Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje april-maj 2008 letnik 7 πt.35 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov ISSN

Transcript

1 e - Fotografija Potovanje in fotografija (I.del) Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje april-maj 2008 letnik 7 πt.35 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov ISSN Da vam bo pri nakupu kamere iz razreda DSLR laæje, predstavljam trenutno ponudbo, tehniëne podatke, svoje mnenje o kamerah in pribliæno za katerega kupca so lahko dobra izbira. Predvsem pa podajam svoje osebno mnenje o posamezni kameri z najveëjim poudarkom na razmerju med ceno in ponudbo med kamerami v cenovnem razredu od 399 pa vse do 7500 evrov. DSLR kamere na trgu Kamera1 ali kamera2, to je zdaj vpraπanje? V osnovi je odloëanje proces, pri katerem je potrebno izmed veë variant (alternativ, inaëic, moænosti) izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam. Eden izmed principov odloëanja je veëparametrsko odloëanje, pri Ëemer govorimo o takπnem procesu, ki naj bi zagotovil dovolj znanja za dobro odloëitev ter zmanjπal moænost, da bi kaj spregledali. Barvni prostori Preizkusili smo Digitalna fotomontaæa Kaj pa je fotomontaæa? Lahko reëemo, da sprememba fotografije kot smo jo zajeli ob njenem nastanku.»e nam πe pred samo tremi leti v fotolaboratoriju niso mogli reπiti efekta rdeëih oëi, je danes to opravilo izredno enostavno. Ekskluzivni F1 test e-fotodelavnice Novice - Testi -»lanki - Forum - Foto Galerija

2 e-fotografija fototeëaji - fotoizleti - fotodelavnice / veë na Ne moreπ verjeti! Z uvozniki fotografske opreme in trgovinami, smo tudi letos imeli pogovore in seπtevanje, kolikπen je naπ slovenski trg. Oziroma, koliko fotokamer smo prodali v letu Vsak po svoje razmiπlja, πteje, skuπamo ugotoviti prodajne πtevilke tako pri uvozu, kot med trgovci in pridemo druæno do konëne πtevilke okoli kosov. Saj bi se dalo πe bolj natanëno seπteti. Vendar, nekaj je sam uvoz, malo je spet izvoza, ni zanemarljiva πtevilka sivega uvoza in pa nakupa kamer v tujini kupcev samih. e trgovec skrije ali napihne nekaj πtevilk, da se prikupi trenutno æelenemu podjetju in meπan splet πtevilk je tu. Sam lahko reëem, da je πtevilka okoli prodanih kosov realna. V pogovorih z vsemi se da kaj hitro dobiti dokaj realne πtevilke, jih πe malo preveriπ in konëni rezultat je tu. Bolj kot povsem toëna πtevilka je pomembno, da trg ni doæivel upada prodaje v πtevilu prodanih kosov. Vsi uvozniki so se pohvalili z dobro prodajo, boljπo kot v letu 2006, pa Ëeprav je vsem Nikon s svojim marketinπkim prodorom in poveëano prodajo dobro postavljal visoke ovire. OËitno so na koncu ovire preskoëili in bili s prodajo v πtevilu kosov zadovoljni. In Ëe tu lahko hitro najdemo resnico in vsi v πtevilke verjamemo, pa sem doæivel pri uvoznikih in trgovcih v mesecu aprilu enako vpraπanje. Se ti ne zdi, da je letoπnje leto nekam Ëudno glede prodajnih πtevilk? Ja, sem æe pri drugih sliπal sem dejal! Torej nekaj je na temu.»e je vsako leto januar πe vedno bil zadovoljiv glede prodaje, se je februarja vse skupaj vedno malo ustavilo in v sredini marca zopet oæivelo. Letos? Tu je sredina aprila in trg, prodaja foto opreme πe kar spi. Hm, v Ëem je problem. Razmiπljam in kar tako izjavim tezo iz dnevnih Ëasopisnih puhlic, ki se vsaj meni zdi dokaj verjetna. Za slabπo prodajo je kriva propaganda, katere so bili polni vsi medeji. Lakota je, dræavljani so brez ficka, cene so nevzdræne, dræava socialno propada po πivih. Se vam zdi smeπen zapis in mnenje v tej foto temi? Pa niti ni. Zgodi se sredi aprila πe mali polom borze, nekaj dni resnega pesimizma in nato... Najbræ so gospodarstveniki, trgovci udarili po mizi in politikom ter medijem povedali, da ne se hecat z bombicami o revπëini. Takoj, ko so se vroëe politiëne strasti polegle je trg, tudi fotokamer oæivel. In je mali segment fotoprodaje izgubil mesec dni. Spet je vse v starih tirnicah. O veliki revπëini je kar na enkrat tiho, tu je spet maj, Ëas dolgih praznikov in lej ga zlomka popolnoma razprodanih potovanj v oddaljene turistiëne destinacije. In smo πe pri eni ne moreπ verjet! Prav na novo odkrite moænosti pogleda πe kam drugam kot za prvi plot Slovenije, je tudi fotografski trgovini prineslo novo vzpodbudo.»udno, kriza v Sloveniji, agencije pa vam ne morejo veë ponuditi dobrega (dragega) aranæmaja za prvomajske praznike. Prav tako se je pred njimi prodaja fotokamer, kot æelja po foto izobraæevanju poveëala. In smo priπli v dobre stare tirnice, ki nam govorijo, da bo tudi letos trg pribliæno Beseda urednika e - Fotografija je brezplaëna revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov Podeljene so nagrade za πolski fotografski in video nateëaj Fotografski nateëaj je zakljuëen. Komisija v sestavi Joæe Pernar, olski center Krπko, Tomaæ kulj, Zveza za tehniëno kulturo Slovenije in Matjaæ Intihar je izmed vseh prispelih in po razpisnih pogojih pravilno poslanih fotografij izbrala sledeëe nagrajence v posameznih temah. Nina PangerπiË, Osnovna πola KRIÆE, VelikonoËno priëakovanje Nagrada: Kompaktna fotokamera Canon IXUS enako velik. Prav zaradi velikega turistiënega buma je e-fotografija æe naredila veë teëajev. Tudi v tej πtevilki revije in naslednji (junij) bo poudarek predvsem na popotniπki fotografiji. Na koncu bodo πe fotolaboratoriji in izdelovalci fotoknjig priπli na svoj raëun. Mislim, da bo letos veliko fotografiranja saj Slovenci odkrivamo tuje deæele. Upam samo, da nas politika v tem volilnem letu ne bo pred poletnimi poëitnicami spet spomnila na naπo revπëino. Mislim, da jim tega gospodarstvo in trgovci ne bodo veë pustili. Saj na koncu izgubimo vsi. Uvoznik, trgovec, tisti, ki izobraæuje, uporabnik, kupec foto opreme in fotolaborant. e najbolj pa lahko izgubijo tisti na katere se potem jezimo, da ni naπih fotografij iz tako teæko prigaranih poëitnic. Kar ne moreπ verjeti, kako je lahko fotografija povezana v vse pore naπega vsakodnevnega dogajanja. Maπa Travljanin, O Domæale, Lepa Vida Nagrada: KapljiËni tiskalnik Canon PIXMA VeË o nateëaju na Dalibor»otar, O SreËka Kosovela Seæana, Svet, ki izginja (1). Nagrada: Fotokamera Nikon D60 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

3 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

