niso revolucionarno spremenile konstrukcije kamer SLR, danes zaradi digitalnega dela poimenovanih DSLR. e veë. Kot sem æe opisal, so nam kakπno æe znano tehnologijo, uporabljeno v analognih kamerah, πe dolæni dodati. Merjenje svetlobe Merjenje svetlobe je bilo vse do zaëetka 60. let veëinoma domena fotografovega oëesa in razmiπljanja o trenutni odbiti svetlobi od motiva. Samo redki fotografi so z roënimi selenskimi svetlomeri æe laæje ocenjevali SIGMA FILTRI Na voljo v bolje zaloæenih fototrgovinah. S tanjπani (wide) cirkularni polarizacijski filtri profesionalne serije EX DG z veëplastnim antirefleksnim nanosom. Za izboljπanje kontrasta, bolj nasiëene barve in odpravljanje nezaæelenih odbojev. Prvi svetlomeri so bili selenski. Celice pa vgrajene pred objektiv ali na ohiπje lamere. koliëino svetlobe in so na zaslonu z odklonom kazalca lahko videli primerjavo med zaslonko, Ëasom in obëutljivostjo. Leta 1963 je podjetje (Tokyo Kogagu) Topcon z modelom RE Super kot prvo predstavilo TTLmerjenje svetlobe prek Cds (kadmijeve) celice v kameri, obenem pa tudi merjenje pri povsem odprti zaslonki in s celico v ohiπju, in ne v prizmi. To celoto je od konkurentov πele devet let pozneje predstavil Canon v kameri F1. Takoj za kamero Topcon RE Super pa so tudi drugi zaëeli uporabljati sistem merjenja svetlobe TTL in kadmijeve (Cds) celice so vse bolj zaëele izpodrivati selenske.»as roënih selenskih svetlomerov ali tistih na ohiπju Topcon RE Super. Prva kamera s TTL (celica iza objektiva) merjenjem svetlobe. kamere se je konëal. Prednost selenske celice je sicer v tem, da ne potrebuje dodatnega napajanja, saj æe svetloba sama ustvari dovolj signala, da se kazalec premakne. Vendar pa selenska celica sëasoma izgublja moë in s tem tudi toënost. Celica Cds je natanënejπa, vendar potrebuje dodatno energijo iz baterije. S tem smo fotografi v kamero dobili novo tehnoloπko novost, mini baterije. Slabost celic Cds pa je πe ena.»e objektiv usmerimo neposredno proti moëni svetlobi in je skozi objektiv na celico Cds padla neposredna svetloba, je bila ta nekaj minut zaslepljena oziroma nezmoæna pravilno meriti svetlobo. Zato so boljπi proizvajalci fotokamer preπli na V profesionalni fotografiji so πe vedno v uporabi roëni svetlomeri. So bolj natanëni od tistih v kameri in omogoëajo tudi merjenje vpadne svetlobe od izvora. Svetlomer v kameri nam omogoëa samo merjenje odbite svetlobe od naπega motiva. Pentax nam je leta 1976 predstavil kamero MX, ki je merila svetlobo preko nove sestavine galija. Za zaπëito objektiva: UV filtri profesionalne serije EX DG z veëplastnim antirefleksnim nanosom. Infocona d.o.o., Prevale 9, Trzin, , Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - oktober, november

12 e-fotografija predstavitev / HP tiskalniki fotodiodo iz silicija ali galij-arzen fosforja (Pentax), ki imata πe to prednost, da je odzivni Ëas hitrejπi. V naëinu merjenja svetlobe je Nikon æe vse od kamere Nikon F5 (1996) tehnoloπko najnaprednejπi. Njegov sistem Matrix 3D in CCD-tipalo RGB s 1005 toëkami sta se v Avtomatsko ostrenja (AF) Sistem AF (samodejno ostrenje) poznamo æe od leta 1986.»e se ozremo v preteklost, lahko ugotovimo, da je najboljπi sistem AF danes tak, kot ga je Canon dal na trg leta 1987 ob zamenjavi sistema FD za EOS (Electro Optical Sistem), torej prek tipala, procesne enote in hitrih motorëkov v objektivu. Minolta je sicer æe leta 1986 kot prva ponudila AF, kot ga poznamo danes, vendar je sistem premikanja leë potekal s kardanskim prenosom, torej z motorëkom v ohiπju. Ta sistem pa so πele danes, po 20 letih, hitro in v celoti zamenjali, Olympus, Nikon, Pentax in Sony (ki je zamenjal tehnologijo Minolta). Vse hitreje se menjava prenos prek notranjega motorëka v ohiπju na prenos, kakrπnega je ponudil Canon leta 1987, saj kaæe svojo prednost v hitrosti, manjπi glasnosti in natanënosti. Minolta (Sony), Pentax, Nikon πe danes v veëini svojih kamer vgrajujejo motor za premik leë in s tem ostrenja, da lahko kamere teh proizvajalcev izkoriπëajo objektive starejπih serij. Vsi Canon objektivi od leta 1987 uporabljajo naëin premikanja leë preko USM motorëkov v objektivu (levo). ele v zadnjih letih konkurenca zamenjuje kardanski prenos (desno) s sistemom kot ga uporablja Canon. Seveda pa z novimi objektivi ne moremo delovati v avtomatskem ostrenju z vsemi ohiπji. Nikon nam æe od leta 1996 nudi naëin merjenja svetlobe preko CCD tipala s 1005 toëkami. praksi æe izkazala. Vsi drugi mu sledijo s πe vedno preprostejπim sistemom silicijevih celic. Pri merjenju svetlobe je vse veë poudarka na scenskih programih oziroma na tehniki prepoznavanja motiva z vnaprej predvidenimi situacijami. Scenski programi nam æe v svoji sliki povedo, da bodo upoπtevali merjenje svetlobe, ki je najprimernejπe za izbrani naëin. Za portret se na primer upoπteva merjenje svetlobe na portretu in v osrednjem merjenju, da se izkljuëi ozadje. Zdaj vidimo, da razen nekaj manjπih modifikacij v kameri DSLR πe niso ponudili Ëesa revolucionarnega glede merjenja svetlobe. Æe kamera Olympus OM-2 (1975) je omogoëala, da je upoπtevala oziroma izmerila odboj svetlobe s filma in poizkuπala prepoznati motiv med æe vnaprej programiranih motivov, podobno kot danaπnji predprogramirani scenski programi. Avtomatsko ostrenje na kamerah SLR smo poznali æe prej le da je bila tehnologija ostrenja vezana na objektiv in ne na celico v ohiπju. Pentax je kot prvi v svetu predstavil AF objektive æe leta Ko je Minolta leta 1986 æe predstavila TTL AF sistem z motornim prenosom preko kamere, nam je Canon πe vedno nudil samo tehnologijo AF ostrenja preko objektivov in kamere T80. Fotografi so bili moëno zaëudeni, da so Minolta, Nikon, Pentax, Olympus kamere æe imele naprednejπo tehnologijo. No leta 1987 je Canon z novimi EOS kamerami in sistemom EF objektivov za veë kot desetletje prehitel konkurenco. EYE - CONTROLLED - FOCUS / Sistem oëesnega ostrenja Canonov sistem ostrenja je bil prvië uporabljen v kameri EOS 5 novembra Ta sistem je bil πe v kamerah EOS 50e, EOS 3 in EOS 30 iz leta 2000 v kateri je bil nazadnje predstavljen. Zanimivo pa je, da je Eye Focus πe vedno skrit novodobnemu fotografu torej tistemu, ki je v fotografski svet fotoopreme vstopil preko digitalne fototehnike in tudi vsem tistim, ki smo ga æe uporabljali. Kako sistem deluje? V iskalu je IR dioda, ki odda æarek v naπe oko. Od zadnjega dela oëesa se odbije nazaj do celice, ki doloëi kje naj kamera ostri (slika levo). Torej v katerikoli toëko v iskalu kamere pogledamo (EOS 5-5 toëk ((sredinska slika)), EOS 3-45 toëk) tam kamera ostri. Sistem je (saj je danes nerazumljivo 12 e-fotografija - oktober, november 2007 zaëasno umaknjen) razen za hitro fotoreportersko delo odliëno deloval, zato ga v kamerah serije EOS1 ni bilo. Kamera nam je s pomoëjo kalibracije (CAL slika desno) preverila delovanje naπega oëesa v horizontalni in vertikalni poziciji in fotograf je imel zelo olajπano moænost ostrenja po veëji πirini iskala (odvisno od πirine ostrenja). V levem zgornjem delu iskala je bila πe ena toëka.»e je fotograf oko usmeril v njo je kamera zaprla zaslonko na vrednost v kateri je bila nastavljena. OdliËen in hiter naëin pred ogleda globinske ostrine. Mislim, da bomo æe v naslednjem letu zopet dobili kamero s sistemom oëesnega ostrenja, saj je konkurenca æe ujela Canon z ostalimi njegovimi nekdaj veëjimi prednostmi. M.I. Prav tako se ni veliko spremenilo v πirini polja ostrenja in fokusnih toëkah v iskalu. Nikon se je zdaj Canonu pribliæal v πirini polja, v katerem lahko prenastavljamo toëke ostrenja, in v sistem dodal kar 51 toëk, kar pa je samo πest veë kot od leta 1998 (Canon EOS3). Tudi naëin delovanja ostrenja se ni spremenil, saj je za potrditev in izbiro ostrine πe vedno najpomembnejπe izbrati kontrast, V zaëetku novembra nam bo tudi Olympus predstavil sistem hitrega ostrenja. Pravijo, da je njihovo ostrenje najhitrejπe med kamerami SLR.»e je to res (kar bomo vedeli æe v novembru) se tudi v sistemu AF premika in bo morala konkurenca pokazati πe veë. procesor pa ga mora potrditi. Danes je v novejπih kamerah nekaj veë kriænih senzorjev, ki omogoëajo laæje ostrenje v obeh poloæajih vodoravno in navpiëno, kamere pa so tudi malo obëutljivejπe. VeËje revolucije v sistemu AF torej πe ni, seveda, Ëe pogledamo na sistem z vidika uporabnikov kamer Canon. Nikon je namreë v profesionalni reporterski fotografiji izgubil veëino uporabnikov, ki so mu zvesto sledili 35 let, prav na raëun sistema AF, in ne kamer. Danes pa je s kamerama D300 in D3 ter z izdelavo samo πe objektivov AF-S, ki omogoëajo hitro ostrenje prek motorëka v objektivu, povsem ujel Canon. Olympus je po ponovnem preporodu v sistemu SLR takoj preπel na ostrenje z motorëki v objektivu, medtem ko Pentax in Sony poëasi dodajata nove objektive z omenjenim sistemom. Olympus pa napoveduje nekaj novega v tehnologiji AF, to je izjemno hitrost ostrenja z novo kamero sistema E, ki jo bo predstavil na zaëetku novembra, torej naj bi se tudi tu poëasi zaëele dogajati spremembe. Predvsem pa Canon v trenutnih kamerah nima veë tehnoloπke prednosti in v novih kamerah lahko priëakujemo dodatne izboljπave, Ëe πe æeli v veliki meri krojiti profesionalni reporterski svet uporabnikov. Zanimivo pa je, da πe danes ni na voljo sistem Eye Controlled Focus, ki ga je nudil Canon æe leta 1992 v kameri EOS 5 (EOS A2E) in so ga nazadnje dodali v kamero EOS 3 (1998). Prav zanimivo je, da ga πe ni v nobeni kameri DSLR. OËitno se je do zdaj Canon zavedal svoje prednosti in sistem, ki se je predvsem v hobifotografiji odliëno obnesel, hrani za pozneje. Torej je Canon tisti, ki nam je danes najveëji dolænik v sistemu samodejnega ostrenja, saj nam nudi t. i. basis sistem AF in motorëke USM v objektivu æe od leta 1987 in 45 toëk v πirokem polju ostrenja od leta Eye focus, predstavljen æe leta 1992 in dodan kar v πtiri analogne kamere SLR, pa v kamerah DSLR Zaklopi v sodobnih SLR kamerah so konstrukcijsko zelo podobni prvim zavesnim zaklopom. Razlike so predvsem v kakovosti in hitrosti delovanja ter novejπih materialih. πe niti ne poznamo. Vsi drugi proizvajalci so svoje sisteme nadgrajevali in danes so s Canonovimi æe skoraj vsi izenaëeni. Tega, kar so pri Canonu razvijali vsa ta leta, bomo najbræ deleæni æe v naslednjem letu. V nadaljevanju pa o objektivih, zaklopu, zaslonki, roënih in programskih nastavitvah zajema, osnovnih dodatkih sistema. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