4 Preizkusi fotoopreme, predstavitve, nasveti, razstave Fotokamere DSLR na naπem trgu Medtem ko smo pri film kamerah SLR zaradi njihove dolgoletne prisotnosti med nami dobro vedeli, kdo sploh vstopa v razred SLR, in tudi, na katero stopnico tega razreda, pa je v digitalni fotografiji vse postavljeno na glavo. Ni malo kupcev, ki si za prvo kamero izberejo kar kamero iz najviπjega razreda SLR. Je to pravilen vstop v fotografijo? Vsaka stvar ima danes dve, veë plati! Fotograf, ki bo πel po poti dodatnega izobraæevanja in ga fotografija v veliki meri veseli, lahko danes na podlagi digitalne tehnike zelo na hitro spozna prednosti in osnovne pasti, ki ga Ëakajo v uporabi kamere SLR. Navodila, teëaji in splet, danes nudijo æe toliko informacij, da lahko tudi kot samouk spoznate prve osnovne korake. Fotograf, ki si kupi kamero razreda SLR zato, ker misli, da je samoumevno, da bodo fotografije same po sebi viπje kakovosti, pa je naredil veliko napako. Æe pred tremi leti, po prihodu kamere Canon EOS 350 na trg, se je hitro videlo, da mnogi kupci niso bili kos njeni uporabi.»lanek je bil objavljen tako v reviji kot na spletni strani e-fotografija.si. Le redki so vedeli, da je treba za visoko Novejπe kamere DSLR iz vstopnega razreda so s svojo ceno niæjo od 600evro æe pokazale, da se fotografska tehnika vraëa v stare tirnice. Kompaktne digitalne kamere, ki so bile pred leti veëini edino dosegljive, zahtevnejπih fotografov nikakor niso zadovoljevale. PoËasnost delovanja, velika globinska ostrina, nezadovoljiva kakovost fotografije in uporabe njim znane dodatne opreme so bili glavni razlog, da vsi nestrpno Ëakajo kamere DSLR za primerno ceno. Obrazi fotografov so vse bolj nasmejani. Kameram DSLR se cene vse bolj niæajo in vse veë jih æe tudi menja svoje analogne kamere SLR za digitalne. Izredna kakovost tipala in vseh ostalih elementov, ki ustvarjajo sliko so prvi argumenti, ki zahtevnega fotografa prepriëajo v nakup kamere DSLR. Hitrost delovanja, moænost menjave objektivov in uporabe πirokega spektra opreme so naslednje pozitivne lastnosti, ki marsikoga prepriëajo, da se iz kompaktnega razreda kamer preseli v zrcalno refleksni. A Ëe nimate izkuπenj s kamerami SLR æe iz analognega sveta, se pred nakupom dobro prepriëajte ali res potrebujete kamere tega razreda. Zmotno je miπljenje, da Ëe te kamere uporabljajo profesionalni fotografi, da bodo tudi vam najbolje sluæile. Ni malo fotografov, ki so napaëno ocenili svoj vstop v svet kamer SLR in so bili na koncu tudi razoëarani. Kamera DSLR nam nudi veliko, a le fotografu, ki ve kaj s tako kamero tudi æeli. Ekipa e-fotografija. hr Æeljko BoæiÊ (urednik), Amir epiê, Davor TomiÊ in e-fotografija.si Samo Hajtnik, Matjaæ Intihar smo meseca aprila preizkusili in ocenili 19 kamer DSLR. kakovost fotografije in njeno privlaënost s kamero SLR moëno sodelovati. V Ëlanku Kompaktna kamera proti SLR smo spoznali razliko v zapisu med obema sistemoma. Predvsem to, da je treba za kakovostnejπo fotografijo iz kamere SLR v veëini primerov poseëi πe po dodatni obdelavi slike s programom za obdelavo fotografij in da samo programske nastavitve πe ne zagotavljajo vrhunsko zajeti posnetek. Se kamere DSLR πe obnaπajo tako? Katere nam nudijo enostavno uporabo? Do kje je πe njihova kakovost? Je njihova cena upraviëena? Katere so glavne pasti kamer iz razreda SLR? Ali poznamo njihovo pravo uporabniπko vrednost? Na ta in πe ostala vpraπanja vam bom poizkuπal odgovoriti v naslednjem Ëlanku. Preizkusil sem vse glavne kamere iz razreda DSLR. V bistvu so v tem preizkusu predstavljene kar vse kamere, ki so danes (konec aprila) na naπih ali svetovnih prodajnih policah æelene in prodajane v veëji meri. IzpuπËena sta samo Panasonic DMC L-1 in Sigma SD14. Samsung DX-20 je tako ali tako sestra dvojëica K20D. Knjigo lahko dobite v vseh poslovalnicah Comtron in Comshop Maribor Træaπka cesta 21 Trg Svobode 5 Ljubljana BTC hala 9 in BTC City Park iπka Mercator center Celje Mariborska 100 (City Center Celje) Koper Ferrarska ulica 100 Murska Sobota Obrtna ulica 28 Novo Mesto Ljubljanska 27 Center BTC Slovenj Gradec Rankova ulica 4a (PC Mercator) Velenje KidriËeva cesta 2b Nova Gorica Industrijska 6 (Mercator center Kromberk) Lesce Roæna dolina 51 Knjiga je namenjena vsem fotografom, ki noëejo, da jih nova tehnologija prehiti, in ki se æelijo seznaniti z osnovo in kakovostjo digitalne tehnike pri izdelavi fotografij predvsem iz praktiënega izhodiπëa. MISLI DIGITALNO! Matjaæ Intihar 4 e-fotografija - april, maj 2008

5 v video zapisu... Razredi kamer DSLR Kot sem æe omenil neke toëne meje, kje se zaëne in konëa doloëeni razred ni. Sam sem kamere razdelil v πtiri skupine. e do meseca marca 2008 hobi razred nisem imenoval. Kamere sem razvrπëal v samo vstopni razred, napredni in pro. Vendar so kamere Nikon D40, in predvsem nova nova D60 ter Sony Alpha 200 æe nakazale, da se æelijo proizvajalci πe bolj pribliæati uporabnikom kompaktnih kamer. Kot prvo s ceno, vendar samo ta mi ne bi dala te odloëitve. Pomembnejπe in bolj odloëilno je, da so sedaj vstopne kamere v razredu DSLR pridobile na tem, da je slika iz kamere æe tako moëno obdelana, da hobi fotograf niti ne potrebuje veë obdelave slike v raëunalniku. Seveda do doloëene meje. Ti fotografi veëinoma uporabljajo popolno zeleno (modro) avtomatiko, sem ter tja πe slikovno avtomatiko in se v celoti za uspeπnost posnetka prepuπëajo kameri. Da sem kamere vstopnega razreda loëil od tistih bolj zmogljivih sem sedaj pripravil πe novi, HOBI razred. Kamere iz hobi razreda æe nudijo veë. VeË predvsem v samih nastavitvah preko gumbov na kameri. Kar pomeni, da so æe namenjene fotografu, ki si æeli kaj veë kot samo prepustiti se v nastavitvah kameri. Te kamere πe vedno ne nudijo trdnih robustnih ohiπij in ostalih vitalnih delov kamere. Vendar pa vidno odstopajo v uporabniπki vrednosti od kamer DSLR vstopnega razreda. Fotografu, ki si æeli v fotografiji πe kaj veë kot se samo kazati s kamero DSLR in izkoriπëati zgolj osnovne avtomatike priporoëam, da prestopi v viπji HOBI razred kamer. Ker nam nudijo osnovne nastavitve preko gumbov na kameri in πe ne obdelajo moëno fotografije (razen Ëe sami izberemo drugaëe) so primerne tudi za tiste fotografe, ki si æelijo najviπjo kakvost pridobiti s pomoëjo zmogljivih programov za obdelavo slike. Kamere naprednega razreda so æe tiste, ki nam omogoëajo uporabo v vseh pogojih. Kar jim v glavnem manjka za πe viπji razred je robustnost in hitrost. Od tu naprej pa smo v strogem profesionalnem razredu. Ni reëeno, da te kamere nudijo viπjo kakovost slike. So predvsem kamere, ki nam dajo najviπjo robustnost vseh vitalnih delov, ki nam omogoëajo zajeti posnetek v vseh zahtevnih pogojih. In poglejmo danaπnje kamere v teh razredih. Danaπnja ponudba kamer DSLR Najprej si oglejmo digitalne kamere DSLR, ki bodo najmanj vse do konca poletja na voljo v naπih trgovinah (veëina njih πe tudi v naslednjem letu). veë na Canon EOS 400D Canon EOS 450D Canon EOS 40D Canon EOS 5D Canon EOS 1D MkIII Canon EOS 1Ds MkIII Nikon D40 Nikon D60 Nikon D80 Nikon D300 Nikon D3 Olympus E-420 Olympus E-3 (v sredini maja se priëakuje zamenjava za E-510) Pentax K200D Pentax K20D Sony Alpha 200 Sony Alpha 300 Sony Alpha 350 Sony Alpha 700 Med predstavljenimi modeli je samo πe Nikon D40 s πest milijonskim tipalom. Vse druge kamere imajo deset milijonsko tipalo. VeËina je starih najveë eno leto in bodo letos πe v prodaji. Edino Nikon D40x æe ima zamenjavo v modelu D60, zato se je æe umaknili s trgovskih polic. V dolgi razpredelnici tehniënih podatkov kamer neizkuπen ali samo tehniëno gledajoë fotograf najde veliko razlik med modeli kamer v svojih razredih. Tisti, ki kamere bolje poznate in nanje ne gledate z navijaπkimi oëmi za doloëene znamke opazite samo manjπe πtevilo bistvenih razlik. Zato si v tabelah tega Ëlanka oglejmo zame samo pomembnejπe razlike. Spoznajmo glavne razlike ter na podlagi cene in uporabniπke vrednosti ugotovimo pravo razmerje med kamerami. Na koncu pa je bistvenega pomena naslednje: kamero si vedno izbiramo po lastnem prepriëanju. Ime kamere Nekomu je æe ime kamere tako pomembno, da vse drugo izgubi pomen. In ne boste verjeli, da pri taki izbiri med kamerami DSLR le redko zgreπimo in smo z izbiro nezadovoljni. Verjamemo v znamko, ji zaupamo in spoznamo vse njene prednosti. Prednosti drugih konkurenënih kamer pa nas ne zanimajo. Zato je naπe zadovoljstvo nad izbiro kamere zadovoljivo in za znamko kamere se med mnogimi njihovimi uporabniki odvijajo prave navijaπke bitke. Dodatna oprema Ko fotograf vstopi v svet kamer DSLR, se tako veselje v fotografiranju kot sama fotografija in nakup novih tehniënih komponent πele zaëenja. Kot prvo so tu objektivi razliënih goriπënih razdalj, stojala, foto torbe itd... Seveda pa ne gre pozabiti tudi na raëunalnik, zaslon, programe, tiskalnik... Vendar, Ëe vas je fotografija osvojila in æelite veë, potem vedite da brez kamere DSLR in dodatnih pripomoëkov ne bo πlo. In ko enkrat osvojite prve fotografske osnove s kamero DSLR tudi sam fotograf fotografsko oæivi in kaæe prve znake velikega zadovoljstva ob na novo spoznanem hobiju. Cena Drugi se odloëajo glede na ceno. PoËasi, a na dolgi rok hitro, spoznamo, da cena v veëini primerov kar pravilno pokaæe merilo konëne kakovosti oziroma predvsem uporabniπke vrednosti kamere. Kupovati najcenejπo opremo lahko kmalu pokaæe slabosti. Æe naπe na novo pridobljeno znanje hitro preseæe zmoænosti opreme in spoznamo, da oprema brez doloëenih nam æelenih funkcij deluje krepko slabπe (okrnjeno, poëasi) kot draæje konkurenëne kamere itd. PriporoËila pred nakupom Tretji se odloëijo na podlagi priporoëil znancev, preizkusov v Ëlankih ali trgovcev. In ta zadnja mnenja so velikokrat kljuëni dejavnik pri nakupu opreme, ki je πe ne poznamo dovolj. VeËkrat mi kdo zastavi vpraπanje glede nakupa kamere. V odgovoru vedno poudarim, da je izbor le moj osebni izbor za naëin fotografiranja, ki ga kupec razloæi. Predvsem mu ponudim πe moæno alternativo in svetujem, naj si v trgovini ogleda obe kameri. Nasveti prijateljev, ki æeleno opremo æe uporabljajo, so tudi dragoceni. A spet ne verjemite vsega, saj vas lahko tudi nevede zavedejo. Lahko da je nasvet preveë navijaπki, morda prijatelj pozna samo to opremo in ne pozna prednosti konkurenëne opreme, predvsem pa ne ve, kaj s to opremo sploh æelite zajeti. Trgovci pa kot trgovci.»e imajo samo internetno ponudbo, vam za najcenejπo najbræ ne nudijo najboljπega blaga. Zato poglejte πe konkurenëne modele kamer. Lahko da je poceni oprema tik pred koncem prodaje in ji zato hitro pada cena. Vendar pa so v spletni trgovini po drugi strani in v veëini primerov konkurenëne cene. V ne fotografskih trgovinah ali takih, kjer tehniëno blago ni Vstopni razred kamer DSLR Nikon D40 Nikon je zaëel napadati trg na vseh podroëjih. S kamero D40 so kar naenkrat najcenejπi ponudnik v razredu DSLR. Kaj pa dobimo za res neverjetnih 399evro. Samo 6M toëk ni slabost. Zadosti bo za vse ljubiteljske fotografe, ki si æele vstopiti v svet kamer DSLR, pri tem zapraviti Ëim manj in ne bodo svojih slik uporabljali za visoko kakovostne plakate. Vsak sam pa si mora pred nakupom te kamere razëistiti ali bi rad samo vstopil v ta svet kamer in uporabljal kamero DSLR samo v njenih osnovah.»e je to to, potem mu bo Nikon D40 znala povsem dobro sluæiti. Takoj ko pa fotograf æeli malo veë, kamero z veë novostmi, oziroma mu je samo 6M toëk premalo za poveëave (izreze), zna izkoriπëati globinsko ostrino in mu je pri dobri svetlobi moænost najniæje uporabe samo 200ISO moteëe ter si lahko privoπëi zapraviti za kamero DSLR nekaj 10 evrov veë, naj raje poseæe po sledeëi Nikon kameri... TehniËni podatki so informativnega znaëaja in podajam moænost tiskarskega πkrata. Cene so zgolj okvirne, povzete po naπih spletnih trgovcih in veljajo samo za ohiπje. Cena v SLO (okvirna) 399 s kit objektivom LoËljivost 6 milijona toëk ISO razpon (H) Nastavek objektiva Nikon F Osvetlitveni Ëas 30-1/4000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 2.5 posnetka v sekundi Spominska enota SDHC, SD kartica LCD, toëk velikost 2.5", loëljivost Baterija Li-ion Battery EN-EL9 Teæa z baterijami 522g Dimenzije 126 x 94 x 64 mm Nikon D60 Sony Alpha 200»e je model D40 kamera katero priporoëam predvsem starπem, ki bi radi zadovoljili prve potrebe njihovega mladega fotografa po neëem veë in niti sam najbræ πe ne ve koliko ga bo fotografija sploh zasvojila, je Nikon D60 logiëen napredek in manjπa izboljπava za katero se splaëa odπteti nekaj veë evrov. Viπja loëljivost, 100ISO, kit objektiv s stabilizacijo slike so tiste glavne prednosti kamere D60 naproti D40. Prednost D60 je πe v neëem. Kamera ima æe v fazi procesiranja slike moëno obdelavo. Zato so fotografije æe takoj vπeëne in popravek fotografije preko raëunalniπkega programa ni potreben. Prav ta lastnost zame kamero postavlja v vstopni razred. Je izredno enostavna za uporabo, majhna in lahka. Kar pa je lahko za nekatere ljubiteljske fotografe dobra lastnost, je æe za malo bolj zahtevnega fotografa lahko velika slabost. Tem fotografom, ki si æele veë funkcij priporoëam kamero iz hobi razreda. MogoËe D80? Sony po prevzemu Minolta tehnoloπkega foto oddelka poëasi, vendar vztrajno πiri svojo ponudbo. Kar naenkrat so postali ponudnik kamer DSLR, ki ima najveë novosti v vstopnem/hobi razredu. Sony Alpha 200 æe pridobiva prve kupce. V veëini primerov so ljubitelji in poznavalci Sony naprav iz sveta zabavne elektronike in jim æe samo ime Sony zagotavlja kakovost in zadovoljivo uporabniπko vrednost. Sony Alpha 200 je odliëna kamera za zaëetnika, ki si æeli od kamere kot same kakovosti slike veë kot mu nudijo kompaktne kamere. Kamera ima zanimivo prednost, ki opraviëuje nekaj viπjo ceno. Nudi stabilizacijo slike preko tipala in s tem nam ni potrebno dokupovati posebne objektive za stabilizacijo slike. Naproti konkurenëni D60 nudi πe malo veëji zaslon, hitrejπi dostop do dodatnih funkcij (s tem je æe na meji za HOBI razred) ter moænost uporabe tako CF kot Sony MS pomnilnih kartic. Cena v SLO (okvirna) 540 LoËljivost 10 milijona toëk ISO razpon (H) Nastavek objektiva Nikon F Osvetlitveni Ëas 30-1/4000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 3 posnetke v sekundi Spominska enota SDHC, SD kartica LCD, toëk velikost 2.5", loëljivost Baterija Li-ion Battery EN-EL9 Teæa z baterijami 522g Dimenzije 126 x 94 x 64 mm Cena v SLO (okvirna) 599 LoËljivost 10 milijona toëk ISO razpon Nastavek objektiva A-mount Osvetlitveni Ëas 30-1/4000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 3 posnetki v sekundi Spominska enota CF, Memory Stick Duo kartica LCD, toëk velikost 2.7", loëljivost Baterija Li-ion Battery NP-FM500H Teæa z baterijami 572g Dimenzije x 98.5 x 71.3 mm e-fotografija - april, maj