13 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

14 Foto Galerija in Foto nateëaji e-fotografija preizkuπa / Tiskalniki Digitalna foto kamera fotografu prinaπa kopico novih moænosti do laæjega zajema motiva. Kako pa je z ogledom fotografij? Vse veë digitalnih fotografov æe spoznava, da si je treba zaradi kakrπne koli moæne izgube digitalnega zapisa najboljπe slike prenesti na papir. Tudi v naπi reviji smo v seriji Ëlankov spoznali pomembnost besed ohranimo si spomine! Le fotografija ohranjena na papirju bo naπa spremljevalka in delilka naπih spominov nadaljnih 30 in veë let. Æe veë kot 10% prodaje digitalnih fotografskih kamer (v letu 2007 bo v svetu prodano cca. 90 milijonov kamer) danes predstavljajo kamere razreda SLR. Te kakovostne sistemske kamere fotografu omogoëajo visoko kakovost fotografije kot tudi moænost tehniënega posega k viπji kreativnosti zajema motiva. Novodobni napredni fotografi danes tudi æe spoznavajo moë sodobne digitalne temnice. Vse veë jih je, ki si s pomoëjo tiskalnikov veëjih formatov izpiπejo lastne fotografije in jih preko razstav na raznih dogodkih pokaæejo tudi drugim. Prav veëji format fotografije je tisti, ki da sliki svojo pravo vrednost in πele takrat fotografija zaæivi v vsej svoji izrazni/izpovedni podobi. Fotograf zna vse bolje izkoriπëati sodobno digitalno foto kamero, le te pa nam omogoëajo vse viπjo kakovost slike tudi pri veëjih poveëavah. Prav tako imajo raëunalniπki programi za obdelavo fotografij vse boljπe algoritme za dodatno poveëavo fotografij s pomoëjo interpolacije t.j. dodajanje novih toëk. Kontrast, tonska vrednost in ostrina slike se minimalno izgubi, oziroma pogled na poveëano sliko je povsem nekaj drugega kot na poveëano sliko na raëunalniπkem zaslonu. V analogni dobi so bile le redke fotografije izpisane v veëjih formatih. e pred 50 leti je bila edina poveëava in πe to v Ërno beli tehniki tista, poroëna posneta v studiju. Vsa leta analogne tehnike je veljala v druæinski fotografiji velika poveëava fotografije za nekaj izredno dragega in nepotrebnega. Tako so po naπih domovih na stenah visele fotografije iz koledarjev, kupljeni plakati ali kopije umetniπkih slik. Kaj pa danes? Digitalna tehnika omogoëa lastno avtorsko fotografijo zajeti skoraj kjerkoli. Razπirjenost tehnike in njena odliënost zajema motiva s pomoëjo avtomatskih nastavitev omogoëa, da si nam najlepπi trenutek ne samo ogledujemo na zaslonih, ampak si ga lahko poveëamo. Prav tu pa pridemo do bistvene razlike. Naπo lastno fotografijo si lahko poveëamo in jo imamo tudi za druge na vidnem mestu razstavljeno v naπi domaëi sobi, pisarni ali delovnem mestu. Torej ni potrebe, da na steno dodamo nam vπeëne fotografije drugih avtorjev. Danes lahko krasi nam najljubπi prostor fotografija, ki nam hrani spomine na prijeten pogled, dogodek itd. Nenazadnje pa je danes s pomoëjo digitalne kamere in velikoformatnih tiskalnikov zelo enostavno priti do poveëav o katerih v dobi filma niti razmiπljali nismo. Bodisi zaradi zahtev po kakovosti ali zaradi previsoke cene poveëave. PoveËave portertov naπih otrok so lahko v poveëavi odliëne tako za opremo otroπke sobe, druæinske fotografije ali fotografije drugih nam dragih oseb pa so lahko tudi kot odliëno darilo za katerikoli priloænost obdarovanja. Prav zaradi neizdelovanja veëjih izpisov v preteklosti si danes kar teæko predstavljamo, kako je lahko nam draga oseba preseneëena in vesela darila, ki lahko izraæa en zanimiv dogodek v njenem æivljenju ali pa, da jo presenetite z odliëno poveëavo, ki je vaπe avtorsko delo. Kako do veëjih poveëav Danaπnji fotolaboratorisjki stroji nam omogoëajo poveëave do velikosti cca. 30x45cm. To pa πe niso tiste prave poveëave. Da je slika na steni naπe dnevne sobe dobro vidna in predvsem tudi za obiskovalca takoj opazna mora biti nareja v velikosti vsaj 50x70cm. Za stene pisarn in proizvodnjih hal pa πe veëje. Zato nam za veëje poveëave danes sluæijo samo veliko formatni fototiskalniki. Trenutno so najbolj razπirjeni v podjetjih kjer delujejo v oblikovalski, grafiëni ali marketinπki smeri, vse bolj pa so razπirjeni æe tudi v fotolaboratorijih. Prav fotolaboratoriji pa bi morali biti tisti, ki bi ponudbo veëjih poveëav za πiroke mnoæice hitreje in bolje predstavljali v svoji ponudbi in tisti prostor, kjer bi se za ljubiteljske fotografe fotografije velikih formatov tudi izdelovale. Pravilna priprava datoteke je kljuënega pomena za dober in tonsko korekten izpis. V reviji in na spletni strani e-fotografija vas bomo v nadaljevanjih podrobneje pouëili glede izpisov veëjih formatov. Kakovost izpisa e nekaj let nazaj so veljali izpisi iz tiskalnikov veëjega formata za manj kakovostne od izpisov iz manjπih foto tiskalnikov. Vendar pa so v zadnjih nekaj letih nove tehnologije omogoëile predvsem zaradi viπjih hitrosti izpisa, da imajo lahko danes tudi tiskalniki veëjih formatov odliëen izpis glede same loëljivosti izpisa in moænost tiskanja z dodatnimi barvami izven standardnih CMYK tonskih vrednosti. Zato nam danaπnji foto tiskalniki veëjih formatov omogoëajo vrhunski izpis. Obstojnost izpisa Foto tiskalnike delimo na moænost izpisa z dvemi vrstami barv, dye in pigmentne. Dye barve nam omogoëajo πirπi tonski razpon in prikaz bolj zasiëenih barv na specialnih svetleëih papirjih. So pa tiskalniki s temi barvami glede visoko kakovosti zapisa omejeni samo na papirje z gladkim svetleëim nanosom in tudi obstojnost teh barv je manjπa od obstojnosti pigmentnih. S tiskalniki ki izpisujejo sliko s pigmentnimi barvami dosegamo veëjo obstojnost zapisa v njegovi zaëetni kakovosti in lahko dosegamo visokokakovostne izpise tudi na papirjih, ki imajo nosilni sloj slike iz drugaënih materialov. Tiskalniki velikih formatov v veëini primerov nudijo moænost tiskanja s pigmentnimi barvami in s tem dolgoroëno obstojnost ter mnoæico (HP æe preko 50) razliënih vrst papirjev in drugih nosilcev slike. Lahko tiskamo tudi na razliëna strukturirana platna in celo na svilo. Glede obstojnosti boste v uradnih zapisih lahko prebrali, da je obstojnost slik z njihovimi barvami in na njihove papirje tudi 100 in veë let. Vendar so to laboratorijski preizkusi pod doloëenimi naëini umetnega staranja materialov in doloëeni koliëini vpadne svetlobe na sliko. V praksi se izkaæe, da nam slika iztiskana s foto tiskalnikom æe veë kot 15 let odliëno obdræi tonski zapis, Ëe jo imamo v foto albumu in jo samo obëasno prikaæemo na svetlobi. V praksi pa nam bo zaradi UV in mehanske zaπëite slika, ki je izpostavljena vsakodnevno sonëni svetlobi v vsej svoji zaëetni kakovosti zdræala vsaj nekaj let. Vemo pa, da slike nikoli nimamo izpostavljene vedno sonëni svetlobi in tako nam naπe fotografije obeπene na steni v visoki kakovosti zapisa kljubujejo Ëasu tudi 10 in veë let. e-fotografija vas v zaëetku meseca decembra (datum bo objavljen na vabi na predstavitev veliko formatnih tiskalnikov. Na predstavitvi, ki bo v prostorih podjetja CGS na BrnËiËevi ulici v»rnuëah boste imeli moænost ogledati si veliko formatne tiskalnike HP. Obenem vam bodo njihovi strokovnjaki prikazali moænost kalibracije zaslona in uporabe ICC profilov za doloëene tiskalnike in papirje. Matjaæ Intihar e-fotografija je v sodelovanju s HP Slovenija in podjetjem CGS æe priëela s prvimi preizkusi veliko formatnih tiskalnikov. Æe v naslednji reviji bodo objavljeni prvi nasveti, moænosti in rezultati. 14 e-fotografija - oktober, november 2007 Ker se zavedam, da je za dober konëni rezultat preizkusov veliko formatnih tiskalnikov pravilno sistematiëno delo, vedno zaëenjam preizkus z osnovnimi datotekami. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

15 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

16 e-fotografija predstavitev 16. in / Sony Alpha 700 Prihaja Ëas FOTO KNJIGE Ko smo pred enim letom prispeli na Photokino v Koeln, nas je Matjaæ Intihar æe v uvodu opozoril na najpomembnejπe novosti, ki so predstavljene na sejmu. Ena od teh so vsekakor bile fotoknjige. O fotoknjigah, ki jih tiskajo v NemËiji, smo æe pisali v prejπnjih revijah. Nisem pa verjel, da bomo imeli v Sloveniji æe Ëez eno leto vrhunski HP Indigo stroj za izdelavo najkakovostnejπih fotoknjig. Rober Gajπek, ki je avtor zgornjega zapisa iz spletne strani o naπi foto ekskurziji v Lendavo kjer smo si ogledali izdelavo fotoknjige, nam je v reviji æe v dveh Ëlankih predstavil fotoknjigo in kako si lahko pripravimo naπe fotografije za njihov izpis. Ker pa smo bili do sedaj vezani na tuje ponudnike, sva se z Robertom odloëila, da s prikazom fotoknjig in programov πe poëakava, da k nam pridejo prvi ponudniki, ki bodo nudili program v slovenskem jeziku. Tako je prvi pravi ponudnik k nam priπel æe pred dvema mesecema. NajveËje evropsko podjetje za izdelavo fotografij nemπki CeWe, je preko slovenskega podjetja HSH zaëelo ponujati izdelavo fotoknjige preko programa v slovenskem jeziku, ki ga æe dobite na spletnem naslovu Tudi podjetje GM iz Kranja nam æe ponuja program, vendar je πe v preizkusni fazi, dobite ga samo na CD-ju in vsak Ëas se priëakuje njegovo dokonëno verzijo, ki jo bomo lahko presneli preko njihove spletne strani. V tem Ëasu pa je stroj za tisk fotoknjig kupilo tudi podjetje DigiFot, ki je poznano kot prvo slovensko podjetje, ki je delovala kot spletni ponudnik izdelave fotografij ter podjetji Foto Fantasy iz Nove Gorice in AV Studio iz Velenja. Vendar pa bodo ta tri podjetja zaëela nuditi svoje programe za izdelavo fotoknjig πele v novembru ali decembru. Vsekakor pa imamo na slovenskem trgu zanimivo ponudbo. Je pestra tako po kakovosti izpisa, kot tehnologiji ter v drugaënosti programske opreme. Ker je fotoknjiga æe tisti produkt, ki se bo hitro razπirila med spletnimi fotografi vam bomo celotno ponudbo predstavili æe v decemberski reviji. e-fotografi pa smo se s tehniko in kakovostjo æe spoznali na fotoekskurziji, ko smo obiskali Digifot iz Lendave. M.I. Moja CeWe Fotoknjiga Zaenkrat je v Sloveniji tisti povsem pravi ponudnik spletne knjige samo podjetje HSH, ki pri nas predstavlja nemπkega ponudnika CeWe. Zelo hitro jim je uspelo CeWe-jev odliëen in dokaj prijazen program prevesti v slovenski jezik in ga dodati v spletno ponudbo. Program prenesemo na raëunalnik preko njihove spletne strani Prenos je hiter, ne potrebujemo veliko raëunalniπkega znanja za inπtalacijo programa tako, da si ga bo znala veëina uporabnikov raëunalnika sama prenesti. Nato pa so postopki hitro spoznani in prve lekcije postavitve knjige dokaj enostavne. Izberemo format, πtevilo strani, platnico, poiπëemo direktorij s svojimi fotografijami in postavitev knjige se lahko priëne.»e æelimo πe veëjo enostavnost, lahko prepustimo postavitev knjige avtomatiki. Ko knjigo zakljuëimo lahko doloëimo poπiljanje datoteke preko spleta ali pa jo zapiπemo na CD in odnesemo v fotolaboratorij, ki sprejema fotoknjige tega ponudnika. Program je v Evropi æe dobro preizkuπen, zato tudi v slovenski razliëici z njim ni teæav pri uporabi. Æe v naslednji πtevilki revije in na spletni strani vam bomo ta program in ostale, ki bodo v naslednjih mesecih priπli na splet dodobra predstavili. Oziroma πe konkretneje, za vse programe bomo izdelali hitre in uporabniku enostavne vodiëe za uporabo, ki bodo opisani v naslednjih πtevilkah revij in na spletni strani S tem bo tudi e-fotografija prispevala svoj deleæ k hitrejπi in kakovostnejπi uporabi programov ter spoznavanjem le teh, kot celotne tehnologije samega iztisa. Matjaæ Intihar 16 e-fotografija - oktober, november 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

17 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

18 e-fotografija predstavitev v decembru / Nikon D3 in D300 Nikon D3 in Nikon D avgusta so simpatizerji Nikona priπli krepko na svoj raëun. videne na zaslonu, se ta velika mnoæica πe vedno spomni Nikon je predstavil dve kameri z imenom D3 in D300, ki sta Nikonove uporabniπke vrednosti in ni jih malo, ki odkrito bili po zagotovilih predstavnikov za javnost izjemen razmiπljajo o vrnitvi. Seveda je danes v vsem prisotna napredek, Ëe ne æe kar preskok vse konkurence. predvsem evforija nad novostjo, ki πe ni v prodaji. Vendar Prvi resen preizkus fotoaparatov Nikon D3 in vseeno menim, da Ëe konkurenca v letu dni ne bo pokazala Nikon D300 in moje osebno mnenje veëjih novosti v tehnoloπkem smislu, bodo fotoreporterji ob Naj kar na zaëetku povem, da je moja povsem osebna prva ponovni zamenjavi iztroπene opreme (sistema) zaëeli ocena nastala na podlagi predprodukcijskih kamer, ki kot razmiπljati v nasprotni smeri. Zato lahko æe danes zapiπemo, konëni rezultat πe ne dajo fotografije, ki naj bi jo omogoëale da je Canon zdaj prisiljen dodati plin in pokazati novosti tako kamere, ki bodo na zaëetku novembra na trgovskih policah. med objektivi kot kamerami. Ali se vse hitreje bliæa Ëas, kot Zato moj tokratni zakljuëek temelji na primerjavi fotografij ga je æe leta 2004 napovedal Takaya Iwasaki, predstavnik na zaslonu. Resda je to za resen vpogled v sliko premalo. Canona, v intervjuju na Photokini? Toda omenil sem æe, da kakih drugih opisov πe ni videti, In zakaj sem sam æe prepriëan o tem, da je kamera Nikon D3 kamere pridejo na trg πele Ëez en mesec, predvsem pa mi tista, ki se je v danaπnjem trenutku ne bi branil noben vse veë vaπih elektronskih sporoëil da vedeti, da si kakrπnih fotoreporter? koli mnenj, in to o obeh kamerah, πe kako æelite. O kakovosti Nikonovega ohiπja in izdelave ne velja dvomiti. Nikon D3 (nova Nikonova legenda) Tu smo si fotografi enotni. To nam je Nikon dokazoval, Æe v prvem Ëlanku, ki sem ga napisal takoj po predstavitvi konkretno meni, odkar sem si pred mnogimi leti ogledoval kamere v Tokiu, sem omenil, da Nikon znova sodeluje v dirki kamere Nikkormat, pa mi zaradi cene nikoli niso bile za prestiæ. In Ëim bolj sem spoznaval kamero Nikon D3, tem dosegljive. O kamerah serije F pa noben profesionalni bolj sem bil prepriëan, da je Nikon dosegel to, da noben fotograf nima kaj veliko pripomniti. To so bili preprosto pravi uporabnik njegovih profesionalnih kamer niti v sanjah ne delovni stroji z najveë dodatnega sistema. Seveda je lahko pomisli veë, da bi iz do zdaj znanih razlogov razmiπljal o uporabniπka vrednost kamere DSLR ocenjena tudi v primeru prestop h konkurenci. Pred predstavitvijo kamere Nikon D3 nepoznavanja doloëene opreme. Gumbi niso na pravih se je to dogajalo. mestih, prav tako so nepriroëni meni in nastavitve v njem. Profesionalni uporabnik namreë ne gleda na Ëustva.»e si samo uporabnik kamere Nikon ali uporabnik Uporablja opremo, ki mu zagotavlja delo in s tem zasluæek. konkurenëne opreme, se v prvih preizkusih opreme drugih In kdor je imel kamero z æe iztroπenim ohiπjem in objektivi, proizvajalcev le steæka navadiπ na njo in si zato lahko hitro neobjektiven. V danaπnji digitalni fotoreporterski dobi pa je bil pri kamerah Nikon serije D1 in D2 najveëji in konkurenëno edini problem samo πum. In Ëe pogledam kamero Nikon D3 in sliko, posneto z njo, na zaslonu, ter jo primerjam s konkurenco, je Nikon izdelal kamero, s katero lahko problem πuma in konkurence pozabimo. e veë. Fotografom, ki uporabljajo konkurenëne kamere, se kar malo kolca po nastavitvah visokega ISO nad 6400, kot jo ponuja Nikon D3. Ohiπje Nikon D3 OdliËno se ga dræi v roki, ljubitelji hitro dosegljivih funkcij prek gumbov pridejo na svoj raëun. Zame glede na prejπnje kamere ni preveë spremenjen. Velik tripalëni zaslon æe takoj ob pregledu prve slike pokaæe prednost in napredek v tem elementu. Funkcija Live View omogoëa tudi nastavitev stalne je ob novem nakupu gotovo vsaj pokukal h konkurenci in se ostritve, oba nova objektiva se izkaæeta za odliëno orodje pozanimal, ali bi se za prestop dalo dobiti πe kaj dodatnega fotografa, baterija pa dræi in dræi. Na sreëanju Nikonovih NPSfotografov in pozneje, ko sem kamero sam preizkuπal, sem z popusta. Od 23. avgusta naprej Nikon vsem uporabnikom daje vedeti, da je znova nazaj, in celo marsikateri uporabnik baterijo posnel 2200 posnetkov, pa je bila πe vedno konkurenëne opreme se je zaëel spraπevati, ali ne bi zaradi prikazana ena Ërtica od πtirih. Torej lahko reëem, da baterija nekaterih napovedanih novosti preπel na Nikon. e omogoëa od 2500 do 3000 posnetkov. zanimivejπe pa je dejstvo, da je Nikon od leta 1959, ko je Sam imam pri Nikonovih ohiπjih serije D1 in D2 veëjo predstavil prvo kamero SLR Nikon F, namenjeno pripombo samo glede gume na ohiπju in na obeh vrtljivih profesionalnim fotoreporterjem, pa do sredine 90. let imel gumbih. Guma na ohiπju se ob daljπi redni uporabi rada med njimi vedno okoli 90-odstotni træni deleæ. Na zaëetku odlepi, prav tako se na koleπëkih malo razgradi (napihne) in AF-dobe (v letu 1987) pa je Canon s tehnologijo AF USM tako premikanje koleπëka ni veë tako natanëno. oëitno prekaπal konkurenco, da je veëina fotoreporterjev v Kakovost fotografije Nikon D3, ki sem jo na 90. letih zamenjala sistem. Prav tako se je za izjemno potezo zaslonu primerjal z D200, D2xs in D300 uporabe CMOS-tipala in razvoj algoritmov za izniëenje πuma Kaj lahko reëem? ObËutek imam, da so pri kameri Nikon D3 pri visoki obëutljivosti izkazalo razmiπljanje Canonovih popravili barvitost. Medtem ko je Nikon D200 zajel sliko ob inæenirjev v digitalni dobi. Nikonovi fotoreporterji so glede vodnem izviru, kjer je bilo veliko odbite zelene barve od listja tehniëno kakovostne slike pri uporabi visokih obëutljivosti dreves, zelo moëno z zelenim poudarkom, je Nikon D3 vse lahko samo sanjali. skupaj tonsko lepo popravil. Prav tako tudi Nikon D300, ki Danes, kljub samo prikazu ohiπja kamere Nikon D3 in slike, ima prav tako novi sitem za prepoznavo motiva (Scene Recognition System), ki oëitno lepo pripomore k boljπi tonski reprodukciji.»e pa pogledam razliko pri zapisu z visoko obëutljivostjo tipala, je Nikon D3 pravi πampion. Æe pri 1600 ISO je opazna velika razlika med D2xs, D300 in D3. D2xs ima sliko zelo "popeglano" in se izgubijo vse podrobnosti. D300 ima sliko z manj popravljanja πuma, vendar tudi tu zmanjkajo podrobnosti. Ko pa pogledaπ sliko iz D3, se ti zdi, kot da bi fotografiral pri 400 ISO. Torej so vsi dozdajπnji zapisi in trditve pravilni. Nikon je z novim tipalom in algoritmi v D3 dosegel ali celo presegel (bomo videli v primerjalnem preizkusu) kakovost zapisa iz EOS 1D MkIII. Predvsem pa kamera omogoëa dodajanje πe viπje obëutljivosti, vse do ISO, in po mojem prepriëanju je slika povsem zadovoljiva za fotoreporterske namene. Kot sem æe omenil, se æe 31 let ukvarjam s skeniranjem. Torej v pripravi za tisk sem æe dolgo let profesionalno doma in vem, kaj je zadovoljiva slika za tiskovine. Z besedami grem πe tako daleë, da se pri ISO ohrani veë podrobnosti kot pri drugih dveh kamerah (D2xs in D300) pri 1600 ISO, le malo veë zrnatosti je. A ve se, da je to vidno pri izrezu 1 : 1. Nikon LiveView Zdaj je tudi Nikon vstopil med ponudnike manjπih "bonbonëkov"! Koliko je ta funkcija primerna za fotografa, bo vsak presodil in ocenil sam. Za kadriranje v dvignjeni kameri, dokler πe vidimo zaslon, mi je funkcija LiveView æe priπla zelo prav. Prav tako v temaënih rudniπkih rovih, kjer zaslon zaradi visoke obëutljivosti lahko kaæe realno zajeto sliko, in na zaslonu vidimo podrobnosti, ki jih v obiëajnem pogledu ne vidimo. Mnenje o kamerah Nikon D3 in D300 Seveda piπem o predprodukcijskih kamerah. Medtem ko o kameri Nikon D3 lahko æe zdaj reëem, da stopite v vrsto, Ëe ste fotoreporter iz vrst Nikonovega sistema, pa za D300 lahko zapiπem, da Ëe ste lastnik D200, πe malo poëakajte. Razlika med kamerama je, a ne vem, ali tako velika, da bi bilo pri zamenjavi vredno izgubiti kar nekaj denarja. No, Ëe sluæite z D200 in veste, da boste πe naprej z D300, bo zamenjava vredna nekaj dodatnega denarja. Nikon D3 je dokaz, da je Nikon v pogledu AF lepo napredoval. O merjenju svetlobe prek CDD-tipala ni vredno izgubljati besed, saj ga poznamo æe iz F5, pa πe izboljπan je. Expeed procesor in algoritmi poskrbijo za hitrost obdelave in za odliëno izniëitev πuma tudi pri visokem ISO. Sistem za razpoznavo motiva Scene Recognition System v naëinu JPEG poskrbi, da je slika æe dobro obdelana tako v barvah in kontrastu (preizkuπeno). Funkcija Picture Controle omogoëa πe dodatne lastne korekture. S funkcijo D-lighting pa vplivamo πe na zapis slike, ko zajemamo moëno kontrasten motiv. Kot sem preizkuπal, se da v JPEG hitro in preprosto priti do konëno æe zelo dobro obdelane fotografije in dodatna obdelava v programu za obdelavo slike ne zahteva veëjega posega. Moænost snemanja na drugo kartico v zapisu RAW pa omogoëi, Ëe smo zgreπili nastavitve, da iz zapisa RAW doseæemo kakovost. Predvidevanje Zdaj ko æe en mesec gledam novi kameri, ko sem ju æe dobro pregledal in delno preizkusil (Ëakam samo πe finalni kameri za konëni preizkus slike), lahko æe gledam naprej. Nikon D3 je predvsem fotoreporterska kamera s svojimi prednostmi (kot sta hitrost in malo πuma), a manjka najboljπi zapis podrobnosti, ki jih dosegajo kamere z manjπo toëko, seveda pri nizki obëutljivosti do 400 ISO. Torej, mogoëe nam bo æe PMA na zaëetku prihodnjega leta prinesel kakπno D3x s pribl. 20 mio. toëkami na tipalu FX, Ëe ne PMA, pa Photokina Razmiπljam πe naprej! Nikon je zaëel hitro slediti Canonu. Kaj torej πe manjka? Nikon D30! Kamera bo imela FX-tipalo polnega formata Leica in ohiπje v obliki D300. Kot vidim zdaj, 18 e-fotografija - oktober, november 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