6 e-fotografija teëaji fotografije - spoznajte svojo foto Hobi razred kamer DSLR Canon EOS 400D Kljub novejπi EOS 450D, 400D πe ostaja v prodaji. In to z zelo zanimivo ceno. Kamera je bila in πe vedno je dobro prodajani artikel. Canon zna prav navduπencem v fotografiji, ki pa ne æelijo zapraviti preveë denarja ponuditi zelo veliko. Kamera nudi ne samo dobro kakovost slike tudi v slabih svetlobnih pogojih ampak tudi æe zadovoljivo hitrost delovanja. Da kamero ne uvrπëam v vstopni razred je razlog ta, da je za njeno pravilno uporabo æe poznati nekaj veë kot samo osnovne nastavitve. Kamera nam nudi obilo funkcij. Seveda jo lahko uporabljamo v popolni avtomatiki (AUTO), vendar z njo lahko delujemo πe mnogo bolj napredno. Zato je zelo priporoëljivo po nakupu obiskati Canon EOS Akademijo. BrezplaËni teëaj je namenjen prav spoznavanju osnovnih lastnosti kamer DSLR in zakonitosti tega razreda. Predvsem pa spoznati dodatne nastavitve, ki vam kar naenkrat odprejo nove moænosti v fotografiji. TehniËni podatki so informativnega znaëaja in podajam moænost tiskarskega πkrata. Cene so zgolj okvirne, povzete po naπih spletnih trgovcih in veljajo samo za ohiπje. Cena v SLO (okvirna) 530 LoËljivost 10 milijona toëk ISO razpon Nastavek objektiva EF/EF-S Osvetlitveni Ëas 30-1/4000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 3 posnetki v sekundi Spominska enota CF kartica LCD, toëk velikost 2.5", loëljivost Baterija Li-ion Battery NB-2LH Teæa z baterijami 556g Dimenzije x 94.2 x 65 mm Canon EOS 450D Nikon D80 Nova EOS 450D na prvi pogled izgleda zelo majhna nadgradnja EOS 400D. Toda æe velikost zaslona (3 palce), odliëna vidljivost na funkcije preko zaslona tudi za tiste, ki slabπe vidijo, LiveView, πe veëjo hitrost, veë toëk (12M) pokaæe, da je Canon kameri dodal nove prednosti. Kamera nam nudi πe ËiπËenje tipala in moænost nastavitev glavnih funkcij preko gumbov. S pomoëjo Picture Style funkcij se lahko odloëimo, ali æelimo sliko æe obdelano in vπeëno preko kamere ali jo bomo dodatno popravili v raëunalniπkem programu. Kamera EOS 450D tako kot EOS 400D in ostale kamere hobi razreda niso namenjene fotografom, ki si æele kamero DSLR zaradi viπje kakovosti slike kot jo nudijo kompaktne kamere, obenem pa πe vedno izkoriπëati zgolj popolno avtomatiko. Za te fotografe priporoëam kamere vstopnega razreda. Tudi Canon nam bo tako kmalu predstavil. Canon je z EOS 450D hobi fotografu ponudil vrhunsko kamero. Za boljπe spoznavanje kamere lahko izkoristite brezplaëno Canon EOS Akademijo. Nikon ima trenutno prav zanimivo ponudbo. Imajo vrhunsko D3, novo D60 in za hobi fotografe kamero D80 iz leta Kljub temu, da je kamera æe kar malo v letih (2006) za ponudbo v digitalnem svetu DSLR pa se jo da πe vedno prav z zanimivo ceno pribliæati uporabniku. Nikon D80 ima πe vedno eno najboljπih ohiπij v hobi razredu, dobro ergonomijo, hitrost in iskalo. Pogreπa se novosti, ËiπËenje tipala, stabilizacijo slike, pred ogled slike na zaslonu, veëji zaslon... Vendar nobeno podjetje ne more v vsakem trenutku v vseh razredih ponuditi najveë v tehniki. Vedno je odvisno v katerem trenutku daπ kamero na trg. In v letu 2006 je imela obilo prednosti, danes paë nekaj zaostanka. e vedno pa velja, da nas cena lahko tudi premami. In fotograf, ki si æeli Nikon kamero malo viπjega razreda si bo danes model D80 izbral prav zaradi nje. Prav zanimivo bo videti kaj vse bo prinesla naslednica. Le to bo zopet treba postaviti ne mejo med hobi in napredne kamere. Cena v SLO (okvirna) 700 LoËljivost 12 milijona toëk ISO razpon Nastavek objektiva EF/EF-S Osvetlitveni Ëas 30-1/4000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 3.5 posnetka v sekundi Spominska enota SD, SDHC kartica LCD, toëk velikost 3.0", loëljivost Baterija Li-ion Battery LP-E5 Teæa z baterijami 475g (samo ohiπje) Dimenzije x 97.5 x 61.9 mm Cena v SLO (okvirna) 693 LoËljivost 10 milijona toëk ISO razpon (H) Nastavek objektiva Nikon F Osvetlitveni Ëas 30-1/4000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 3 posnetke v sekundi Spominska enota SDHC, SD kartica LCD, toëk velikost 2.5", loëljivost Baterija Li-ion Battery EN-EL9 Teæa z baterijami 668g Dimenzije 132 x 103 x 77 mm Olympus E-420 Pentax K200D Sony Alpha 300 Sony Alpha 350 Olympusu se zaenkrat pri prodajnih rezultatih πe pozna, da ga skoraj 20 let ni bilo med ponudniki kamer SLR. V digitalni dobi so zopet prisotni in kot v analogni iπëejo svojo priloænost. Z E 4/3 sistemom so fotografom æe dokazali, da so drugaëni, da imajo svojo prednost in da tudi tehnoloπko prav nië ne zaostajajo za konkurenco. e celo veë. Njihove kamere so lahko manjπe, prav tako objektivi, to pa hobi fotografu lahko doda dodaten razlog za nakup prav te kamere. In naslednica kamere E-410 πe vedno nudi prav to. To so majhne mere in teæo, vendar prav tako dobro kakovost slike kot jo nudi konkurenca. Obenem vemo, da je Olympus edini, ki ima res odliëen ultrasoniëni sistem ËiπËenja prahu izpred tipala. Kot sodobna kamera E-420 nudi LiveView, predogled slike na zaslonu, stabilizacijo slike preko tipala in za marsikaterega uporabnika zelo pomembno lastnost, slovenski meni. Preko njega pa info funkcijo z vsemi napotki in razlago funkcij ali naëina fotografiranja. Pentax je v letu 2008 dobil nov zagon.»eprav so po prodaji kamer celo tretji na lestvici nië ne prepuπëajo nakluëju in v glavnih dveh razredih (hobi in naprednem) lepo in pravoëasno prenavljajo kamere. Predvsem pa skrbijo za zelo konkurenëne cene. K200D je zelo napredna hobi kamera. Ohiπje je zaπëiteno proti prahu in deænim kapljam (prahu, drugim drobnim delcem) ima vse osvetlitvene napredne programe kot veëja sestra K20D, moænost testnega posnetka, ki ga sedaj lahko shranimo, Ëe smo s fotografijo æe zadovoljni, dobro hitrost delovanja, solidno kakovost slike in za koga zelo dobro lastnost katere konkurenca ne nudi, uporabo AA baterij. Hitri gumb za RAW zajem kadar potrebujemo visoko kakovost zajete slike je πe vedno samo Pentax lastnost. Kamera nudi πe stabilizacijo slike preko tipala in samoëiπëenje tipala s pomoëjo tresenja tipala. Z vsemi dobrotami je K200D kot nalaπë za vse fotografe, ki se izogibajo kamer s foto zveneëimi imeni. Sony ima trenutno v ponudbi najveëjo izbiro kamer v niæjih razredih. Manjka jim samo πe profesionalna kamera. Zanimivo je, da se po tehniënih karakteristikah A200, A300 in A350 sploh ne razlikujejo veliko. Vseeno pa te obstajajo. V primerjavi z A200 model A300 nudi spremenjeno ohiπje (enako kot A350), veë nastavitev preko gumbov na ohiπju, preklopljiv zaslon in moænost predogleda slike LiveView. LiveView ima prednost pred konkurenënimi sistemi, saj nudi mnogo hitrejπe direktno ostrenje. Obenem omogoëa πe stabilizacijo slike preko tipala in malo viπjo hitrost zajema. Zelo zanimivo in kot manj posreëeno pa je dejstvo, da ima A300 kot A350 opazno manjπe iskalo kot A200 in je iskalo celo manjπe od vse konkurence. Kar malo moteëe za ta razred kamer. Seveda to majhnost in s tem malo slabπi pogled na motiv opazimo πele ob prvi primerjavi, oziroma marsikateremu uporabniku Sony kamer zna Live View biti æe dokaj uporabna lastnost. Sony Alpha A350 ima skoraj povsem enake lastnosti kot A300. Na ohiπju lahko takoj opazimo glavno razliko, to je veëje πtevilo toëk 14.2M. Obenem pa zaradi veëjega πtevila podatkov izgubimo na hitrosti delovanja (A300, 3pvs, A350, 2,5pvs). Kot A300 tudi A350 nudi funkcijo stabilizacije slike, ËiπËenja tipala s tresenjem tipala, LiveView s hitrim ostrenjem, Dinamic Range Optimazer... Zanimivo, da se v kamere zopet vraëa CCD tipalo. Obe kameri A300 in A350 ga uporabljata. Sony je vse bolj prisoten v svetu DSLR kamer in ima vse veë uporabnikov. Menim, da bo v dveh treh letih pridobil lepo πtevilo kupcev in si s tem ustvaril veëjo bazo bodoëih kupcev, s tem pa moænost hitrejπega in obseænejπega razvoja. Æe sedaj pa lahko reëem, da so Sony DSLR kamere povsem konkurenëne v svojih razredih. Ko pride πe HDTV tehnologija zajema videa v kamere DSLR, bo Sony imel novo prednost. Cena v SLO (okvirna) (πe ni znana) LoËljivost 10 milijona toëk ISO razpon Nastavek objektiva Four Thirds Mount Osvetlitveni Ëas 60-1/4000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 3.5 posnetkov v sekundi Spominska enota CF, xd kartica LCD, toëk velikost 2.7", loëljivost Baterija Li-ion Battery BLS-1 Teæa z baterijami 440g Dimenzije x 91 x 53 mm Cena v SLO (okvirna) 650 LoËljivost 10 milijona toëk ISO razpon Nastavek objektiva Pentax KAF 2 Osvetlitveni Ëas 30-1/4000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 2.8 posnetka v sekundi Spominska enota CF, SDHC kartica LCD, toëk velikost 2.7", loëljivost Baterija 4 AA Teæa z baterijami 690g Dimenzije x 95 x 74 mm Cena v SLO (okvirna) 670 (s kit objektivom) LoËljivost 10 milijona toëk ISO razpon Nastavek objektiva A-mount Osvetlitveni Ëas 30-1/4000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 3 posnetki v sekundi Spominska enota CF, Memory Stick Duo kartica LCD, toëk velikost 2.7", loëljivost Baterija Li-ion Battery NP-FM500H Teæa z baterijami 632g Dimenzije x 98.5 x 74.7 mm Cena v SLO (okvirna) 799 (s kit objektivom) LoËljivost 14 milijona toëk ISO razpon Nastavek objektiva A-mount Osvetlitveni Ëas 30-1/4000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 2.5 posnetka v sekundi Spominska enota CF, Memory Stick Duo kartica LCD, toëk velikost 2.7", loëljivost Baterija Li-ion Battery NP-FM500H Teæa z baterijami 632g Dimenzije 30.8 x 98.5 x 74.7 mm njihova primarna ponudba, izbirate predvsem samo kompaktne kamere iz najniæjih cenovnih razredov. Za te trgovine visok zasluæek ob prodaji niti ni na prvem mestu. Zanje je pomembno, da ponudijo kamero za nizko ceno, in ko pridete k njim, izberete πe kaj iz njihove primarne ponudbe. KlasiËnih fotografskih in tehniënih trgovin s fotografsko opremo je pri nas malo. Prve imajo πiroko ponudbo in so predvsem tudi edino primerne za nakup kamer DSLR iz vstopnega razreda, saj vam znajo tudi strokovno svetovati. V veëjih tehniënih trgovinah pa so tudi strokovni promotorji posameznih podjetij. Vendar, kot æe vemo, iz povsem praktiënih vsakodnevnih izkuπenj. Vsak trgovec svojo malho oziroma robo na svojih policah hvali. In Ëe greste k njim povsem nepripravljeni, lahko kupite opremo, ki jim na policah ostaja in se je je treba reπiti ali pa vam pri njih promotor toëno doloëenega podjetja pove samo dobre lastnosti opreme, ki jo nudi, in doda slabe od konkurenënih. Verjemite, da morate v nakup opreme vsaj delno pripravljeni. Le tako boste na koncu 6 e-fotografija - april, maj 2008

7 kamero - teëaj bliskavice veë na z novo pridobitvijo tudi zadovoljni in zanjo odπteli toliko, kot je za vas v resnici vredna. Razlike med kamerami SLR razreda v trenutni ponudbi Da vam bo pri nakupu kamere iz razreda DSLR laæje, predstavljam trenutno ponudbo, glavne tehniëne podatke, Napredni razred kamer DSLR Canon EOS 40D njihovo razlago, svoje mnenje o kamerah in pribliæno za katerega kupca so lahko dobra izbira. Predvsem pa podajam svoje osebno mnenje o posamezni kameri z najveëjim poudarkom na razmerju med ceno in ponudbo in v strogem pogledu na razmerju med kamerami v cenovnem razredu od 400 evrov pa vse do 7500 evrov. Obenem pa se prav dobro zavedam za katerega fotografa so kamere tega razreda Ob predsatvitvi kamere EOS 40D (avgust 2007) smo si bili zelo enotni, da je to zelo napredna kamera s kopico odliënih lastnosti. LiveView (predogled slike), samoëiπëenje tipala, visoka hitrost 6,5pvs, 3 palëni zaslon, odliëna slika pri visoki obëutljivosti so samo glavne prednosti te kamere. e danes je to kamera, ki je vredna vsakega evra. Sedaj πe toliko bolj, ko so ji z akcijo vraëila denarja πe dodatno zniæali ceno. Kar ji sedaj æe malo manjka, glede na pogled tehniëni specifikacij je samo nekaj veë toëk na tipalu. Fotograf, ki uporablja kamero tega razreda si æe æeli veëjih razstavnih poveëav ali dodatnega izreza. V tem elementu pa je danes 10M toëk æe lahko premalo. Vseeno pa je kakovost slike πe vedno konkurenëna, z malo πuma tudi pri visoki obëutljivosti in visoko hitrostjo delovanja. EOS 40D πe vedno velja za zmogljivo kamero in primerno za vsakega bolj zahtevnega ljubiteljskega fotografa. Tudi profesionalni fotograf jo z veseljem uporablja za drugo ohiπje. namenjene. Zato pri teh kamerah ne iπëem razlik v drobnih tehniënih detajlih, ki lahko izkuπenemu ali zahtevnemu fotografu veliko pomenijo. Kupci kamer vstopnega razreda se fotografiranja in uporabe kamer DSLR in njenih lastnosti πele uëijo. Zato je pomembneje, koliko nam kamera æe pomaga v teh prvih korakih in koliko je treba za posamezno odπteti. Izmed vseh kamer nobena ne nudi vsega. Za vstopnega TehniËni podatki so informativnega znaëaja in podajam moænost tiskarskega πkrata. Cene so zgolj okvirne, povzete po naπih spletnih trgovcih in veljajo samo za ohiπje. Cena v SLO (okvirna) 1225 LoËljivost 10 milijona toëk ISO razpon (H) Nastavek objektiva EF/EF-S Osvetlitveni Ëas 30-1/8000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 6.5 posnetkov v sekundi Spominska enota CF kartica LCD, toëk velikost 3.0", loëljivost Baterija Li-ion Battery BP-511 Teæa z baterijami 740g Dimenzije x x 73.5 mm Canon EOS 5D Nikon D300 Pentax K20D Sony Alpha 700 Kaj reëi o kameri, ki je med nami æe od avgusta 2005 in πe vedno nima konkurence. Konkurence predvsem v tem, da v ohiπju naprednega razreda nudi tipalo polnega 35mm formata. In prav to je poleg visoke loëljivosti 13M toëk bila in πe je prednost kamere EOS 5D. Fotograf, ki æe iz analognega sveta pozna prednosti in moænosti tipala 35mm formata, zakonitosti goriπënic je kaj hitro spoznal tudi te prednosti. Novodobni digitalni fotografi jih zaenkrat πe ne. Toda vse niæja cena te odliëne kamere, vstop Nikona med ponudnike kamer s tipalom 35mm formata jih poëasi æe vleëe v to smer. In za to ceno in uporabniπko vrednost kamere je πe danes na voljo samo EOS 5D in prav nië πe ne kaæe, da bi ta æe v letih model zamenjali prej kot na letoπnji Photokini v septembru. Kot pravijo pri Canon. Zakaj bi menjali, ko pa πe ni konkurenëne kamere. In πe res je. S pomoëjo akcije vraëila denarja pa je EOS 5D vse bolj dostopna. Za πe veëji prodor med uporabnike pa ji manjka LiveView in predvsem samoëiπëenje tipala. Avgust 2007 je bil za Nikon odliëen mesec. Ob predstavitvi njihove profesionalne D3 so predstavili πe Nikon D300, kamero za zahtevne napredne fotografe. Veliko najboljπih reπitev iz D3 so prenesli tudi v D300.»e lahko reëem, je zame pomankljivost samo to, da v njej ni tipala 35mm formata. Toda potem to niti ne bi bila veë kamera namenjena naprednemu fotografu, ampak æe zmogljiva mala profesionalna kamera. Tako pa je Nikon poskrbel, da imajo tudi napredni fotografi moænost kupiti kamero z zelo trpeænim in ergonomsko odliënim ohiπjem, 3 palënim zaslonom visoke loëljivosti, izredno hitrostjo delovanja, LiveView funkcijo, samoëiπëenjem tipala in odliëno sliko posneto pri visoki obëutljivosti, sistem za razpoznavo motiva Scene Recognition System in D-range funkcijo. Zame edina slabost kamere je njena cena, ki ne omogoëa, da bi si jo lahko vsakdo privoπëil. Vendar potem to ne bi bila Nikon D300. Tako dobre kamere vsak preprosto ne more imeti! Na Photokini priëakujem sorodno kamero s tipalom polnega 35mm formata.»e bi gledali vsi kot veëina, potem bi bil Pentax povsem neopazen. Vendar so pogledi na kamere in znamke proizvajalcev razliëni. In prav je tako. Le na tak naëin je veë konkurence in dinamike