19 / veë na ko se je Nikon odloëil za tipala polnega formata, D300 nikakor ni kamera, ki bi lahko bila druga kamera pravega profesionalca. Meni niti D200, kot zdaj D300, πe ne delujeta kot kameri Nikon F90(x) ali F100, ki jo je uporabnik F4 ali F5 uporabljal kot rezervno ohiπje. O. K., danes da, a realno v prihodnosti to ne bo tako. In kamera, ki sem jo napovedal (Nikon D30?), bo morala biti v roku enega leta predstavljena. Torej nas bo Nikon πe preseneëal in nam pokazal, kdo je bil in naj bi bil glavni v razredu profesionalnih kamer DSLR. Ali mu bo to uspelo, pa je odvisno predvsem od tega, ali se bo Canon πe πel konkurenënost v tem razredu. Pri njem je tako.»e ni dobrega zasluæka, se tudi ne trudi preveë. Konec koncev se kamer najviπjega razreda proda zelo malo, povpreëno okoli 2000 na mesec. O tej temi in o tem, kaj nam podjetja πe dolgujejo, pa v kratkem v naslednjem Ëlanku. Ali veste, da v kamere DSLR πe vedno niso dodali tehnologij iz leta 1965 ali 1995 oziroma da so v analognih kamerah dodatne prednosti in da nam mnoæico tehnoloπkih reπitev predvsem dodajajo na podlagi reπitev, ki smo jih poznali pri analognih kamerah. Torej sta tako Nikon kot Canon πe velika dolænika. In zdaj, ko je Nikon dobro pretresel fotografski trg, se v bliænji prihodnosti obeta kar nekaj novosti. Toliko za zdaj. Obe produkcijski kameri priëakujem v zaëetku novembra, takrat pa bom vse predstavil podkrepljeno s testnimi fotografijami. Nisem omenil novih objektivov 24-70mm f/2,8 in 14-24mm f/2,8. Oba sem preizkusil in tudi o njiju veë v kratkem. Matjaæ Intihar e-fotografija predstavitve V trgovini Mixi v Lj. BTC in pri Digifot v Lendavi smo æe predstavili izdelavo poveëav 30x40cm na fotolaboratorijskem stroju Fujifilm Frontier. Tudi predstavitev Canon EOS 40D je æe potekala v trgovini Mixi, predvideva pa se πe pri Servis 3A in Foto BeseniËar oba iz Ljubljane (datum bo objavljen na Pentax fotokamere in Pentax ter Tamron objektive smo predstavili v sodelovanju s Foto BeseniËar. Digitalni tiskarski stroj HP Indigo za izdelavo fotoknjig pa v okviru predstavitve HP Slovenija na ljubljanskem gradu in e- Fotografom pri Digifot v Lendavi. Konec meseca oktobra je bila odprta prva razstava avtorjev Galerije e-fotografija v organizaciji fotografskega druπtva SVIT iz Celja. V novembru so organizirani fotografski teëaji (zaëetek 14.november), v pripravi je predstavitev HP velikoformatni tiskalnikov, Fujifilm ( v hotelu Mons), Sony Alpha 700, Nikon D3 in D300 ter Olympus 4/3 sistema z novo kamero Olympus E-3. VeË o novih predstavitvah fotoopreme, delavnicah in teëajih na M.I. Predstavitve fotokamer EOS 40D, Sony Alpha 700, Nikon D3 in D300 ter Olympus E-3 bodo πe v 3A servis in Foto BeseniËar. Fotografi foruma in spletne galerije e-fotografija smo se pri Digifot v Lendavi udeleæili predstavitve izdelave fotoknjig. e-fotografija je septembra izpeljala osnovni in nadaljevalni foto teëaj. Nova sta organizirana v novembru. e-fotografija je na predstavitve digitalnega tiskarskega stroja HP Indigo 5000 predstavila digitalni tisk in njegove moænosti. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

20 Fujifilm FinePix F50 fd F Fujifilm F serija in njihovo SuperCCD tipalo se je vedno odraæalo kot odliëna kombinacija. Enako je bilo z ohiπjem, izdelavo, ergonomijo, enostavnostjo delovanja, kot najboljπo sliko pri visokem ISO v kompaktnem razredu. Je tako tudi pri njihovem najnovejπem predstavniku serije F, kameri F50fd? æe pred Ëasom odloëil, da iskal ne bo vgrajeval v kamere a ga nekateri πe vedno æelijo imeti. So pa zaradi manjπega zaslona gumbi prav lagodno veliki, tako, da tudi ljudje z veëjimi prsti ne bodo imeli teæav z upravljanjem kamere. Kot æe znano pri Fujifilmu kamere uporabljajo xd kartice. Nekatere kamere zadnjih serij pa Ohiπje Navzven se ne loëi veliko od njegovih predhodnih kamer. Kamera je πe vedno dokaj majhnih mer, ohiπje veëinoma aluminijasto z dodatki plastike. Bliskavica je postavljena toëno na sredino in tako je moænost da bi jo pomotoma zakrili skoraj izkljuëena. Kot zanimivost moram omeniti zelo uporabno LED diodo pod bliskavico, katera se vkljuëi samodejno ob pomanjkanju svetlobe, ter tako pomaga avto fokusnem sistemu, da pravilno izostri objekt. Na zadnji strani morda kar malo preseneëeno odkrijemo samo 2,5 inëni zaslon. Samo sem omenil zato, ker ima velika veëina novih kamer 3 inëni LCD zaslon oz. kamere premorejo vsaj optiëno iskalo, ko zasledimo vgrajene 2,5 inëne zaslone. No Fujifilm se je omogoëajo v isto reæo vtakniti tako xd kot SD tip kartic. A F50fd tega πe ne omogoëa. TehniËne zmogljivosti Ker trend πtevila toëk na tipalu πe vedno raste je Fujifilm v svojem paradnem konju v Osnovni teëaj fotografije 14.novembra priëenjamo s 4 x 4 urnim osnovnim teëajem fotografije. Predavatelja Oskar Karel Dolenc in Matjaæ Intihar razredu v kamero vgradil Super CCD tipalo z loëljivostjo kar 12 milijonov toëk. Objektiv ima 3-kratno optiëno poveëavo z dokaj slabo svetlobno jakostjo v tele obmoëju (f/5.1). Face Detection 2.0 tehnologija nam omogoëa æe znano zaznavanje obraza, tokrat z dodatkom avtomatskega odstranjevanja rdeëih oëi. Dvojna stabilizacija umiri tresenje rok in zmanjπuje moænost zamaknjenega gibajoëega posnetka. Z vrtljivim gumbom na zadnji strani spreminjamo naëine v katerih fotografiramo. Izbiramo lahko med popolno avtomatiko, noënim naëinom, ki zajame ambient brez bliskavice, naëinom ki naredi dve zaporedni sliki eno z in eno brez bliskavice, video zapisom, dvema naëinoma fotografiranja, kjer si nastavimo æeleni scenski naëin, programski naëin fotografiranja in naëin kjer lahko sami doloëamo Ëas osvetlitve (S) in vrednost zaslonke (A). F50fd pa æel ne omogoëa povsem roënega (M) naëina delovanja. Ampak nië za to.»e se ozremo malo v zgodovino je bil prvo model F10 brez roënih nastavitev in nato F11 z roënimi. Enako je bilo v primeru F30 in F31. Torej se lahko nadejamo enake filozofije tudi pri F50?! Meniji so tipiëno Fujijevski. Kdor je z njimi æe deloval se bo v trenutku poëutil domaëega tudi z F50fd. Edino kar me je zmotilo je to, da ko potrdiπ spremembo te skoraj vedno postavi nazaj v naëin fotografiranja Ëeprav bi rad πe vedno ostal v meniju. Kvaliteta fotografije F50fd tako kot druge nove kamere ne strmi k izboljπanju kvalitete slike. TemveË je inæenirjem in podjetjem pomembno le, da imajo kar se da veliko πtevilo toëk v sami kameri. In to je poslediëno pripeljalo, da ima F50fd slabπo kvaliteto fotografije kot F30/ 31 oz. πe starejπi model F10/11. Druæinski uporabnik niti ne bo potreboval 12 milijonov toëk, saj veëinoma dela poveëave do velikosti 13 x 18 cm. Za to poveëavo pa je æe 5 milijonov toëk povsem dovolj. Tudi za izreze. ZakljuËek Samo delovanje kamere je zelo dobro. Hiter vklop, hitro ostrenje, dovolj programskih sladkorëkov kot so Face Detection 2.0, LED dioda za pomoë pri ostrenju, zadovoljiva kvaliteta fotografije za normalne (druæinske) poveëave a poveëav formata A4 bi se kljub 12 milijoni toëk izogibal. V sliki se opazi, da le ta ne vsebuje detajlov, saj algoritmi v kameri sliko obdelajo premoëno, zato, da se izognejo pretiranemu πumu na fotografiji. Matjaæ Intihar vas bosta popeljala skozi osnove foto tehnike, kompozicije, praktiënega dela (fotografiranja) in priprave fotografij za spletno poπiljanje ali izpis preko tiskalnika in v fotolaboratoriju. Informacije in prijave Olympus SP-560UZ Kamera Olympus SP-560UZ je velikosti 116mm x 78.5mm x 78mm in teæka 460g (365g brez baterij). Oblika je vedno stvar okusa vsakega posameznika posebej, vendar je meni bila æe na prvi pogled vπeëna. Olympus SP-560UZ uporablja πtiri AA baterije. Ena izmed razlag je lahko tudi ta, da je kamera namenjena tudi za popotniπke fotografe. Ti pa so vëasih odvisni od razliënih moænosti polnjenja svojih baterij. Olympus Kamera res odliëno leæi v roki. e toliko boljπi vztraja pri svojih xd je obëutek dræanja kamere, ker je celotno prednje dræalo in zadnji del kamere kjer je mesto za palec odeto v mehko nedrseëo gumo. Na prvi strani kamere Olympus SP-560UZ je objektiv z goriπënicami med 4,7 in 84,2mm karticah, ki so jih razvili v sodelovanju s Fujifilm. Toda zanimivo, Fujifilm je pri nekaterih svojih novejπih kamerah æe (27-486mm ekv.35mm). Svetlobna moë ponudil dodatno objektiva f/2.8 - f/4.5, je odliëna za objektiv moænost uporabe s tako velikim razponom med goriπënicami. najbolj razπirjenih Zadnji del kamere nam nudi EVF iskalo katero nam omogoëa laæje ujeti motiv, kot Ëe bi z kartic SD, Olympus πe ne. daljπimi goriπënicami iskali motiv preko TFT Po vklopu kamere zaslona. Prav tako nam dræanje kamere pri oëesu omogoëa mirnejπe fotografiranje in s tem pogojeno manj stresenih posnetkov. Zaslon je danes standardne velikosti 2,5 palca. spoznamo, da je Olympus SP-560UZ prava kompaktna kamera. Potrebuje cca. dve sekundi, da je pripravljena na prvo proæenje.»e smo naπli zadovoljiv kontrast na motivu je ostrenje zadovoljivo hitro. Tudi zamik proæenja ni prevelik. Ne morete pa od Olympus SP-560UZ kot od veëine drugih kompaktnih kamer priëakovati vedno odliëno ujetih hitro se premikajoëih motivov. Premik goriπënic ni ravno pojem hitrosti, a glede na izreden 18X-ni razpon zadovoljiv. Premik iz πirokega kota 27mm do 486mm traja kar tri sekunde. Izbir programov s katerimi lahko zajamemo motiva je veë. Najbolj klasiëni za spoznavanje fotografiranja je naëin AUTO. Tudi 23 slikovnih nastavitev nam lahko olajπa pot do kakovostne fotografije. Obenem pa ob pritisku gumba DISP. v slovenskem jeziku dobimo nasvet zakaj je funkcija namenjena. Izkuπeni pa bodo posegli po P, A, S, M in MyMode nastavitvah, preko katerih lahko sami nastavljamo veëino nastavitev v meniju. Glede na moænosti naëinov zajema, je kamera primerna tako za zaëetniπkega kot æe izkuπenega fotografa. Olympus nam æe v vseh svojih kamerah nudi odliëno uporabniπko vrednost. To so prevedeni ukazi menija v slovenski jezik. Tako so vsi fotografi priπli do moænosti, da lahko na enostaven naëin spoznajo njegove funkcije. Zavedati se je treba, da kompaktne kamere, tudi tiste iz viπjih cenovnih razredov postajajo vse bolj domena za druæinsko/ popotniπko fotografiranje. Predvsem pa si lastniki teh kamere æelijo pokazati svoje fotografije drugim na TV, raëunalniπkih zaslonih ali izpisane na papirju veëinoma v formatih maksimalne velikosti 13x18cm. Ko pa govorimo o teh predstavitvah fotografij, pa je πe tako povpreëna kompaktna foto kamera povsem zadovoljviva. Olympus SP- 560UZ nam nudi iz tega pogleda veë kot odliëne fotografije. Matjaæ Intihar 20 e-fotografija - oktober, november 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

21 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

22 Canon MD 160 / test Tokrat si bomo pobliæe ogledali Canonovo novost v vstopnem razredu mini DV kamer in sicer Canon MD 160. Ohiπje je kompaktno z dobro ergonomijo, vanj pa so vgradili objektiv, ki se ponaπa z osupljivim 35 kratnim razponom goriπënic. Te segajo v primerjavi z 35 milimetrskim formatom od pribliæno 45 milimetrov v πirokem do dobrih 1500 milimetrov v tele obmoëju. Svetlobna jakost pa od 2 v πirokem pade na 5 v tele obmoëju. Seveda pa v skrajno tele obmoëju ne gre priëakovati Ëudeæev, saj kamera nima vgrajene optiëne stabilizacije slike in bomo uporabne posnetke dobili le z uporabo stativa, zaradi slabπe svetlobne jakosti objektiva pri najdaljπih goriπënicah slabπe deluje tudi samodejno ostrenje. Pod objektivom sta senzor za priloæeni daljinski upravljalnik in led luëka, ki nam pomaga pri snemanju v temi, kamera pa sicer nima posebnega noënega naëina. Pod njima je πe vgrajeni stereo mikrofon. Na sprednjem levem delu kamere je preklopnik, s katerim dvignemo plastiëno zaπëito prednje leëe objektiva. VeËji del leve strani kamere sicer zavzema 2,7 palëni lcd zaslon z razmerjem stranic 16 proti 9 in skromno loëljivostjo toëk. Na spodnjem delu zaslona sta krmilna paliëica, s katero hitro nastavljamo osvetlitev in roëno ostrenje, sluæi pa tudi za sprehajanje po menijih in pregledovanje posnetkov. Poleg sta πe gumba, s katerimi pridemo do najpogosteje uporabljanih nastavitev in vklopimo digitalne efekte. Meniji so precej podobni tistim iz Canonovih kompaktnih foto kamer. S pritiskom na gumb func izbiramo scenske nastavitve, nastavljamo belino, vklopimo tonske korekture, vgrajeno led luëko ter nastavimo digitalne efekte, loëljivost fotografij ter pridemo do podrobnejπih nastavitev kamere. Na zgornjem desnem delu je preklopnik za izbiro med snemanjem na mini dv kaseto, oziroma na spominsko kartico ter preklopnik za izbiro med popolnoma avtomatskim naëinom ter programskimi moænostmi. Sledi natanëen preklopnik za premik goriπënic ter na zadnjem delu πe sproæilec za fotografiranje. Kamero lahko kot fotoaparat uporabljamo le med izbiro kartice kot snemalnega medija, med snemanjem na kaseto pa æal kamera ne omogoëa fotografiranja. OmogoËa sicer tudi snemanje videa na kartico, a le v skromni kakovosti. Kamera zmore sicer fotografirati v loëljivosti enega milijona toëk. Pod gumbi so pod plastiënimi pokrovëki skriti vloæiπëe za SD kartico, avdio video izhod ter USB in DV prikljuëka. Kamera podpira tudi zmogljivejπe SDHC kartice. Pod njimi sta na zadnjem delu πe gumb za hitri vklop in izklop kamere ter ergonomsko postavljen in dovolj velik gumb, s katerim preklapljamo med pregledovanjem in snemanjem, oziroma izklopimo kamero. Ob njemu je na zadnjem delu kamere πe gumb za vklop in izklop snemanja. Na zadnjem delu kamere je pod majhnim barvnim iskalom πe vloæiπëe za litij ionski akumulator. Priloæeni akumulator po zagotovilih proizvajalca zmore dobro uro snemanja, dokupimo pa lahko tudi zmogljivejπe. Pod akumulatorjem je πe priklop za priloæeni napajalnik, s pomoëjo katerega akumulator tudi polnimo. Na spodnjem delu kamere je poleg vloæiπëa za mini DV kasete πe plastiëen navoj za stojalo. Kamera snema video v pravem πirokem formatu, za kakovostno sliko pa skrbi procesor DIGIC DV. Kamera ponuja πe veë uporabnih moænosti, kot je na primer dodajanje zvoka na obstojeëe posnetke, veë zabavnih digitalnih uëinkov, ponaπa pa se tudi z kar tisoëkratno digitalno poveëavo, ki je pa seveda uporabna zgolj s stativom, saj se sicer slika preveë trese. To je majhna in uporabna kamera z velikim razponom goriπënic, namenjena pa je predvsem nezahtevnim druæinskim uporabnikom. Boπtjan Boπkin Canon imageprograf ipf8000s in ipf9000s Canon Europe je predstavil dva nova 8- barvna tiskalnika velikega formata (LFP) z visoko kakovostjo izpisov in izjemno hitrostjo, namenjena produkcijskemu trgu. 44- oziroma 60-palËna tiskalnika imageprograf ipf8000s in ipf9000s imata tudi najniæje obratovalne stroπke na trgu. Z robustnima produkcijskima tiskalnikoma namerava Canon Europe obëutno poveëati svoj deleæ na trgu tiskalnikov velikega formata. imageprograf ipf8000s in ipf9000s imata vgrajen trdi disk velikosti 80 GB ter prinaπata inovativno lastnost, ki poveëa uëinkovitost rabe barv z razdeljevanjem 8 barv v 12 Ërnilnih kanalov v obeh tiskalnih glavah. S tem tiskata do loëljivosti 2400x1200 toëk na palec. Edinstveno hitrost izpisovanja 37,4 m 2 na uro dosegata z visokozmogljivimi tiskalnimi glavami s πobami, kar pomeni, da je potrebnih manj prehodov za izpis potrebne kakovosti. Oba tiskalnika uporabljata dodatni rezervoar Ërnila, ki deluje kot Ërnilni predpomnilnik med kartuπami in tiskalnimi glavami, omogoëa pa zamenjavo kartuπ brez prekinitve tiskanja. V standardnem naëinu tiskanja uporabljajo modeli imageprograf S sedem barv, vkljuëno s Ërno ali mat Ërno, ki sta samodejno izbrani glede na medij. Poleg tega pa omogoëajo tudi varëevalni naëin, ki zagotavlja kakovost izpisov ob zmanjπani uporabi Ërnil cian in magenta. S tem dosegajo za 20 odstotkov manjπo porabo Ërnila. Anne Sharp, vodja træenja programa LFP za Evropo pri Canonu Europe, je ob tem povedala: "ipf8000s in ipf9000s v produkcijski sektor vnaπata nekaj edinstvenega - zmoænost tiskati z visoko hitrostjo, ob tem pa obvladovati stroπke. Lani je Canon Europe na trgu tiskalnikov velikega formata beleæil 12-odstotni deleæ, ta izdelka in πe nekaj drugih, ki jih bomo predstavili letos, pa bodo poskrbeli za obëutno rast v letu Canon Europe strankam na trgu LFP nudi vodilne reπitve, ki jim zagotavljajo konkurenëno prednost." Oba tiskalnika odlikuje Canonovo novo orodje za kalibracijo barv, ki sluæi nastavljanju barvnih odstopanj med posameznimi tiskalnimi glavami ali tiskalniki. To pomeni, da je mogoëe barvne razlike pri izpisih dveh tiskalnikov, ali po zamenjavi tiskalnih glav, odpraviti v 10 minutah. To je Ëas, potreben, da integrirano orodje opravi potrebne nastavitve. imageprograf ipf8000s in ipf9000s odlikuje tudi samodejno popravljanje poπevnega izpisa kot posledice napaënega podajanja papirja. Vgrajena sta tudi nov ventilator in izpuπni sistem za zagotavljanje prijetnejπega delovnega okolja. ipf8000s in ipf9000s krije nov program garancije na tiskalne glave podjetja Canon Europe, ki uporabnikom zagotavlja popolno podporo. Oba tiskalnika velikega formata bosta v Evropi na voljo oktobra. 22 e-fotografija - oktober, november 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

23 DigiFot s HP Indigom vpeljuje nove storitve Izredno zadovoljni smo, da smo v Sloveniji prodali prvi tiskarski stroj HP Indigo, je povedal Primoæ Polajnar, direktor skupine za upodabljanje in tiskanje (IPG) v slovenski podruænici podjetja HP. HP sporoëa, da je v podjetju DigiFot zakljuëena prva namestitev digitalnega tiskarskega stroja HP Indigo v Sloveniji. HP Indigo 5000 bo podjetju DigiFot omogoëil, da slovenskemu trgu ponudi nove tiskarske storitve na podroëjih personaliziranih tiskovin in foto knjig. Podjetje DigiFot æe veë kot 40 let deluje na podroëju fotografije in tiska, od leta 2000 dalje pa se podjetje osredotoëa na moænosti, ki jih nudi digitalna fotografija. Z novo pridobitvijo bodo v podjetju DigiFot razπirili nabor obstojeëih storitev s ponudbo tiskanja foto knjig, koledarjev, broπur in razglednic, ki so lahko prilagojene posameznim prejemnikom ali naroënikom. S pomoëjo posebej razvite programske aplikacije lahko uporabniki v manj kot petih minutah ustvarijo svojo tiskovino in jo naroëijo preko spleta. Naprava HP Indigo naroëilo obdela in uporabnik æe v nekaj dneh na domaëi naslov prejme foto knjigo ali drugo tiskovino, ki je vezana glede na æelje uporabnika. "Naπ cilj je bil uvedba reπitve za tisk foto knjig za amaterske in profesionalne fotografe," je povedal Drago MiliË, direktor podjetja DigiFot. "HP Indigo Press 5000 je bil edini digitalni tiskarski stroj, ki nam je omogoëil tisk manjπih naklad ali celo posameznih knjig v kakovosti tiska "offset". Izkuπnje nam kaæejo, da se trendi pomikajo v zagotavljanje tiska visokokakovostnih in manjπih naroëil ter tiskanje na zahtevo. HP Indigo Press nam na tem podroëju nudi pravo reπitev za uresniëitev naπe vizije." DomaËi uporabniki se Ëedalje bolj pogosto odloëajo za nove in razburljive naëine uporabe svojih digitalnih fotografij. Svoje fotografije, posnete na zabavah, poëitnicah, dogodkih in doma, æelijo hitro in brez teæav ter dodatnega znanja preoblikovati v prilagojene in perosnalizirane tiskane oblike. V letu 2006 je bilo po vsem svetu shranjenih in razposlanih veë kot 63 milijard fotografij, natisnjenih pa veë kot 14 milijard. HP Indigo ponudnikom tiskovin po vsem svetu omogoëa, da se odzovejo na tovrstne zahteve uporabnikov. V letu 2006 je bilo na tiskarskih strojih HP Indigo natisnjenih veë kot 7 milijonov foto knjig in koledarjev. "Izredno zadovoljni smo, da smo v Sloveniji prodali prvi tiskarski stroj HP Indigo," je povedal Primoæ Polajnar, direktor skupine za upodabljanje in tiskanje (IPG) v slovenski podruænici podjetja HP. "DigiFot je na trgu prisoten æe dolgo Ëasa in so bili med prvimi na podroëju digitalne fotografije v Sloveniji. Nakup stroja HP Indigo potrjuje njihovo inovativnost in dolgoroëno vizijo razvoja, ki je usmerjena k tiskanju na zahtevo." Med prvimi, ki je napravo in povezane storitve preizkusil, je bil Matjaæ Intihar, urednik revije e-fotografija. "Kakovost foto knjige je izredna, saj barve, teksture in kakovost slik omogoëajo prikaz topline fotografije, kot je bila zamiπljena ob izdelavi posnetka," je povedal Intihar. "PrepriËan sem, da digitalni tisk HP Indigo omogoëa izdelavo bolj ostrih fotografij z bolj naravnimi barvami kot klasiëni tisk ali konkurenëne digitalne tehnologije tiska."»lani spletnega portala e-fotografija smo si na naπem fotografskem izletu v Prekmurje tiskarno Digifot in tiskarski stroj HP Indigo 5000 æe ogledali. Spoznali smo se z moænostjo izdelave fotoknjige v vseh njenih elementih. Od priprave za tisk, tiskanja in konëne vezave. Tiskarski stroj HP Indigo 5000 Tiskarski stroj HP Indigo Press 5000 predstavlja nov standard za visokozmogljivo in stroπkovno uëinkovito tiskanje s 7 barvami. Gre za idealno reπitev za srednje velike in velike tiskarne, ki æelijo zmogljivo in cenovno ugodno digitalno reπitev za tiskanje. Stroj lahko natisne enobarvnih strani formata A3 v eni uri ali strani v πtirih barvah v eni uri. HP Indigo Press 5000 omogoëa zagotavljanje storitev personaliziranega tiskanja z visoko kakovostjo, zaradi Ëesar je πe posebej primeren za tiskovine z visoko vrednostjo, kot so træenjski materiali, direktna poπta, navodila in posebne fotografske aplikacije. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