v prikazu novosti. Æe model kamere K10D je pokazal, da v foto svetu kamer ne obstajata samo Canon in Nikon. Pentax zna pokazati in ponuditi tudi kakπno lastno dobro reπitev, ki mu omogoëa pridobiti marsikaterega uporabnika. V sodelovanju s Samsung so v napredni razred dodali tipalo s 14M toëkami, visoko obëutljivostjo, predvsem pa zelo trpeæno ohiπje in najbolj zanimivo, odliëno ter s tem prijazno ceno. Glede na to, da kamera nudi v ohiπju stabilizacijo slike, samoëiπëenje tipala preko tresenja, ter LiveView ima res prijazno ceno. Obenem so tu πe napredni osvetlitveni programi. Kamera je zelo primerna za naprednega fotogarafa, ki zna pravilno zapraviti vsak evro, ni æeljan samo zveneëih imen in mu πportna fotografija ni na prvem mestu. Za vse ostale naëine fotografiranja pa je K20D πe kako primerna. Alpha 700 je imela lani ob predstavitvi samo eno napako. To je bila visoka cena. Pa ne, da je kamera kakorkoli slaba. Le z zaëetno postavljeno ceno so jo dali povsem ob bok Nikon D300, ki nudi kar nekaj lastnosti veë. Zdaj ko je cena bolj prijazna, pa so Sony uporabniki æe zaëeli pogledovati za njo. e celo veë. Tisti, ki so se za A700 odloëili in jo uporabljajo jo ne znajo prehvaliti. Kamera nam nudi protipraπni sistem s tresenjem tipala, stabilizacijo slike preko tipala, visoko loëljivost tipala, hitro dosegljivost premika funkcij preko gumbov na ohiπju in 3 palëni zaslon z odliëno loëljivostjo. Glede novodobne funkcije kot LiveView pa ne moremo nië zapisati. Preprosto jo niso dodali. Koliko je komu uporabna vsak sam ve. Ampak, danes v kameri preprosto mora biti ali pa je treba zniæati njeno ceno, da si konkurenëen. No mene ta manjkajoëi del ne moti. Bolj pomembno je, da Sony nadgrajuje svoj sistem in da zna pravilno podati svojim kameram tudi ceno. Cena v SLO (okvirna) 2299 LoËljivost 13 milijona toëk (FF tipalo) ISO razpon (H) Nastavek objektiva EF Osvetlitveni Ëas 30-1/8000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 3 posnetki v sekundi Spominska enota CF kartica LCD, toëk velikost 2.5", loëljivost Baterija Li-ion Battery BP-511A Teæa z baterijami 895g Dimenzije 152 x 113 x 75 mm Cena v SLO (okvirna) 1899 LoËljivost 12 milijona toëk ISO razpon (H) Nastavek objektiva Nikon F Osvetlitveni Ëas 30-1/8000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 6 posnetkov v sekundi Spominska enota CF kartica LCD, toëk velikost 3.0", loëljivost Baterija Li-ion Battery EN-EL3e Teæa z baterijami 925g Dimenzije 147 x 114 x 74 mm Cena v SLO (okvirna) 1130 LoËljivost 15 milijona toëk ISO razpon (H) Nastavek objektiva Pentax KAF 2 Osvetlitveni Ëas 30-1/4000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 3 posnetkov v sekundi Spominska enota CF, SDHC kartica LCD, toëk velikost 2.7", loëljivost Baterija Li-ion Battery D-Ll50 Teæa z baterijami 800g Dimenzije x 101 x 70 mm Cena v SLO (okvirna) 1399 LoËljivost 12 milijona toëk ISO razpon Nastavek objektiva A-mount Osvetlitveni Ëas 30-1/8000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 5 posnetkov v sekundi Spominska enota CF, Memory Stick Duo kartica LCD, toëk velikost 3.0", loëljivost Baterija Li-ion Battery NP-FM500H Teæa z baterijami 768g Dimenzije x x 79.7 mm e-fotografija - april, maj

8 PhotoShop CS3 predstavitev Profesionalni razred kamer DSLR Canon EOS 1D MkIII Canon je æe konec leta 2001 predstavil svojo prvo DSLR pravo fotoreportersko kamero. Takole sem zapisal ob njenem preizkusu. Prvi dobitnik zlate olimpijske medalje v Salt Lake citiju je bil znan πe preden so se le te zaëele. Virtualno zlato olimpijsko medaljo so podelili πportni fotografi kameri EOS 1D, æe na svojih pripravah. Canon je maja 2007 predstavil æe tretjo generacijo te uspeπne fotoreporterske kamere. 10M toëk, 10 posnetkov v sekundi, 3200ISO, nizek πum, robustnost so lastnosti, ki fotoreporterju dajo moænost delovanja v vseh pogojih. Da se tudi pri fotokamerah zgodijo serijske napake se je pokazalo prav pri tej kameri, ko so morali vsem kameram iz prvih serij popraviti napako zaradi ostrenja. e vedno pa je canonova serija 1D najbolj razπirjena med fotoreporterji in izvedba MkIII po prvih teæavah zopet dobiva svoj pravi pomen. Pred nami je evropsko prvenstvo v nogometu in glavni dogodek za fotoreporterje, OI na Kitajskem. TehniËni podatki so informativnega znaëaja in podajam moænost tiskarskega πkrata. Cene so zgolj okvirne, povzete po naπih spletnih trgovcih in veljajo samo za ohiπje. Cena v SLO (okvirna) 3964 LoËljivost 10 milijona toëk ISO razpon (H) Nastavek objektiva EF Osvetlitveni Ëas 30-1/8000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 10 posnetkov v sekundi Spominska enota CF, SDHC, SD kartica LCD, toëk velikost 3.0", loëljivost Baterija Li-ion Battery LP-E4 Teæa z baterijami 1335g Dimenzije 156 x x 79.9 mm Canon EOS 1Ds MkIII Nikon D3»e je serija 1d namenjena hitrosti, torej predvsem fotoreporterjem, je izvedba Ds namenjena studijski fotografiji in vsem, ki si æelijo kakovost v velikih poveëavah. S serijo Ds je Canon æe leta 2002 dokazal, da je film izgubil naproti direktnemu digatalnemu zapisu. EOS 1Ds MkIII je s svojo bogato zalogo toëk 21M toëk in odliëno sliko zelo primerna tudi za zahtevno modno fotografijo. Obenem pa z dvojnim DiGIC III procesorjem πe vedno toliko hitra, 5pvs., da je æe spremljevalka fotoreporterju v njegovi foto torbi. Kamera ni primerna za tiste fotografe, ki veliko fotografirajo v slabih svetlobnih pogojih in potrebujejo najviπjo kakovost slike. Visoko πtevilo toëk in dober πum pri visokem ISO ne gresta skupaj. Prav tako mora biti kupec te kamere pozoren pri uporabi objektivov. Samo tisti najboljπi iz serije L so dovolj dobri, da ta kamera zaradi 21m toëk pokaæe vso svojo vrednost v polni izredno visoki (najviπji) kakovosti slike. Nikon profesionalni fotografi so dolga leta Ëakali na odgovor konkurenci. In ta je bil v lanskem letu z D3 silovit. Vsi Nikon poklicni ali dobro stojeëi ljubiteljski fotografi si D3 æelijo. Z njo je Nikon naredil odliëen odgovor na konkurenëno serijo 1D in jo v nekaterih pomembnih elementih tehnoloπko prehitel. Tipalo polnega 35mm formata, 12M toëk, 9pvs, zaslon z visoko loëljivostjo, EXPEED procesor za hitro obdelavo podatkov, Picture Control algoritmi za popravljanje slike po v naprej predvidenih situacijah, ISO in superiorna odprava πuma, nizka poraba energije... vse to so lastnosti, ki je kamero Nikon D3 prav zaradi dolgoletne odsotnosti iz profesionalnega vrha dvignilo do neba. S kamero Nikon D3 smo vsi fotografi dobili zagotovilo, da je digitalna tehnika πe v krepkem razvoju in da nam bodo inæenirji vseh proizvajalcev kmalu ponudili πe veë. Pri Nikon sedaj Ëakamo πe na visokoloëljivo izvedenko. Cena v SLO (okvirna) 7438 LoËljivost 21 milijona toëk ISO razpon (H) Nastavek objektiva EF Osvetlitveni Ëas 30-1/8000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 5 posnetkov v sekundi Spominska enota CF, SDHC, SD kartica LCD, toëk velikost 3.0", loëljivost Baterija Li-ion Battery LP-E4 Teæa z baterijami 1385g Dimenzije 156 x x 79.9 mm Cena v SLO (okvirna) 4899 LoËljivost 12 milijona toëk ISO razpon (H) Nastavek objektiva Nikon F Osvetlitveni Ëas 30-1/8000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 9 posnetkov v sekundi Spominska enota CF kartica LCD, toëk velikost 3.0", loëljivost Baterija Li-ion Battery