24 iphone ZaËelo se je z vzhiëenim telefonskim klicem prijatelja, ki mi je hitel razlagat, da je s kotiëkom oëesa v enem izmed nakupovalnih centrov v Sloveniji uspel videti v Evropi uradno πe nedostopnega iphona. Apple je æe v zaëetku leta z najavo njihovega prvega telefona povzroëil pravi medijski bum. Telefon je prava mala multifunkcijska naprava, ki vkljuëuje trenutno skorajda vso dostopno tehnologijo, zapakirano in predstavljeno na æe znan eleganten Applov naëin. No, od klica do obiska predajnega mesta ni minilo veliko Ëasa. Ob prvem dotiku iphona pa me je seveda zanimalo Ëe le-ta deluje tudi v naπem omreæju. Mi nië ne vemo. Poizkusite! je sledil odgovor. Ko primeπ telefon v roke si navduπen nad kvaliteto izbranih materialov, kakovostjo izdelave in preseneëen nad gladkostjo, zaobljenostjo in πtevilom gumbov na ohiπju. Telefon je izjemno tanek a dokaj teæak. To je posledica velike koliëine aluminija in kroma. Tudi plastika je iz kvalitetnega materiala. Kot vemo ima iphone samo πtiri tipke a zato ni funkcionalnost telefona prav nië okrnjena. Celo boljπa je, kot pri obiëajnih telefonih. Telefon nima klasiëne tipkovnice, najboljπe pri temu pa je, da je na novo razvit na dotik obëutljiv LCD zaslon lahko zelo velik, kljub majhnim meram telefona. Preko LCD zaslona upravljamo celotni telefon. Da so se resno lotili izdelave iphona govori tudi dejstvo, da niso kupili nobenega tujega operacijskega sistema, temveë telefon deluje kar na njihovem preverjenem Mac OS X sistemu (seveda predelanim za iphone). Razlika se najbolje odraæa v hitrosti delovanja telefona. Katero koli aplikacijo izberemo, v trenutku se bo le-ta odprla. Ko jo æelimo zapreti, Olympus E-3 Prispel je vodilni model Olympusovega E-sistema, zasnovanega na doloëilih standarda πtirih tretjin. Fotografi bodo spoznali, da je E-3 izjemno uëinkovito orodje, ki je dobro pripravljeno za vsako nalogo in zadovoljuje strogim zahtevam digitalne zrcalno-refleksne fotografije. Je najboljπa moæna izbira za profesionalne fotografe, saj omogoëa najveëjo hitrost fotografiranja in najboljπo kakovost slike, obenem pa ima fotograf na voljo tudi funkcijo Live View, kar zagotavlja izjemno zanesljivost. E-3 se lahko pohvali z najhitrejπim samodejnim ostrenjem na svetu*, kar omogoëata novi napredni sistem AF v kombinaciji z novimi objektivi SWD SWD (Supersonic Wave Drive). Fotoaparat omogoëa hitrosti zaklopa do 1/8000 sek, obenem pa tudi zaporedno fotografiranje s hitrostjo 5 posnetkov na sekundo (z medpomnilnikom za 19 slik RAW v naëinu burst ), kar zagotavlja fotografu kljuëno prednost pri iskanju tistega odloëilnega posnetka. V novi profesionalni fotoaparat vgrajeni zmogljivi sistem za stabilizacijo slike, ki zagotavlja kompenziranje uëinka tresenja fotoaparata do 5 korakov EV. Dopolnjuje ga HI-Speed tipalo Live-MOS Live MOS sensor z 10 megapiksli in Olympusova naprava za obdelavo slike TruePic III. Sklop dopolnjujejo πe iphone, docking station in liëna πkatla. Poleg tega dobimo πe sluπalke in krpico za brisanje ohiπja, saj je plastika ki πëiti zaslon alergiëna na prstne odtise. e bolj pa mi sami, Ëe je danes ta æe kar kultni telefon poln prstnih odtisov. to storimo s pritiskom na edini gumb na sprednji strani ohiπja - pod zaslonom - in aplikacija je v trenutku zaprta in telefon pripravljen na vklop druge. Pri iphone pa ne gre samo za telefon, temveë za novo ikono, ki vsebuje æe kar kultni ipod in je tudi prvi telefon s polnim HTML brskalnikom Safari. Kaj je lepπega, kot nekje leæati, iz stereo zvoënikov ali priloæenih sluπalk ti igra najljubπa glasba, obenem pa brskaπ po celotnem internetu, enako, kot da bi se nahajal v pisarni za raëunalnikom - le da tukaj lagodno uæivaπ vsak trenutek.»e si ne zaæeliπ predvajati glasbe, se pa ipod predvajalnik glasbe lahko spremeni v ipod Video in si ogledaπ najnovejπi film ki se je komaj zaëel vrteti v kinotekah. Tehnoloπko iphone od vseh danes dostopnih telefonov sicer ni najnaprednejπi, ni najmanjπi, ni najlaæji, anatomija baterije objektivi ZUIKO DIGITAL, ki so namensko izdelani za potrebe digitalne zrcalno-refleksne fotografije, tako da se lahko fotograf resniëno zanese na vsakië optimalne rezultate. Moænost predogleda æive slike Live-View Live View zagotavlja veëjo svobodo pri sestavljanju kompozicije, Ëe æelite ohraniti stik z oëmi s slikano osebo ali fotografirati nad glavo ali tik pri tleh: kompozicijo boste zlahka sestavili s pomoëjo 2,5-palËnega/ 6,4-centimetrskega vrtljivega zaslona HyperCrystal-LCD HyperCrystal LCD, ki kaæe odliëno sliko v realnem Ëasu tudi po prilagajanju nastavitev. Tudi 100-% pokritost slike v iskalu zagotavlja najboljπi moæen pogled ne glede na to, za kaj se fotograf odloëi pri sestavljanju kompozicije. In kot pri vseh Olympusovih fotoaparatih E-System je tudi v E-3 vgrajen najbolj uëinkovit protipraπni sistem, ki so trenutno na voljo - SSWF Supersonic Wave Filter. Zanesljivost fotoaparata ne glede na pogoje dela pa je πe toliko veëje zahvaljujoë ohiπju, ki uëinkovito varuje fotoaparat in veëino objektivov za E-System pred prahom, pa tudi pred prπenjem vode. Æivljenjska doba sproæilca je kar sproæitev, kar zagotavlja, da bo E-3 brez teæav zdræal tempo tudi najbolj aktivnega fotografa. Ohiπje iz magnezijeve zlitine, odporno na prπenje vode, zagotavlja, da se lahko z E-3 odpravite v srediπëe dogajanja, Spletne strani se v brskalniku Safari prikazujejo povsem enako kot na raëunalniπkih zaslonih.»e je besedilo premajhno lahko celotno stran poveëamo na æeleno velikost z dvema prstoma katera razπirimo po zaslonu - da stran pomanjπamo prsta stisnemo skupaj po zaslonu.»e iphone obrnemo vodoravno se stran na zaslonu avtomatsko obrne in tako pridobimo na πirini. Preko Wi-Fi ali EDGE povezave lahko dostopamo do google karte. Kot je razvidno iz slike je pokrito tudi πirπe Slovensko podroëje. se nikakor ne more kosati z veliko veëino telefonov (osebno mi je baterija zdræala skoraj dan intenzivne uporabe). Je pa telefon eden enostavnejπih za uporabo, definitivno najelegantnejπi, tehnoloπko v sami πpici, predvsem pa je zelo æelen predmet tako pri nas, kot v ostalem svetu. In Ëe si ti ga uspe priboriti si v druæbi, kot na cesti dostikrat povpraπan Ëe ga smejo videti od blizu in kako si uspel priti do njega. Æiga Intihar pa naj gre za nogometno tekmo v najhujπem nalivu ali na praπne planjave Serengetija. Dræalo z dodatnimi baterijami in velika izbira zamenljivih objektivov so prav tako varni pred neugodnim vplivom okolja - s tem pa je tveganje za motnje v delovanju bistveno zmanjπano; to pomeni, da vam ne bo veë treba Ëakati, da se okoliπëine izboljπajo, da bi lahko uporabili svoj fotoaparat. Med πtevilnimi objektivi, ki so trenutno na træiπëu, so zdaj na voljo tudi novi modeli ZUIKO DIGITAL SWD SWD, ki omogoëajo najhitrejπe samodejno ostrenje, profesionalnim uporabnikom na voljo pa je veliko zanimivega pribora za sistem E-System, ki omogoëa prilagajanje fotoaparata E-3 njihovim specifiënim potrebam. Olympus E-3 bo na voljo konec novembra Da bi nagradili svoje zveste uporabnike in omogoëili dodatno ugodnost novim kupcem, smo pri Olympusu pripravili dve promocijski akciji, namenjeni kupcem novega fotoaparata E-3. V duhu Olympusove usmerjenosti h kupcem je namen prve promocijske akcije nagraditi zvestobo æe registriranih uporabnikov in lastnikov, katerega od predhodnih modelov iz serije E-System, od prvega profesionalnega E-1 pa do najnovejπih modelov E-410 in E-510. Tistim uporabnikom, ki so svojo opremo registrirali na Olympusovih spletnih straneh, in bodo v doloëenem obdobju kupili in registrirali novi fotoaparat E-3, bomo podarili nosilec za baterije HLD-4 v vrednosti 240euro Promocijska akcija bo trajala do Druga promocijska akcija Promocijski profesionalni nahrbtnik za E-System pa je namenjena novim uporabnikom fotoaparatov iz druæine E-System. Tisti potencialni kupci, ki bodo v roku od do pokazali zanimanje in poslali pismo o nameri za nakup na naslov Olympus Slovenija d.o.o - Imaging Systems, Baznikova 2, 1000 Ljubljana, nato pa v doloëenem obdobju tudi kupili in registrirali fotoaparat E-3, bodo prejeli darilo: nahrbtnik za E-System v vrednosti 135euro, v katerem je predviden prostor za fotoaparat, dodaten pribor in prenosni raëunalnik. 24 e-fotografija - oktober, november 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

25 Fotografija mimo raëunalnika s tiskalniki serije Selphy IXUS 860 IS IXUS 960 IS Selphy CP 520 Akcija ob 20 letnici sistema EOS VraËilo denarja v gotovini za izbrane digitalne SLR fotoaparate, objektive in pribor. EOS 40D EOS 400D VeË o akciji pri vaπem prodajalcu. Avtera d.o.o., martinska 106, 1000 Ljubljana Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

26 e-fotografija predstavitev 16. in / Sony Alpha 700 Sony Alpha 700 / kamera za napredne 15 mesecev po predstavitvi prve Sony kamere DSLR z imenom Alpha 100, je Sony predstavil novo kamero z imenom Alpha 700. Predstavitev kamere za evropske fotografske novinarje je bila v mestecu Baveno ob jezeru di Maggiore v Italiji. Po prvem spoznavanju s kamero so bili vtisi malo meπani. Po eni strani ima kamera veliko dobrih lastnosti, po drugi strani pa ji manjka nekaj, kar bi upraviëevalo njeno ceno, ki naj bi bila okvirno 1400 evrov. Seveda sta bili obe mnenji podani πele po kratkem preizkusu. Vendar pa sem se sedaj s kamero æe toliko spoznal da æe lahko reëem, da bo za vse uporabnike Minolta kamer πe vedno dovolj domaëa in Sony navduπencem dodalo precej veë kot do sedaj Alpha 100. Nekaj dejstev sem æe spoznal dan po predstavitvi kamere. Kameri niso dodali predogleda slike na zaslonu kar je sedaj domena konkurenënih kamer okoli tega cenovnega razreda, ima pa izvrstno loëljivost in poslediëno tudi ogled posnete slike. Kamera nima dodatnega LCD-zaslona na vrhu ohiπja, ima pa velik TFT-zaslon z vsemi informacijami. Zelo dobro leæi v roki, πe bolje z dodatnim dræalom, ki je tudi nekaj posebnega. Dræalo ima povsem replicirane vse gumbe in fotograf jih zlahka izkoriπëa ne glede ali kamero dræi vodoravno ali horizontalno. Za vse uporabnike kamer KonicaMinolta in Sony DSLR je Alpha 700 znamenje, da Sony misli πe kako resno v svetu kamer DSLR. Nakazali so æe tudi, da bo nadaljevanje s kamero FF povsem logiëen napredek. Torej so zgodbe, ki jih bom objavil v posebnem Ëlanku, veë kot samo moje razmiπljanje ali poizkus zadeti prave odgovore. Sony Alpha 700 bo dobrodoπla kamera tudi med vsemi kupci celotne Sonyjeve tehnike. Odgovor na vpraπanje, ali bo posegala tudi med tiste fotografe, ki se πe teæko odloëajo med vsemi ponudniki, pa bodo prinesli naslednji tedni. Sicer mi je kamera æe na voljo, vendar pa bo pravi in konëni odgovor Sony Alpha 700 dala πele takrat, ko bo s ceno na naπih trgovskih policah in z zadnjo razliëico "firmware". To pa se bo zgodilo po 10. novembru. Sony se je odloëil za malo drugaëno pot kot trenutno najbliæji konkurent Canon s kamero EOS 40D. Kamera Alpha 700 je laæja z obilo hitrih gumbov za razliëne nastavitve, z odliënim TFT-zaslonom, vgrajenim sistemom za nestresenost posnetka, novim menijem z zelo πiroko paleto nastavitev ter visoko obëutljivostjo 6400 ISO. ele v primerjalnih preizkusih bomo lahko ugotovili prednosti ene ali druge oziroma Alpho 700 primerjali πe s kamero Nikon D300 in tudi æe najavljenim Olympus E-3. Za zdaj lahko samo potrdim, da je kamera Alpha 700 dobra nadgradnja Alphe 100. Lastniki kamer KonicaMinolta 7D in 5D so zdaj dobili kamero, ki jim æe omogoëa dobro nadgradnjo kamer predvsem s tipalom, ki ima za marsikoga premalo loëljivosti. Obenem ima Alpha 700 krepko boljπe iskalo in omogoëa viπjo hitrost ostrenja, poleg vsega pa ima πe dodaten protipraπni sistem. Torej je Sony z Alpho 700 kar lepo posodobil in nadgradil sistem kot celoto. Ali je za viπje mnenje moteëe, da nima manjπega LCD-zaslona na zgornji strani kamere in predogleda slike, pa bo pokazal Ëas. Mene te, za nekatere kar moëno izraæene, "pomanjkljivosti" niti ne motijo. V odgovor se lahko doda, da ima Alpha 700 sistem proti Sony ima za serijo Alpha æe bogat sistem dodatnih objektivov. e vedno pa na kameri lahko uporabljate vse starejπe Minolta AF objektive. stresenosti. Tej kameri æe pristojijo objektivi viπjega cenovnega razreda. Tu pa se v primerjavi s konkurenco in z njenimi boljπimi objektivi s sistemom stabilizacije v objektivu cena celote hitro spremeni v velik minus za konkurenco, oziroma plus za Alpho 700. Torej so pri Sonyju razmiπljali o tem, kaj in koliko dodati v kamero, da bo konkurenëna. Samo πe bolj se morajo pribliæati fotografom in njihova filozofija izgradnje kamere bo hitreje in πe bolje sprejeta. Kot æe reëeno, bom zdaj kamero Sony Alpha 700 nekaj Ëasa preizkuπal, poëakal na tisto "konëno" s prodajnih polic in v preizkusu DIWA dodal svoje konëno mnenje in oceno. Prva predstavitev kamere in zaëetek prodaje kamere Alpha 700 se zaëenja za novinarje, nato pa πe in Kraj in Ëas predstavitev bo objavljen na Matjaæ Intihar Fujifilm FinePix Z10fd Ërpa korenine æe od prvega modela Z1 iz leta Z serija je namenjena uporabnikom, katerim je pomembno, da je kamera kar se da majhna in vπeëna na pogled. Fujifilm Z razred kamer je namenjen nezahtevni uporabi a to πe ne pomeni, da je dame ne bi morale nositi poleg veëerne toalete. Ravno nasprotno. Kamera je primerna ravno za take priloænosti. Je majhna, elegantna, ohiπje je na voljo v veëjem πtevilu barv (od veëne Ërne, modre, zelene, oranæne do rdeëe, vklopimo jo elegantno s pomikom vratic na sprednji strani ohiπja, kjer se v ohiπju nahaja skrit objektiv s 3 kratno optiëno poveëavo. Kamera ima 7 milijonov toëk in zadovoljivo moëno bliskavico. Na zadnji strani so gumbi dovolj veliki, da upravljanje s kamero ne bo problem niti damam z daljπimi nohti. TFT zaslon je velik 2,5 palca. Ponovno pa tako kot na vseh drugih Fujifilm kamerah ni optiënega iskala. Kamera nam ponuja zaznavo obraza, Fujifilm FinePix Z10fd - veëbarvna eleganca avtomatsko odstranjevanje rdeëih oëi, upravljanje kamere z dvema gumboma, elektronsko stabilizacijo slike, inteligentno bliskavico, kateri kamera na podlagi svetlobe in zaznavanja obraza odloëi ali bo bliskavica blisknila z veliko moëjo ali pa bo kamera raje dvignila ISO vrednost in tako dobila veë ambientalne svetlobe z manjπo moëjo bliska. Vse te funkcije se izvajajo avtomatsko, kar pomeni, da vse kar je potrebno narediti je to, da pomaknemo drsna vratca na stran, poiπëemo motiv in ga zabeleæimo na xd ali SD kartico. Fujifilm je zdaj poleg njihovih xd kartic omogoëil uporabnikom v isti reæi uporabiti tudi SD tip kartic, katere so cenejπe in hitrejπe za razliko od tipa xd. Video zapis se snema v loëljivosti 640 x 480 toëk pri 30 slikah v sekundi. Fujifilm se je s kamero FinePix Z10 fd na suveren naëin podal med kupce kateri si æelijo majhno kamero v veë barvnih odtenkih in liënem ohiπju. Æiga Intihar 26 e-fotografija - oktober, november 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

27 e-fotografija predstavitev / Olympus E-3 Olympus mju 790SW Olympus se zadnje leto osredotoëa predvsem na kompaktni razred z veliko izbiro modelov zelo trendovske serije mju in tanke ter praktiëne serije FE. Prav vse kamere iz serije mju so odporne na visoko vlago in blagi deæ, kar jih v tem segmentu dvigne nad konkurenëne kamere. A Olympus ni ostal le pri taki stopnji odpornosti na vlago in deæ, tako, da so æe leta 2005 predstavili njihovo novo mju serijo - serijo mju SW. Ne samo, da je kamera bila odporna na vlago, kamero smo smeli potopiti v vodo - do globine 3 metrov - in bila je odporna na udarce iz viπine do 1,5 metra. Kamera Olympus mju 790 SW je æe Ëetrta iz serije mju SW, ki je je odporna na vodo in udarce. Model mju 790SW se je z obliko malenkost oddaljil od SW serije. Kamera ni veë povsem πkatlasta, temveë so ji dodali tudi nekaj zaobljenih linij in pri ohiπnih merah je pridobila nekaj milimetrov. Kamero ne gre gledati, kot πe eno dizajnersko atrakcijo iz serije mju, tudi kvaliteta fotografije ni v prvem planu - saj je kvaliteta iz veëine kompaktnih kamer veë kot zadovoljiva za druæinske albume - niti πtevilo nastavitev itd. Kamera je v prvi vrsti namenjena delovanju v najteæjih pogojih in tudi robustno ohiπje je temu primerno je bomo tudi opisal.»e se πe niste sreëali s serijo kamer mju SW vam æe prvi podatek, da je mju 790SW nekaj posebnega pove modra nalepka na prednjem delu kamere. Vodo zadræi do globine 3 metrov. Torej nam mju 790SW lahko odliëno sluæi za druæinsko/popotniπko fotografiranje v "mokrih" pogojih. SledeËa æe znana zanimivost kamere, ki nam jo na prednjem delu kamere kaæe oranæna nalepka je zaπëita kamere tudi na moënejπe udarce. Olympus nakazuje, da je kamera zaπëitena, oziroma predvsem notranji elektronski deli tako vpeti v njej, da ji ne πkoduje tudi udarec, ko nam kamera pade na tla iz viπine 1,5m. Tretja dobrodoπla lastnost vseh Olympus kamer pa je uporabniπki vmesnik (Menu) preveden v slovenski jezik. S to kamero je slovenski menu πe pridobil na uporabnosti, saj kamera nudi posebno funkcijo "Guide" ali poslovenjeno "fotografski vodië". V njemu so naπtete skoraj vsi primeri in pogoji pod katerimi fotografiramo. Teh primerov je kar 14. Glede na celoten pregled kamere lahko reëem, da je Olympus mju 790SW prava kamera za fotografe, ki dlje Ëasa preæivijo ob rekah, jezerih morju, bi radi s kamero fotografirali tudi pod vodo in obenem se ne bodo bali, da bi kamera padla na tla jadrnice, ali na kakπen kamen ob reki. Primerna je tudi za vse tiste, ki bi radi s kamero fotografirali v visoki vlagi, deæju, snegu. Kot nalaπë je tudi za vse, ki radi plezajo v stenah gora in med tem tudi fotografirajo. Sedaj ni veë bojazni, da Ëe imate kamero okoli vratu in Ëe z njo udarite v steno, da bi kamera nehala delovati. Nekaj prask najbræ bo na ohiπju, a πtejejo samo dobre fotografije. Kamera odliëna tudi za na smuëiπëa ali kakπno iskanje motivov v mokrem vremenu ali na blatnem terenu, saj jo lahko kasneje speremo z vodo. Dodatna vrednost kamere poleg vodo in na udarce odpornega ohiπja so nastavitve v Olympus mju 790SW, kamera kot nalaπë za prihajajoëe mokre in sneæene dni. slovenskem jeziku (Olympus ima tudi spletno stran naproti konkurentom odliëno predstavljeno in v celoti prevedeno) in moænost delovanja pri 1600ISO v polni loëljivosti. Marsikateri kupec æeljan digitalne kamere se bo odloëil za Olympus prav zaradi slovenskega menija. Kamero ne gre gledati z vidika superiorne kvalitete fotografije - kakovost je iz veëine kompaktnih kamer odliëna za fotografe katerim so namenjene - hitrega fokusnega sistema, mnoæice roënih nastavitev ali dizajnerske perfekcije, temveë kamere, katera bo v vseh pogojih pripravljena zajeti fotografijo in kupci te kamer se bodo tega dobro zavedali. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - oktober, november

28 e-fotografija PhotoShop CS3 predstavitev in Canon EOS 40D Medtem ko razlika med EOS 20D in EOS 30D ni bila tako velika, da bi jo bilo treba zamenjati za vsako ceno, se to lahko tudi spremeni s prihodom modela Canon EOS 40D v trgovine. Æe prvo spoznavanje kamere EOS 40D kaæe, da je odliëna zamenjava za EOS 30D. Ponuja veliko veë kot samo veëji zaslon, ki je opazen æe na zunaj! Prvi vtisi»eprav EOS 20D in EOS 30D z vidika ergonomije ohiπja nista bila ravno bisera, pa sem bil æe ob prvem stiku nad kamero EOS 40D navduπen.»eprav je EOS 40D po merah (146 x 108 x 74 mm) skoraj povsem enaka EOS 30D (144 x 104 x 74 mm), pa sta oblika in ergonomija ter s tem dræanje kamere drugaëna, vsaj zame mnogo zadovoljivejπe. A to ne velja samo za dræanje, temveë tudi za materiale in kakovost izdelave. Dræalo je malo veëje kot pri EOS 30D, ima tudi manjπo vboklino, kar pripomore k odliënemu oprijemu kamere. Nekako dobiπ vtis, da ima EOS 40D ohiπje ergonomsko celo bolje prilagojeno kot EOS 5D. Da kamera zaëenja delovati in da pokaæe svoje prave moænosti, ji je treba dati energijo. Baterija je πe vedno enaka kot pri prvi Canonovi digitalni kameri SLR EOS D30, ki so jo predstavili maja Zanimivo. Vse, kar se je spremenilo, je samo veëja zmogljivost novejπih baterij z oznako BP-511A. Zmogljivost 1390 mah in majhna poraba EOS 40D so mi med preizkuπanjem omogoëali brez teæav narediti veë kot 800 posnetkov kljub veëkratni uporabi objektiva s stabilizacijo slike in vgrajene bliskavice ter nove funkcije Live View, s katero je bilo narejenih veë kot sto posnetkov. Delovanje kamere Pogled skozi iskalo kaæe devet ostritvenih toëk. Vseh devet jih je zdaj kriænih, kar pomeni, da je ostrenje hitrejπe in natanënejπe, kar se da ugotoviti æe pri prvih posnetkih. e vedno pa je najhitrejπa osrednja fokusna toëka. Za hobiuporabnika je lahko zelo koristno, da izbere vse toëke in kamera z inteligentnim naëinom ostrenja samodejno poiπëe pravi del motiva. Neverjetno, kako se veëinoma pravilno odloëi in ostri tam, kjer æelimo. Sicer pa je sistem znan æe iz analognih kamer EOS 3 in EOS 1v, torej mora delovati. Pogreπam πe dve toëki ostrenja med osrednjo ter skrajno desno in levo. Vsaj meni bi bilo vπeë in zame predvsem uporabno, Ëe bi ti toëki bili na voljo. Ne glede na to, ali ima EOS 40D devet toëk ali bi jih imel enajst, je ostrenje hitrejπe kot pri predhodniku EOS 30D. Æe pri moëni svetlobi se opazi razlika med hitrostjo ostrenja, πe bolj pa se razlika pokaæe pri delovanju v slabih svetlobnih pogojih in z zunanjo bliskavico. SodeË po preizkusu, lahko zapiπem, da z zunanjo bliskavico EOS 40D deluje pribliæno enako hitro in zanesljivo kot kamere Canon serije 1. Sproæilec je dober in deluje natanëno. Ko ga pritisnemo do konca, kamera hitro sproæi, tako da pri tem ni teæav. Zaklop omogoëa 1/8000 sekunde in sinhronizacijo z bliskavico 1/250 sekunde. Visoka hitrost zaklopa pa pomeni tudi hitrejπe delovanje zrcala. Ta je bil pri EOS 30D πe vedno zelo glasen, in ko sem fotografiral po rimskih cerkvah in galerijah, je bilo zelo moteëe in nevarno ukrasti kak motiv, a z EOS 40D vam bo tudi to olajπano, saj je zrcalo tiπje. Pri EOS 40D pa je na voljo moænost fotografiranja v naëinu Live View, kar pomeni, da je zrcalo dvignjeno, sliko si ogledujemo na zaslonu, in ko pritisnemo sproæilec, se sproæi samo zaklop, ki pa se pomakne skoraj nesliπno. V kameri EOS 40D je mogoëe uporabiti samo spominsko kartico CompactFlash tip I/II. Ob uporabi hitre kartice pa pridemo πe do novih izboljπav. Po zajemu posnetka novi procesor DiGIC III pomaga do hitrejπega procesiranja in shranjevanja posnetih slik. EOS 40D ima veë notranjega spomina in zdaj omogoëa pri 6,5 posnetka v sekundi zajeti 75 zaporednih datotek JPEG in 17 RAW. Koliko uporabnikov, razen tistih, ki ne morejo poseëi po EOS 1D MkIII, bo izkoristilo moænost rafalnega delovanja pri 6,5 posnetka v sekundi, ne vem. Je pa to tehniëni podatek, ki vleëe. Te lastnosti hobifotograf, ki mu je kamera namenjena, ne uporablja pogosto. Po nakupu nekajkrat preizkusi rafal posnetkov, bolj za prikaz kolegom, kako kamera deluje, za resno delo pa le redkokdaj. Tudi Ëe jo pustite vkljuëeno - ker nikoli ne veste, kdaj jo boste potrebovali - se vam bo kdaj zgodilo, da boste povsem nepriëakovano izdelali po dve zaporedni sliki. A kot obljubljajo, je zaklop preizkuπen za sproæenj, kar pa hobifotograf le redko doseæe, in tako se mu ni treba obremenjevati. e vedno pa imamo moænost prestaviti na srednjo hitrost zaporednega fotografiranja s tremi slikami na sekundo. Nove moænosti v kameri EOS 40D Po zaëetnem spoznavanju s kamero je za uporabnika kamer Canon vse zelo hitro domaëe in podobno, kot je bilo pri EOS 30D, sicer z drugaëe razporejenimi gumbi na zadnji strani ohiπja, funkcije pa so ostale enake. Dodan je gumb Picture Style, s katerim izbiramo korekturo ostrine, barvnih tonov, saturacije in kontrasta, ter dodatni gumb za samodejni fokus. Nastavitve v meniju so dobile veë zavihkov (zdaj je oblika podobna kot v EOS 1D MkIII) in nekatere dodatne moænosti. Nekaj jih je v zelo preglednem meniju, nekaj pod lastnimi nastavitvami CustomFunction, dodali pa so æe znani My Menu iz kamere 1D MkIII, kjer lahko sami shranimo najpogostejπe in najuporabnejπe funkcije iz menija, tako da jih lahko prikliëemo samo s pritiskom tipke menija. Za premikanje po meniju je namenjen æe znani joystick. Funkcija, prenesena iz MkIII, je tudi zasuk pokonëne fotografije. Do zdaj smo to lahko vkljuëili ali izkljuëili. In Ëe smo fotografirali v vertikalnem poloæaju, se je fotografija obrnila tudi na zaslonu. Zdaj pa lahko izbiramo med moænostmi izklopljeno, vklopljeno in obrnjeno tako na LCDzaslonu kot v raëunalniku ali pa vklopljeno in obrnjeno samo v raëunalniku. To je uporabno predvsem zato, da je tudi pokonëna fotografija prikazana Ëez celoten LCD-zaslon, da je slika veëja. Pri tripalënem zaslonu niti ni treba poveëevati fotografije, da bi na hitro ocenili, ali je ostra ali ne. Na zunaj moëno opazna razlika pred prejπnjim modelom je tri palce velik zaslon z loëljivostjo toëk. Konkurenca æe ponuja enako velik zaslon s kar toëkami in razlika je opazna. Je pa tripalëni zaslon izjemno uporaben, saj EOS 40D deluje tudi v naëinu Live View. Funkcija je podobna æe dolgo znani tehnologiji iz Olympusovih kamer DSLR. Live View je podoben sistem, kot je v kompaktnih kamerah, kar pomeni, da lahko fotografiramo kar prek LCD-zaslona. Æe v fazi fotografiranja pa lahko na zaslonu sliko pribliæamo za petkrat ali kar desetkrat na stoodstotno poveëavo in tako preverimo ostrino. Æal pa kamera ne ostri motiva samodejno, Ëe delujemo prek LCD-zaslona. Za to pritisnemo novi gumb AF-ON, zaklop se spusti, kamera izostri motiv, zaklop se ponovno dvigne in slika je spet na LCD-zaslonu (vse to se zgodi v manj kot sekundi). Seveda fotografiranje prek LCD-zaslona ni namenjeno hitri uporabi ali delu s teleobjektivi iz roke, temveë bolj za fotografiranje, kjer ni mogoëe gledati skozi iskalo, ali pa studijski fotografiji oz. tam, kjer ni premikajoëih se motivov. Da je kamera πe vedno namenjena hobifotografom, kaæeta slikovna avtomatika na vrtljivem koleπëku, kjer izbiramo naëin fotografiranja, in razmeroma zamuden dostop do funkcij z gumbi. Toda vse to za hobifotografa nikakor ni moteëe. Kamera tako ali tako ni namenjena hitremu delu profesionalnega fotografa. Kameri je dodana æe znana funkcija Sensor cleaning, ki z visokofrekvenënimi vibracijami strese prah s tipala, ki ni premoëno zalepljen na steklo pred njim. Tipalo se Ëisti v tem naëinu ob vsakem vklopu ali izklopu kamere. V meniju pa ta naëin lahko tudi izklopimo in ga uporabimo samo, ko sami pritisnemo funkcijo Sensor Cleaning. EOS 40D pa ponuja πe drugo opcijo za odstranjevanje smeti na æe posneti fotografiji. Izberemo funkcijo Dust Delete Data, moëno zapremo zaslonko in sproæimo. Program pozneje s slike (vseeno je, ali je posneta v zapisu RAW ali JPEG) odëita napake, ki so posledica prahu, in jih pozneje s programom, Digital Photo Professional, ki ga dobimo na CD-ju v kompletu s kamero, izniëi. Podobna funkcija je æe v uporabi tudi pri Nikonu v programu Capture NX. Zanimiva in uporabna stvar, ki je prenesena æe iz modela EOS 30D, je tudi opisna informacija glede kode Error. Zdaj fotograf ob napisu πtevilëne kode vidi πe opis in je tako seznanjen z moæno napako. Preizkus sem naredil s spominsko kartico, ki mi veëkrat povzroëa teæave. Kamera je ob nezmoænosti zapisa na kartico na zaslon napisala, da je teæava s kartico in naj vstavim drugo. Tudi za serviserje bo delo odpravljanja veëjih teæav laæje, saj mu boste æe sami znali povedati, v Ëem je teæava pri delovanju kamere. Delovanje kamere v slabih svetlobnih pogojih Æe modela EOS 20D in EOS 30D sta se izkazala z dobrim in natanënim fokusnim sistemom, dobrim delovanjem zunanje bliskavice in malo πuma pri visokem ISO. V modelu EOS 40D pa so inæenirji vse skupaj πe nadgradili. Prvi obisk noënega kluba s πe povsem "sveæo" EOS 40D me ni pustil hladnega. Æe ob prvih nekaj slikah sem opazil razliko v delovanju fokusnega sistema. Fokus je obëutno hitrejπi in predvsem zelo natanëen - Ëez noë sem posnel veë kot 500 fotografij (predvsem zaradi testiranja), nekatere tudi v naëinu High Speed Mode s 6,5 slike na sekundo, in lahko trdim, da je fokus enakovreden kameram iz serije 1. Sredinska fokusna toëka ni greπila niti pri izklopljeni bliskavici. Ne pomnim, da bi fokus æe kdaj deloval tako superiorno v kateri drugi kameri v tem razredu. Kameri EOS 20D in 30D sta imeli verjetno najboljπi sistem bliskavic pred prihodom 1D mkiii in 40D. EOS 40D in bliskavica 580 EX se odliëno dopolnjujeta. Ne glede na motiv, ki ga fotografiramo, merjenje svetlobe dobro opravi svoje delo. So pa trenutki, ko merjenje svetlobe greπi. To je predvsem pri veliki povrπini bele barve. Praviloma imamo tak primer pri poroënih fotografijah - nevesta v belem, æenin v Ërnem - kjer bliskavica podosvetli motiv. V tem segmentu je Nikonov sistem superiornejπi, a z 1D mkiii in EOS 40D so se moëno pribliæali Nikonu. Æe pri 20D in 30D visok ISO ni bil problem. Kljub temu da so v 40D dvignili πtevilo toëk na tipalu enake velikosti za dva milijona v primerjavi z 20D in s 30D, pa jim je πe uspelo zmanjπati πum ISO je povsem uporabna vrednost ISO tudi v slabih svetlobnih pogojih in dolgih Ëasih. Ne samo, da je pri vrednosti 1600 ISO pravilno osvetljena fotografija uporabna za kakrπne koli poveëave, ampak je bolj kot to pomembno, da 40D tudi pri malenkost podosvetljeni fotografiji obdræi toliko podrobnosti, da jo lahko v programih za obdelavo slik posvetlimo in πe vedno ohranimo podrobnosti in kakovost zapisa. Najboljπa v razmerju cena - zmogljivost! Po prvem krajπem preizkusu lahko zapiπem, da je Canon naredil velik napredek glede funkcij, delovanja, ergonomije in slike. O nakupu 5D vas lahko prepriëata edino πe tipalo FF (full frame) in s tem povezana kakovost fotografije, vse drugo pa je v 40D vsaj na enaki, Ëe æe ne boljπi ravni, in to za polovico cene kamere EOS 5D. Matjaæ Intihar 28 e-fotografija - oktober, november 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: album:

29 teëaj / veë na V avgustu je Pentax predstavil dve fotokameri iz razreda P&S (Point & Shot), ki sta namenjeni tako zaëetnikom, ki se πele podajajo v svet digitalne fotografije, kot tudi zahtevnejπim amaterskim fotografom. Obe fotokameri sta iz skupine Optio in sicer sta to modela Z10 in S10, po zasnovi zalo razliëni, po enostavnosti in nastavitvah pa sorodni. Optio Z10 je po dimenzijah (W x H x D - 94mm x 58,5mm x 25,4 mm) malenkost veëji model, opremljen z 8.0 megapixlov velikim tipalom ter zavidljivim 7 kratnim optiënim zoomom. TehniËne karakteristike Zmogljiv 7x optiëni zoom pokriva goriπënico od 6,3 do 44,1mm (ekv mm pri 35 mm formatu). Zaslonka je v razponu od 3,5 do 5,4. Njegova posebnost je tudi objektiv brez zunanjih gibljivih delov, ki je vedno shranjen v ohiπju in je zaπëiten z drsnim pokrovom, ki hkrati sluæi tudi kot gumb za vklop fotokamere. V kombinaciji z digitalnim zoomom nudi kar 35,7 kratno poveëavo. 8.0 megapixlov veliko tipalo v kombinaciji z visoko zmogljivimo optiko proizvaja kakovostne fotografije ter zadovoljive video posnetke v AVI formatu velikosti do 640 x 480 pik. Za zajem fotografij ima celo paleto nastavitev: Auto Picture, Program, Night Scene, Movie, Voice Recording, Landscape, Flower, Natural Skin Tone, Portrait, Surf & Snow, Sport, Digital SR, Kids, Pet, Food, Frame Composite, Digital Wide Angle (5M); VeËino nastavitev (ISO, +-EV, WB, AF, merjenje svetlobe) je moæno nastavljati tudi roëno. Z10 je opremljen z novo tehnologijo samodejnega prepoznavanja obrazov (Face Recognition AF&AE function), ki avtomatiëno ostri in meri osvetlitev na obraze. ta funkcija je izredno hitra (0,03 sek), deluje pa le v Natural Skin Tone, Portrait ali Kid nastavitvah. Ta funkcija lahko prepoznava celo veë kot 15 obrazov v skupini. Digitalna stabilizacija slike, Digital Shake Reduction izboljπuje zajem fotografije pri slabih svetlobnih pogojih. Obdelavo in procesiranje slike izvede fotokamera kasneje oz. ob pregledu fotografije na zaslonu. Digital Wide. Fotokamera omogoëa pri zajemu fotografije tim. leplenje oz. sestavljanje fotografije. Pri tej funkciji je zajem omejen na 3 megapixle. Slikamo pokonëno in tako zdruæimo dve fotografiji pokrajine ali arhitekture s pomoëjo na predogledu, ki nam olajπa sestavljanje posnetka. Auto Picture ta funkcija naj bi sama izbrala ustrezne nastavitve glede na motiv, ki ga æelimo fotografirati. Prepoznala naj bi ali slikamo pokrajino, portret, noëni posnetek... Pri praktiënem preizkusu so nastali najboljπi posnetki takrat, ko sem uporabil opcijo Program in sem uporabil roëne nastavitve osvetljevanja, obëutljivosti, naëina merjenja svetlobe ter beline. Pentax OPTIO Z10 in S10 Optio S10 omogoëa zajem kvalitetnega video posnetka Ta fotokamera je po obliki nekoliko manjπa pri 30 slikah na sekundo. Kvaliteta posnetka (W x H x D - 86,3mm x 53,3mm x 20,3 mm) in je primerljiva z videokamerami, zaradi odliëne s sprednje strani po zasnovi popolnoma kompresije pa je seveda tudi dolæina zajetega drugaëna, saj ima objektiv, ki se ob vklopu filma bistveno veëja. Predvajanje tega izvleëe iz ohiπja. Kvalitetno, aluminijasto formata zaenkrat ne podpirajo raëunalniki, ki ohiπje in majhne dimenzije jo umeπëata jih poganja MacOS. visoko v kategoriji P&S (poglej in proæi) ZnaËilnosti obeh fotokamer fotokamer, saj je primerna za popotniπko, Za obe, tako Optio Z10 kot Optio S10 je druæinsko in tudi poslovno rabo. Kljub znaëilen izredno kvaliteten 6,3 cm zaslon z manjπem razponu goriπënic, pa omogoëa pikami, ki omogoëa odliëen pregled Optio S10 SuperMacro funkcijo, s katero nad funkcijami in posnetku tudi v slabih dobimo prav uporabno fotokamero za vidnih pogojih. Vidni kot je med in zajemanje makro (bliæinskih) posnetkov. Obe imata tudi Green button, ki se nahaja TehniËne karakteristike na zadnji strani, spodaj desno, kateremu se v nastavitvah nastavi dostop do πtirih najbolj uporabnih funkcij, ki so uporabne pri roënih Zasnova objektiva je klasiëna z objektivom, ki se ob vklopu izvleëe iz ohiπja. Objektiv z goriπënico 7,9 mm - 23,7 mm (ekv mm pri 35 mm formatu) in 3 x optiënim zumom s svojim razponom ne bo zadovoljil prav vsakega uporabnika. Je pa bolj uporabna svetlobna jakost objektiva saj ima razpon zaslonke od 2,8 do 5,4. Tipalo v tej fotokameri je veëje (1/1.8") z efektivnimi 10 megapixli. Velikost slike je zavidljivih 3648 x 2736 pik. Za zajem fotografij ima celo paleto nastavitev: Auto Picture, Program, Night Scene, Movie, Voice Recording, Landscape, Flower, Natural Skin Tone, Portrait, Surf & Snow, Sport, Digital SR, Kids, Pet, Food, Frame Composite, Digital Wide Angle (5M); VeËino nastavitev (ISO, +-EV, WB, AF, merjenje svetlobe) je moæno nastavljati tudi roëno. Zaradi veëjega tipala so poslediëno fotografije boljπe in seveda z manj πuma pri uporabi veëje ISO obëutljivosti. Digitalna stabilizacija slike tako kot pri veëjem bratu Z10 z Digital Shake Reduction izboljπuje zajem fotografije pri slabih svetlobnih pogojih. Obdelavo in procesiranje slike izvede fotokamera kasneje oz. ob pregledu fotografije na zaslonu. Ima pa eno omejitev, vse zajete slike so omejene na velikost najveë 5MB (2592x1944pik). Prepoznavanje obrazov. Tudi Optio S10 je opremljen z novo tehnologijo samodejnega prepoznavanja obrazov (Face Recognition AF&AE function), ki avtomatiëno ostri in meri osvetlitev na obraze. Deluje pa le v Natural Skin Tone, Portrait ali Kid nastavitvah. Ima pa πe eno dodatno moænost. V funkciji Natural Skin Tone mode, ko vklopimo moænost Half- length Portrait zaznava teksture barve koæe ter neodvisno od kompozicije izvede kadriranje tako, da vedno zajame doprsni portret osebe, ki jo fotografiramo. Zajem take fotografije je omejen na velikost 3MB (2048x1536pik). Auto Picture funkcija naj bi sama izbrala ustrezne nastavitve glede na motiv, ki ga æelimo fotografirati. Prepoznala naj bi ali slikamo pokrajino, portret, noëni posnetek... Pri praktiënem preizkusu so nastali najboljπi posnetki takrat, ko sem uporabil opcijo Program in sem uporabil roëne nastavitve osvetljevanja, obëutljivosti, naëina merjenja svetlobe ter beline. Zajem filma v velikosti 640 x 480 pik se zapisuje v DivX - Mpeg 4 formatu, kar nastavitvah za zajem fotografije. Jaz sem si nastavil spreminjanje nastavitev ISO, naëina merjenja osvetlitve, kompenzacijo osvetlitve (+ - EV) ter nastavitev beline. Prav tako obe fotokameri podpirata SD in SDHC kartice za shranjevanje posnetkov. Vsekakor pa je razveseljivo dejstvo, da obe podpirata veëpodroëno, centralno uravnoteæeno ter toëkovno merjene svetlobe. Obe omogoëata tudi avtomatsko nastavitev ISO (Z10 od in S10 od ) ter imata moænost nastavitve ISO vrednosti do ZakljuËek Fotografije, ki jih zajemata obe fotokameri so zadovoljive kvalitete, vsekakor so boljπe, Ëe uporabimo roëne nastavitve, predvsem kompenzacije osvetlitve ter roëno merjenje beline. Posnetki pri uporabi toëkovnega merjenja so presenetljivo dobri. Obe fotokameri popolnoma izpolnjujeta priëakovanja uporabnika. Sam bi, Ëe bi moral izbirati med obema, raje izbral Optio Z10, ker s svojim 7 kratnim optiënim zoomom navduπi in je ravno zaradi tega bolj univerzalna za popotniπko in seveda tudi druæinsko fotografijo. Kdor pa si æeli moænost veëjih poveëav ter fotografije v makro obmoëju, pa bo v Optio S10 naπel zvesto in zanesljivo fotokamero, ki bo uporabniku omogoëila tudi izdelavo veëjih poveëav tudi do 280 x 430 mm, zaradi veëjega tipala pa bo πum na poveëavah manj izrazit. Vsekakor je izbira ene ali druge fotokamere dobra odloëitev, katero med njima boste izbrali pa je popolnoma vaπa odloëitev. Obe omogoëata Frame Composite, moænost izbite predpripravljenjih okvirjev v katere je mogoëe posneti fotografijo. Obe fotokameri sodita tudi v zelo sprejemljiv cenovni razred, saj je cena pri nas Optio Z10 med 260 in 280euro, Optio S10 pa med 230 in 250euro. Samo Hajtnik Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: album: e-fotografija - oktober, november

30 Nikonova 90-ta obletnica z dnevom odprtih vrat in donacijo Letoπnje poletje korporacija Nikon praznuje 90 let svojega obstoja. Leta 1917 je z zdruæitvijo treh optiënih podjetij, najstarejπe med njimi je bilo ustanovljeno leta 1880, nastala druæba Nippon Kogaku, K.K. oz. Japan Optical Com- pany, ki je predhodnica danaπnjega Nikona. V Sloveniji je Nikon svojo 90-to obletnico obstoja obeleæil z dnevom odprtih vrat v Mestnem Muzeju Ljubljana ter z donacijo laboratorijskega mikroskopa Ustanovi za pomoë otroku z rakom, ki deluje v okviru PediatriËne klinike. V Mestnem muzeju Ljubljana je Nikon svojo obletnico obeleæil z razstavo starih modelov fotoaparatov, fotografsko razstavo priznanih slovenskih fotografov ter predstavitvijo fotografskega projekta Otroci Evrope. PrviË sta bila πirπi slovenski javnost predstavljena nova Nikonova DSLR aparata D3 in D300, ki jih je bilo mogoëe tudi praktiëno preizkusiti.»lanom NPS (Nikon Professional Service) je direktor divizije NPS, Yasuo Baba, sveëano podelil Ëlanske izkaznice. Celodnevni dogodek je spremljala predstavitev laboratorijskih mikroskopov Nikon Instruments, ki jih je pripravilo podjetje Tehnooptika Smolnikar. Dijaki Srednje πole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, novinarji in fotografi so spremljali strokovna predavanja o zgodovini Nikona, ter razvoja zrcalno-refleksnih kamer, katere je izvajal Matjaæ Intihar, skozi ves dan pa so potekale delavnice na temo vzdræevanja fotografske opreme ter ËiπËenje optiënega tipala na DSLR kamerah. Na zakljuënem veëernem VIP dogodku je korporacija Nikon v sodelovanju s podjetjem Tehnooptika Ustanovi za pomoë otroku z rakom, ki deluje v okviru PediatriËne klinike, donirala laboratorijski mikroskop Nikon Eclipse. Mikroskop je prevzel vodja sluæbe za onkologijo in hematologijo, doc. dr. Janez Jazbec. Nikon ima sedaj tudi slovensko NPS (Nikon Profesional Servis) zdruæenje profesionalnih fotografov.»lanske izkaznice je podelil g. Yasuo Baba (na sliki z Arne HodaliËem), ki je zadolæen za NPS Ëlanstvo v evropi. Med NPS Ëlani so tudi najbolj vidni Ëlani e-fotografov in opazni fotoblogerji. Jure Frelih, Jure Kravanja in Samo Hajtnik. Canon sreëanje ob 20 obletnici kamer SLR serije EOS V zaëetku meseca oktobra je Canon povabil vse Ëlane CPK (Canon Profesionalni Kluba) na sreëanje in preizkus fotokamer EOS 40D in EOS 1Ds MkIII. V prijetnem ambientu blejskega hotela Golf je g. Ferenc Törok, vodja CPK za CEE regijo najprej predstavil novosti pri delovanju PRO kluba in novo kamero EOS 1Ds MkIII, ki prihaja na naπ trg v zaëetku decembra. V okviru predstavitve je e-fotografija pripravila manjπi studio z moænostjo preizkusa EOS 1Ds MkIII in Wi-Fi direktne povezave z raëunalnikom. Obenem pa sta bila na voljo za preizkus tiskalnika Pixma 9000 in Pixma 9500, ki omogoëata vrhunske tiskovine v formatu A3+. Olympus fotografski nateëaj Naπe poëitnice - Razglasitev zmagovalcev Olympus Slovenija in spletna galerija e-fotografija sta v Ëasu poëitnic organizirala nateëaj na temo Naπe poëitnice. Na nateëaj so avtorji poslali preko 600 fotografij iz zanimivih dogodkov poëitnic, potovanj, itd... Avtorji so bili zelo kreativni predvsem pa se je veëina dræala teme in navodil, da je nateëaj namenjen tudi druæinskim in popotnim fotografom. Prvo nagrado je prejel Peter Trdina za fotografijo z naslovom Med Ëakanjem na Kekca (slika desno), drugo nagrado je prejel Jernej Borovinπek za sliko z naslovom Shooting, tretjo Rok Cuder / Na plaæi, Ëetrto Davor LovinËiË / Navdih in peto Mitja Voduπek / Popoln poëitek. Vsem sodelujoëim avtorjem se Olympus Slovenija, kot spletna galerija e-fotografija zahvajujemo za sodelovanje. Fotografije oæjega izbora si lahko ogledate na Canon fotografski nateëaj EOS - Razglasitev zmagovalcev Na fotografskem nateëaju v poëastitev 20-letnice sistema EOS Zapis Æivljenja, ki je potekal v letoπnjih poletnih mesecih, je sodelovalo 1044 avtorjev z veë kot 2000 fotografijami na temo zapisov iz druæinskega ali popotniπkega æivljenja ter vsakdanjih dogodkov. Komisija, sestavljena iz predstavnikov Canon Adrie, Nedeljskega dnevnika in portala je imela zahtevno delo izmed 2048 fotografij izbrati najboljπih pet. Prvo nagrado, Canon EOS 5D, je prejel Drago Buæga za fotografijo z naslovom Obraza, drugo nagrado, tiskalnik Canon PIXMA 9500 PRO, pa Jure Kravanja s fotografijo Panjske konënice. Tretja nagrada, Canon EOS 400D, je bila podeljena fotografiji Proti vrhu avtorja Petra Sorπaka, Ëetrto in peto nagrado, Canon IXUS 950 IS, pa sta osvojila Aleπ VeluπËek s fotografijo Druæina in Matjaæ Æagar s posnetkom Nevesta. Fotografije oæjega izbora si lahko ogledate na Avtor zmagovalne fotografije Drago Buæga (v sredini) s portretiranko in sinom od katerega si je sposodil kamero za enkratni zapis trenutka. 30 e-fotografija - oktober, november 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