EN-EL4a Teæa z baterijami 1300g Dimenzije x 157 x 87.5 mm Olympus E-3 MogoËe se bo kdo celo vpraπal, zakaj sem kamero Olympus E-3 sploh postavil med profesionalne kamere? Kot prvo je Olympus kamera najviπjega razreda in kot taka izredno robustna ter uporabniπko na izredno visokem nivoju. Predvsem izredna trdnost in zaπëita ohiπja, odliëen ultrasoniëni sistem ËiπËenja tipala in vrtljiv zaslon dajejo tej kameri posebne moænosti, ki jih znajo ceniti tudi profesionalni fotografi po svetu. Veliko je pisanja, da glede na majhno tipalo in 10M toëk kamera pri visoki obëutljivosti prikaæe preveë πuma. Res je, moëno je opazen. A samo na zaslonu v veliki poveëave. Sam sem v preizkusu in uporabi 3200ISo ugotovil, da kamera ohrani neverjetno koliëino podatkov, predvsem pa tonskih vrednosti in da πum tudi na poveëavi na papirju 30x45cm ni opazen.»eprav za profesionalnega fotografa cena osnovnega kompleta ne sme biti na prvem mestu, nam Olympus s svojimi objektivi nudi prav tu veëjo prednost. Cena v SLO (okvirna) 1550 LoËljivost 10 milijona toëk ISO razpon Nastavek objektiva Four Thirds Mount Osvetlitveni Ëas 60-1/8000 sekunde Zaporedje posnetkov v sekundi 5 posnetkov v sekundi Spominska enota CF, xd kartica LCD, toëk velikost 2.5", loëljivost Baterija Li-ion Battery BLM-1 Teæa z baterijami 800g Dimenzije x x 74.5 mm fotografa podjetja æe nudijo v prvi vrsti enostavnost. Kamere vstopnega razreda posnetek æe takoj obdelajo do viπje vπeënosti slike. Seveda smo kasneje prikrajπani za πe dodatno obdelavo slike v raëunalniπkem programu, vendar so kupljene prav zaradi enostavnosti delovanja in ne potrebe po dodatnem delu. Danes je najveë kamer v raztredu hobi. Od vstopnega razreda jih loëim predvsem za to, ker nam te kamere nudijo hitrejπi dostop do dodatnih funkcij, ki jih fotograf kaj hitro zna izkoriπëati. Ne malo nasvetov je, naj si fotograf za resnejπi vstop med uporabnike kamer DSLR najprej kupi eno izmed kamer DSLR vstopnega razreda. Da jo najprej preizkusi, se spozna z zakonitostmi teh kamer in spozna ali mu bo sploh dobro sluæila. Iz izkuπenj vem, da so ti uporabniki z izbiro sicer zadovoljni. A niti ne vedo v resnici kaj bi s kamero DSLR sploh poëeli. In tako ostanejo na popolni avtomatiki in enem kit objektivu. In prednosti kamer DSLR (razliëne nastavitve) so za njih tista slabost, ki na koncu pripelje do nezadovoljstva in samo izbiro. Sam vam podam drugaëen predlog.»e ne veste dobro, kaj bi si radi izbrali za zahtevnejπe fotografiranje, najprej izberite kamero kot je Fujifilm S100fs. Ima veëino funkcij kot kamera DSLR in goriπënice kot dvojni kit komplet kamere DSLR. In Ëe vam je taka kamera premalo, ste spoznali njene osnovne nastavitve takrat vedite, da bo za vas kamera DSLR iz HOBI razreda tista ta dobra izbira. Ne preskakujte previsoke ovire, Ëe ne poznate njihove viπine! Prehiter naskok na DSLR oviro vas zna stati izpada iz tega visokega razreda in prizadejati boleë foto poraz. 8 e-fotografija - april, maj 2008 Kamere srednjega razreda æe nudijo veë. Trdnejπa ohiπja, veë hitrih nastavitev preko gumbov na ohiπju in viπjo kakovost slike. Meje od in do kje so kamere srednjega razreda je teæko doloëljiva. Nekdo preje drugi kasneje neko kamero obeleæi za profesionalno. Po drugi strani pa æe teæko reëemo, da je neka kamera profesionalna. Danes loënice med profesionalnim in hobi delom niti ni veë. Tudi tisti z vstopnimi kamerami razreda DSLR æe poizkuπajo svoje fotografije prodati, ali kako drugaëe predstaviti. Oziroma danes ni malo kupcev, ki kot svjo prvo kamero vzamejo kar profesionalno. Predvsem za to, ker jim denar ni ovira in si kupijo tisto, kar je najboljπe (najdraæje). Vsak proizvajalec si æeli prek enostavnih ali zahtevnejπih funkcij v kameri priti do kupcev, ki si v danaπnjem Ëasu æele kamero DSLR. Vendar, kot sem æe opisal, ima kupec svoje razmiπljanje, æelje in potrebe, zato je njegova odloëitev za kamero vedno nepredvidljiva. Poudarjam πe enkrat. Ko greste v nakup kamere, se sami prepriëajte in na koncu izberite za vas pomembne lastnosti. Moje mnenje v tem preizkusu in predstavitvi kamer je samo moj subjektivni pogled na opremo in vam je lahko pri izbiri samo v zaëetno oporo in eno izmed veë mnenj. Je æe res, da sem vse kamere sam dobro preizkusil in da fotografsko opremo intenzivno preizkuπam æe veë kot deset let. Vendar je moje mnenje le πirok pogled na opremo in njena medsebojna primerjava. Zato vem, da je lahko za vas dobro izhodiπëe pri izbiri, nikakor pa ne edino merilo za konëno odloëitev.»e pa πe niste povsem prepriëani v nakup kamere DSLR se o njih le dobro poduëite. Marsikomu bo kompaktna kamera za njegov naëin fotografiranja bolje sluæila in bo preskok v razred DSLR lahko veliko razoëaranje. Zato πe vedno velja vpraπanje za kaj boste kamero potrebovali? Eni posmehujoëe reëejo za fotografiranje! Res je. Vendar πe vedno se ob razgovoru s kupcem lahko kakovostneje priporoëa njegovo pravo izbiro, Ëe vam pove ali bo fotografiral druæinske in popotniπke fotografije za domaëi album, ali ga æe sedaj bolj vleëe v doloëene teme fotografiranja.»e pa æe vemo, da ga je in bo fotografija bolj zasvojila mu πe toliko laæje glede na globino æepa usmerimo v nakup. Vsako podjetje ima na polici veë kamer v razliënih razredih. e veëja je konkurenca med njimi. Zato je moæno samo iz πirπega pogleda izbrati dober nakup. Pa tudi to ne vedno, saj neke vsesploπne napovedi za dober nakup za vse bodoëe uporabnike fotokamer ni.»e pride kupec z æe toëno razdelano idejo in namenom zapraviti toëno doloëeno vsoto denarja, mu niti nasvetov ni treba veë. Je æe odloëen. Tudi to je lahko dober nakup! Matjaæ Intihar Najboljπa KAMERA? Vedno poudarjam da najboljπe kamere ni. Predvsem tisti fotografi, ki najraje gledajo tehniko in ne izdelek, to je fotografijo so mnenja, da je kamera iz njihovega (po znamki) najviπjega razreda tista najboljπa. Ampak vemo. uporabniki naprave za zajem slike v veë kot 95% uporabljajo fotofon ali kompaktno kamero. Torej, je kamera iz razreda DSLR boljπa? Nikakor ne, saj jo velika veëina niti uporabljati ne zna, oziroma v njej ne vidi nobene prednosti. In danes se celo dogaja, da odliëni, izkuπeni fotografi razpravljajo o najboljπi kameri in jo sami iπëejo v najdraæjih razredih. S tem dajejo ljubitelskim fotografom napaëne vrednote in fotografske nasvete. Saj le ti mislijo, da ni teæko narediti dobre fotografije le najdraæjo kamero moraπ imeti! NiË ti ne pomaga πe tako dobra in draga kamera, Ëe ne znaπ tudi fotografsko gledati! Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

9 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

10 e-fotografija foto izleti, foto delavnice, Potovanje in fotografija I.del UVOD Povezava med potovanji in fotografiranjem je æe zelo stara. Velja namreë, da je najstarejπa ohranjena fotografija, iz daljnega leta 1826, ko je Joseph Nicephore Niepce, eden izmed pionirjev fotografije, z osemurnim osvetlitvenim Ëasom zabeleæil prizor z neke francoske ulice, hkrati tudi najstarejπa popotna fotografija. Dobro desetletje kasneje so prvi popotni fotografi na svoja potovanja poleg fotoaparatov tovorili πe prave male potujoëe temnice. Leta 1888 je ustanovitelj Kodaka, George Eastman povzroëil pravo foto revolucijo z iznajdbo kamere, ki je imela v ohiπju film v zvitku. Reklamni slogan: You press the button, we do the rest, je pomenil, da so uporabniki poslali kamero v tovarno, kjer so jim razvili film, naredili slike in na novo napolnili kamero s filmom. e veëjo mnoæiënost uporabe fotoaparatov je l povzroëila Kodakova Brownie kamera za en dolar, ki so jo v razliënih izvedbah in modelih prodajali kar sedemdeset let. Fotografija je postala dostopna milijonom ljudi po vsem svetu in turisti so lahko potovali z majhno kamero, ki jo je bilo enostavno upravljati. Za zaëetek 20. stoletja je tako veljalo, da je ves svet, do najmanjπih in najbolj zakotnih vasic, æe poslikan. Seveda pa temu ni Ëisto tako in πe danes lahko najdete predele, ki jih fotografi πe niso dosegli ali dogodke, ki so se izmaknili fotografskim objektivom. Po drugi strani pa je res, da je fotografij Taj Mahala, kitajskega zidu, Eifflovega stolpa, egipëanskih piramid in podobnih znamenitosti na milijone in da je tam praktiëno nemogoëe narediti posnetek, ki bi bil nekaj povsem novega, πe nevidenega. A vseeno nas to dejstvo ne odvraëa od æelje, da bi katero od teh znamenitosti obiskali tudi sami in jo poslikali.»eprav bodo te fotografije na las podobne tisoëerim drugim, pa bodo za nas vseeno unikatne in neprecenljive iz povsem enostavnega razloga - ker so naπe. PRED POTJO MogoËe se na prvi pogled zdi sila enostavno - vzameπ kovëek ali nahrbtnik in fotoaparat in greπ na pot. A πe zdaleë ni vse tako preprosto. Pred prvim korakom nas Ëaka πe ogromno stvari v zvezi s fotografiranjem, ki jih moramo postoriti, oziroma biti pozorni na njih. Najbolj oëitna je seveda odloëitev kakπen fotoaparat vzeti s seboj, dobro je vedeti kam bomo πli, kakπne razmere za fotografiranje nas tam Ëakajo, koliko Ëasa bomo imeli za naπ hobi in πe in πe. OPREMA Izbira foto opreme je danes kar zahtevno opravilo, πe posebej, Ëe zaëenjamo nakup z niële. tevilni proizvajalci nas nenehno bombardirajo z vedno novimi izdelki, ki so praviloma vedno neprimerno boljπi od prejπnjega modela in ponujajo nove in πe novejπe funkcije. Srebrni, Ërni, zaobljeni, majhni, za v æep, s torbico, z zoomom, s kit objektivom, z milijoni pik,... Le kdo bi vedel kaj je pravo? FOTOAPARATI / FOTOKAMERE PraktiËno se moramo pri izbiri fotoaparata (fotokamere) predvsem odloëiti med dvema vrstama - med t.i. kompaktnimi in DSLR fotoaparati. Vse veë pa je na træiπëu tudi fotofonov - mobilnih telefonov z vgrajeno kamero in verjetno ni veë daleë Ëas, ko se bodo po kvaliteti izenaëili ali vsaj moëno pribliæali kompaktnim fotoaparatom. KOMPAKTNI FOTOAPARATI Pri nas se je uveljavilo tudi ime trotlce, predvsem zaradi zelo enostavne uporabe. PREDNOSTI - enostavni za uporabo Adijoooooo, gremo na poëitnice! - veëina jih ima vgrajen zoom in bliskavico - majhni, lahki - pri osnovni rabi ne potrebujejo dodatne opreme - cenovno ugodni - primerni za rezervni, nadomestni aparat SLABOSTI - cenejπi modeli imajo leëe slabπe kvalitete - ni moænosti menjave objektivov - zelo redki modeli imajo moænost zajema πirokega kota - vsi nimajo moænosti izklopa avtomatiënih nastavitev - motive gledamo preko zaslonëka - slaba vidljivost ob moënejπi svetlobi - motive gledamo skozi kukalo, ki nam ne da realne slike D-SRL Digital single reflex cameras - zrcalno refleksni ali fotoaparati z izmenljivi objektivi. Kakorkoli pogledamo - vsi resni fotografi jih uporabljajo in to predvsem zato, ker imajo veë svobode pri izbiri nastavitev in tako tudi pri svoji kreativnosti. PREDNOSTI - enostavni za uporabo (moænost avtomatskih nastavitev) - izmenljivi objektivi in druga oprema naredijo aparat primeren za uporabo v vseh pogojih - moænost roënih nastavitev - modeli v razliënih cenovnih razredih - motive gledamo skozi objektiv in tako dobimo realno sliko 10 e-fotografija - april, maj 2008

11 foto teëaji veë na Dubai na drugaëen naëin. Fotokamera naj bo vaπa redna sopotnica. SLABOSTI - veëji in teæji od kompaktov - vstopne cene viπje, kot pri kompaktih OBJEKTIVI, LE»E IN FILTRI Moænost menjave objektivov je eden izmed glavnih razlogov za nakup DSLR kamere. PoveËajo fotografovo kreativnost in mu omogoëajo fotografiranje v praktiëno vseh pogojih. Vendar pa moramo biti pri nakupu objektivov pozorni predvsem na kakovost in pri tem nikakor ne smemo delati kompromisov.»e imamo omejena finanëna sredstva, se je bolje odloëiti za cenejπi body (telo fotoaparata) ali nakup porazdeliti v daljπe obdobje, kot pa kupiti»e je le mogoëe iπëite drugaëne pozicije za lovljenje motiva kot ostali turisti. slabπi (manj kakovosten) objektiv. Zoom ali objektiv s fiksno goriπnico? irokokoten ali teleobjektiv?»e vstanete s soncem bo tudi Stockholm v drugaënih barvah. Fotografi se na potovanjih sreëujejo z vsemi vrstami motivov in tako bi bilo najpreprosteje svetovati, da potrebujemo razpon objektivov e-fotografija - Izobraæevanje 7. maj - predavanje Stane Klemenc 11. maj - e-fotografija in Nikon fotografski izlet, delavnica 14. maj - delavnica s Canon bliskavicami 21. maj - predavanje Adobe PhotoShop v 4 urah 22. maj - praktiëni teëaj spoznajmo svojo kamero maj - praktiëni teëaj Adobe PhotoShop Dodatno v maju ali zaëeteku junija: - Foto delavnica v Arboretumu - Foto delavnica - Portret - Foto potep v Maroko (prvo sreëanje) Junij - Foto delavnica z Aleπem BravniËarjem - Maroko (foto potep) - Predavanje in fotodelavnica fotografirajmo na poëitnicah - praktiëni teëaj spoznajmo svojo kamero VeË na e-fotografija - april, maj

12 e-fotografija foto izleti, foto delavnice, od πirokokotnega do super tele objektiva. tevilënost in teæa, ki bi jo posamezni objektivi s fiksno goriπnico dosegli, pa nas postavi v poloæaj, ko se je bolje odloëiti za enega ali dva zoom objektiva, ki pokrivata Ëim πirπi razpon goriπnic. Glede na to, kaj najveë fotografiramo, pa potem lahko dodamo πe kak bolj specializiran objektiv - recimo 50mm z veliko svetlobno moëjo za fotografiranje portretov ali v zaprtih prostorih, tele zoom, nad 200mm, za ljubitelje oddaljenih motivov, makro objektiv za bliæinske posnetke ipd. Dandanes je na træiπëu æe dovolj kvalitetnih zoom objektivov πirokega obmoëja (18-200, , , , , mm in drugi) tako, da se ni bati, da bi s takim nakupom ogrozili kvaliteto posnetih fotografij. Pri nakupu objektiva pa nikakor ne smemo pozabiti tudi na filtre. V digitalni dobi, zaradi veëje moænosti raëunalniπkih obdelav vse bolj izgubljajo na veljavi, a πe vedno jih uporabljamo vsaj kot zaπëito pred poπkodbami prednje leëe objektiva.»e smo upoπtevali nasvete glede nakupa objektivov, je smotrno tudi pri nakupu filtrov malce globje seëi v æep in kupiti kvalitetne izdelke. NiË nam ne bo pomagal πe tako dober in drag objektiv, Ëe bomo nanj priëvrstili nekakovosten filter, ki bo izniëil vse dobre lastnosti skrbno izdelanega objektiva. Za zaπëito lahko uporabimo povsem namenske ali pa skylight in UV filtre. Poleg zaπëitnega pa na potovanjih velikokrat pride v poπtev uporaba polarizacijskega (poli) filtra, πe posebej v predelih kjer je moëno sonce in kjer imamo opravka z bleπëanjem (voda, kovinske povrπine, steklo,...). Objektivov na kompaktnih fotokamerah res ne moremo menjati, a na sreëo vsaj za nekatere boljπe obstajajo dodatki v obliki konverterjev in predleë s katerimi razπirimo kot zajema slike, poveëamo tele obmoëje in omogoëimo celo makro posnetke. BLISKAVICE Velika veëina tako kompaktnih, kot tudi zrcalno