31 Kjer se Nikon kamere rodijo / Nikon Sendai V oddelek kjer se sestavljajo tipala je treba preko zraëne kopeli. 23. avgusta je Nikon pokazal svoja dva prvenca: profesionalno reportersko kamero D3 in D300, ki je namenjena zahtevnim amaterjem. 45 evropskih novinarjev, ki smo sodelovali na predstavitvi v Tokiu, se nas je æe naslednji dan odpravilo v tovarno, kjer Nikon izdeluje svoj prvenec D3. Mesto Sendai je od Tokia oddaljeno 340 km. Z zelo udobnim hitrim vlakom smo bili v Sendaiju prej kot v dveh urah. Najprej je bilo na vrsti skupinsko fotografiranje, nato predstavitev tovarne, ki je bila kar nekajkrat izbrana za najboljπo. Glede na dejstvo, da v Sendaiju sestavljajo najnovejπo D3, morajo biti med najboljπimi. Vtis iz tovarne in njihovih hodnikov me je zaradi mojih previsokih priëakovanj kar malo negativno presenetil. PriËakoval sem visoko tehnologijo na vsakem koraku, pa so nam najprej pokazali proizvodnjo halo, v kateri izdelujejo dele ohiπja. Vsaka naπa malo bolje opremljena kovinarska delavnica, ki ima CNC-stroje za rezkanje in bruπenje, bi lahko izdelovala te dele. Na preπah pa je πe vedno roëno vlaganje in vklapljanje. V naslednji hali smo æe bili deleæni halj in kapic, da smo bili videti kot peki, kot smo novinarji poimenovali svojo novo podobo. Vendar pa smo le bili deleæni obhoda, pregleda in pogovora o izdelovanju zaklopov in njihovega preizkuπanja. Tudi proizvodnja zaklopa je predvsem roëno delo. Nekaj glavnih Ëipov za krmiljenje se v ohiπje vstavi strojno (Ëipi so bili od proizvajalca Sanyo), nato pa se za delovnim pultom s finomehaniëno opremo sestavi zaklop. Sestavljajo v glavnem æenske. V oddelku pa se vseskozi sliπi zvok zaklopov, saj vsakega preizkusijo s pribl proæenji, nekatere nakljuëno izbrane pa tudi z veë kot Slednji nato romajo v koπ, in ne v naπe kamere. V zadnjem oddelku, ki smo ga videli Sony CyberShot H3 Kamera ima 8 milijonov toëk, 10-kratni optiëni zoom in optiëno stabilizacijo, moëno bliskavico, katera zelo dobro osvetli predmet oddaljen tudi do 8 metrov. Kamera kljub majhnim meram lepo seæe v roko, k temu moëno pripomore izboklina dræala na desni strani ohiπja. Ohiπje je plastiëno a kakovost izdelave je na nivoju. Æe beæen pogled na kamero nam da vedeti, da kamera ni teæavna za uporabo. Gumbov je malo, pri vsakem gumbu je jasen napis za kaj je ta gumb namenjen in tudi ljudje z moënejπimi prsti ne bodo imeli problema spreminjati nastavitve saj so gumbi dovolj oddaljeni in predvsem zelo veliki. Zaslon je 2,5 inëni z ne povsem Ëisto sliko - dodatnih nekaj tisoë toëk mu ne bi samo skozi steklo, pa so æe sestavljali najnovejπi Nikon D3. (Nikon D300 se sestavlja v Tajvanu. Kar 3000 tajvanskih delavcev so dodatno izuëili za sestavljanje kamere.) Vsekakor pa je tudi tak pogled na proizvodnjo πe kako dobrodoπel in si laæje predstavljaπ vse napake, ki jih imajo lahko naπe kamere. V Ëlanku o teæavah s prahom na tipalu sem æe dokazal, da prah pride æe iz proizvodnje. Zdaj sem se o tem samo πe bolj prepriëal. Kljub posebnim oblekam, zraëni kopeli, preden stopijo v prostor, kopanju vsakega sestavnega dela v vodi in suπenja ter zelo natanënemu ËiπËenju tipala se prah πe vedno lahko prikrade v kamero, πe preden jo dobimo v roke. Kratek pohod po nekaj proizvodnih linijah je bil πe kako dobrodoπel. Izvedeli in videli smo marsikatero zanimivost in si nato laæje predstavljali celoto. Nikon D3 je sestavljen iz pribl delov. Ena delavka ga sestavi v pribl. 80 minutah. Medtem ko "film kamero" Nikon F6, ki jo πe vedno sestavljajo v tej tovarni, v celoti sestavi ena oseba, pa je pri DSLR malo drugaëe. Tipalo in zaklop sta sestavljena æe vnaprej.»iπëenje tipala pred vgradnjo v kamero je zelo natanëno in vsaj za D3 velja, da se oëisti vsak delec, veëji od petih mikronov. Ko zdaj primem kamero v roke, vem, da je πla Ëez nekaj deset parov rok in da je vse skupaj πe vedno roëno sestavljanje. V teh primerih pa je konëna kontrola kljuënega pomena. Zdaj lahko πe bolj zagovarjam trditev, da je kakovost delov in sestavljanja bistveni element, ki pozneje govori o kakovosti cele kamere. V tem elementu pa prav Nikon vedno nudi najveë. Zdaj ko smo nehali govoriti o pomembnosti πtevila toëk na tipalu, pa o prahu, πumu in podobnem, se bomo poëasi spet vrnili za 30 ali 20 let v preteklost in bomo pisali tudi o kakovosti in natanënosti sklopov. Danes πe vedno ni govora niti preizkusov o natanënosti delovanja merjenja svetlobe, zaklopa, zaslonke, πkodilo. OptiËnega ali elektronskega (EVF) iskala kamera ne ponuja. Izbiramo lahko med povsem avtomatskim naëinom delovanja, æe prednastavljenimi naëini fotografiranja, vse do roënega upravljanja s kamero. Seveda tudi video zapis ni izkljuëen a tokrat ni moænosti zoomiranja med samim zajemom. Pohvaliti je potrebno hitrost delovanja. Kamera se zadovoljivo hitro vkljuëi a tisto ki bolj fascinira je samo ostrenje. Ostrenje poteka izjemno hitro. Tudi v slabπih svetlobnih pogojih, ko nekatere kamere æe odpovedo, H3 πe vedno izostri predmet. Zamik med izostrenim posnetkom in zajemom fotografije je minimalen.»iπëenje tipala pred vgradnjo v kamero. Sestavljanje Nikon D3 poteka povsem roëno. ki so bistvenega pomena za pravilno osvetlitev in s tem konënega izdelka, tj. slike. Menim, da se bo o teh, πe vedno mehanskih elementih, v prihodnje vse veë govorilo. Prav tako upam, da si bom kdaj v prihodnosti lahko ogledal oddelek kakπnega fotografskega podjetja, kjer kamere po konëanem sestavljanju preizkuπajo in umerjajo. Vemo, da je danes zaradi hitrosti proizvodnje in velikega povpraπevanja po kamerah prav ta zakljuëni preizkus najveëje ozko grlo v proizvodnji. Verjamem, da so kamere iz najviπjega razreda dobro preizkuπene. Kaj pa kamere, namenjene amaterskim uporabnikom, ali pa objektivi? Upam, da vam bom lahko kmalu v kakem novem prispevku opisal in pokazal πe kaj veë. Matjaæ intihar Prav tako je treba pohvaliti bliskavico, ki je kljub svoji moëi zelo hitro napolnjena in pripravljena na naslednji posnetek. Sony DSC-H3 je kamera katero priporoëam vsem druæinskim fotografom, kateri si æelijo majhnosti, veëjega razpona goriπënic in hitrosti delovanja. KonËna fotografija je oëem zelo vπeëna (moëne barve in kontrasti), a nekaj detajlov se ravno zaradi vπeënosti fotografije izgubi. A uporabnik kamere DSC-H3 se na to ne bo oziral predvsem Ëe se ozremo na njegovo ceno, ki je kar nekam nizkih 279euro. Æiga Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - oktober, november

32 PhotoShop triki Zdruæevanje! Tokrat vam bom poskusil na precej preprost naëin prikazati, kako veë fotografij zdruæiti v eno. Obstaja nekaj programov, ki to izvedejo samodejno, vendar Ëe je podrobnosti preveë, svoje naloge ne opravijo najbolje. Zadeve se morate lotiti roëno. Zgornja slika je iz petih fotografij. Tukaj je πlo za neprekinjeno fotografiranje, zato tudi nimam teæav z barvnimi korekturami. V Photoshopu odprite vse æelene slike, ki jih boste zdruæili v eno. Slike pomanjπajte in jih zaradi boljπega pregleda postavite v eno vrsto.»e kakπna barvno izstopa, jo poskusite Ëim bolj popraviti. VËasih je æe dovolj, Ëe izberete Auto levels, Selective color... Namig:»e pritisnete Shift + Tab ali pa samo Tab, dobite veëjo delovno povrπino. Z rdeëo je oznaëeno orodje za izbiro in premikanje objektov, z zeleno pa orodje Marquee tool. Z Marquee tool lahko spremenite velikost slike - kliknite z desno tipko miπke in potrdite Free transform. Z miπko primite enega izmed vogalnih kvadratkov, oznaëenih z rdeëo, pritisnete Shift in povlecite na æeleno velikost.»e z miπko kliknete ravnilo, ki je na levi in zgornji strani okna, in povleëete v sliko, naredite vodilo. To so svetlo modre Ërte, ki so pri vas lahko drugaëne barve. Na ta vodila se slika kar prilepi, ko ste v njeni bliæini. tipko Ctrl in kliknite drugo sliko. S tem dejanjem naredite enako, kot Ëe bi kliknili layer 2 ali z desno tipko miπke kliknili sliko in izbrali layer 2. Layer 2 delno pomaknite Ëez sliko 1, layer 3 delno Ëez sliko 2... Tako nekako: Orodje Healing patch slik, ki ste jih postavili Ëez njih, in drugi elementi, valovi, morate to odstraniti, da bo konëni videz kot ena slika. Ko je izbrano orodje Healing patch, lahko zgoraj v horizontalni orodjarni izberete Normal ali Replace (na voljo so tudi druge moænosti, ki jih tukaj ne boste potrebovali). Normal lepo izravna kopirano, medtem ko Replace kopira in ne izvede izravnave. Videz layerjev Zdaj si odprem novo datoteko z velikostjo 30 x 20 cm. V to datoteko bom nalepil moje izbrane fotografije. Zdruæite layerje v enega. Kliknite zgornje desne puπëice v oknu Layers (oznaëeno z rdeëo) in potrdite Flatten image. Zdaj imate le en Layer. Izbrano je orodje Healing patch in v Mode Normal, zato lahko zaënete. Pritisnite in dræite tipko Alt. Z miπko kliknite obmoëje slike, ki bo kopiralo obmoëje, ki ga ne æelite imeti na sliki. Najbolje je, Ëe kliknete zraven obmoëja prekrivanja. Za premikanje spodnjih posameznih slik v novo mapo uporabite orodje za premikanje, tj. "Ërno puπëico". Za spreminjanje velikosti posameznih slik pa izberite orodje Marquee tool, kliknite z desno tipko miπke in potrdite Free transform. Sliko bo obrobilo. Zdaj lahko po æelji prilagajate velikost slike. Namig: Pritisnite tipko Shift, medtem ko spreminjate velikost, in slika se bo enakomerno zmanjπevala oz. poveëevala. S tem se izognete popaëenju. V redu. Tistih pet posameznih slik ne potrebujete veë, zato jih lahko pospravite. Slike, ki ste jih prenesli v novo mapo, so vsaka v svojem layerju. Spodnje desno okno je poimenovano Layers. Morali bi imeti Background, layer 1... layer 5. Prvo sliko pustite pri miru. Vzemite orodje za izbiranje (Ërno puπëico), pritisnite in dræite Zdaj pa pride na vrsto orodje Healing patch, ki deluje tako, da pobira oz. kopira iz delov slike, kjer oznaëite, in lepo poravna. NiË straπnega. Ker se na sliki vidijo razliëne Ërte od drugih Photoshop CS3 in Google Picasa2 Januarja 2008 e-fotografija zopet priëenja s predstavitvijo in teëaji programov za raëunalniπko obdelavo fotografij. Program PhotoShop CS3 je novo profesionalno orodje z nekaj novostmi glede na predhodnji program CS2, Google Picasa2 pa je namenjen hobi fotografom za hitro pregledovanje, obdelavo, izdelavo predstavitvenega CD-ja in arhiviranje fotografij. VeË na OznaËeno z rdeëo je znak za izbiro, medtem ko dræite tipko Alt. Z zeleno pa je oznaëeno delovanje orodja Healing brush. Upam, da je prikazano dovolj nazorno. Poskusite in boste hitro razumeli. ObmoËja, kjer je treba kaj narisati, npr. pri peti sliki sem moral dodati val, sem izdelal z orodjem Healing brush, le da sem v meniju Mode nastavil na Replace in popravil s funkcijo Normal.»e vam kaj ne bo jasno, me lahko najdete na forumu E-fotografije pod vzdevkom popshow. Skuπal vam bom pomagati, kolikor je v mojih moëeh. Peter MiloπeviË 32 e-fotografija - oktober, november 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

33 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

34 e-fotografija osnovni teëaj fotografije zaëetek Ne æelim se razpisati o prvem vtisu nad tem Adobovim proizvodom, ker je bilo o tej temi prelitega æe kar nekaj Ërnila. Ravno danes mineva 25. dan, odkar "muëim" preizkusno verzijo Lightrooma in priznam, resno razmiπljam o nakupu. Opis programa Lightroom je, resniëno, kot pravijo pri Adobeju izdelek, ki so ga kreirali fotografi za fotografe. Njegovih pet samostojnih modulov ( Library, Develop, Slideshow, Print in Web) nudi vsakemu posamezniku skoraj vse, kar potrebuje za resno delo. Ko program zaæenemo nas pozdravi na pet delov razdeljen vmesnik, ki nas spremlja v vseh programskih modulih Lightrooma. Adobe Photoshop Lightroom - moëno orodje moænost, da nekaterih med njimi nikoli veë ne najdemo. Lightroom, nam æe pri importu slik v kataloge 1 omogoëa dodajanje Keyword Tags (kljuënih besed), ki so samo ena izmed moænosti iskanja fotografij po naπem trdem disku (levo). (1 poudarjam, da jih je lahko veë in z njimi samostojno delamo) Z modulom Metadata Browser (desno) lahko, kot æe samo ime pove, oæimo izbor fotografij, ki se prikazujejo v osrednjem oknu programa. iskanju zaloæene fotografije saj omogoëa iskanje po neki besedi v skoraj vseh moænih elementih elektronskega zapisa, kamor seveda sodijo tudi naπe fotografije. V desnem panelu modula Library imamo tudi moænost Quick Develop, s katero lahko enostavno obdelamo fotografije. Seveda pa ta moænost veëini ne bo zadostovala, za to se boste odloëili za uporabo drugega modula Lightrooma. Develop Osrednji prostor (modul) naπe temnice (Lightroom ravno to pomeni) je Develop. V tem modulu lahko sprostimo vso svojo umetniπko æilico pri obdelavi fotografije. Brezhibno bere RAW formate iz vseh znanih fotokamer in nam omogoëa njihovo obdelavo v veë razliënih variantah, saj lahko za vsako fotografijo pred obdelavo izdelamo virtualno kopijo, ki jo obdelamo popolnoma drugaëe. nastavitvami beline tonskimi vrednostmi in osvetlitvijo krivuljami barvami omogoëa nam celo odpravo napak na objektivu, kot je kromatska aberacija ali vinjetiranje Pri delu lahko uporabimo predloge, ki smo jih izdelali sami ali pa uporabimo æe narejene predloge, objavljene na spletu, na naslovu ter Ker si Lightroom zapomni vse naπe poëetje, lahko naπe akcije pri obdelavi z ukazom CTRL + SHIFT+C (Command-Shift+C na Mac-u) preprosto skopiramo A -Identifikacijska ploπëa ter moænost izbora modulov B -Levi panel, namenjen delu z datotekami, zbirkami ali predlogami C -Desni panel, namenjen delu z meta podatki, obdelavi fotografij ali nastavitvam pregledov ter oblik in moænosti izpisov D -Osrednji del, namenjen pregledovanju fotografij v mreæi ali posamezno, vsebuje tudi posamezna orodja. E - Filmski trak z nanizanimi fotografijami. Vmesnik je popolnoma prilagodljiv, tako da lahko z nekaj tipkami popolnoma spremenimo izgled Lightrooma. S tipko F, tako kot v velikemu bratu Photoshopu preklapljamo med Full in Normal View, s tipko Tab lahko izklopimo oba panela, s tipkami F5, F6, F7 in F8 pa posamezno izkljuëujemo - identifikacijsko ploπëo (F5) - filmski trak (F6) - levi panel (F7) - desni panel (F8) "S katerim objektivom sem æe slikal? A, se æe spomnim, bil je f/4." Izbor je æe bistveno oæji in tudi fotografijo s tem laæje najdemo. Vsaki fotografiji lahko dodajamo kljuëne besede tudi po tem, ko smo jih æe uvozili v katalog, s Ëimer si delo pri urejanju zbirke izredno olajπamo in s tem poveëamo tudi verjetnost, da v arhivu najdemo tudi fotografije, ki so æe postale stvar naπe polpretekle fotografske zgodovine. Vredno si je vzeti Ëas in si pri spoznavanju z zmoænostmi Lightrooma zbirko fotografij urediti in tudi starim fotografijam dati mesto v njej. Vse spremembe, ki jih naredimo, se zapisujejo v zgodovino in katerokoli lahko brez teæav pobriπemo, Ëe z njo nismo zadovoljni. Original ostane tudi po naπi konëani obdelavi nespremenjen in nedotaknjen. Celotna obdelava, ki smo jo opravili je virtualna. ele ko obdelano fotografijo preko funkcije Export izvozimo oz. shranimo na naπ trdi disk, se ustvari nova kopija naπe fotografije v æelenem formatu, kvaliteti in seveda z vsemi naπimi zahtevami. Original naπe fotografije pa je πe vedno na svojem direktoriju, nedotaknjen. in jih z ukazom CTRL+SHIFT+V (Command- Shift+V na Mac-u) prenesemo na fotografijo, ki je posneta pod istimi pogoji kot prejπnja in s tem je obdelava opravljena, Ëe smo z rezultatom zadovoljni. Ravno to funkcijo sem velikokrat uporabil in verjemite mi, pri obdelovanju velikega πtevila fotografij se odreæe veë kot odliëno. V modulu Develop lahko popravimo tudi nadleæne madeæe, ki so posledica prahu na tipalu in tudi tu se zgoraj omenjena funkcija izkaæe za izredno uporabno. Obvezno pa morate pri kopiranju nastavitev obdelave oznaëiti moænost Spot Removal, kar je lepo vidno tudi na zgornji sliki. Library Predvsem sem navduπen nad prvim elementom Library, saj se s koliëino posnetih fotografij pri vsakem od nas poveëuje Tudi moænost Find je v veliko pomoë pri 34 e-fotografija - oktober, november 2007 Meni osebno je uporabna moænost pogleda na obdelavo z uporabo funkcije prej in potem. Modul Develop nem omogoëa delo s: histogramom Tudi obrezovanje (Crop) in poravnavanje fotografij je enostavno, hitro in uëinkovito in Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: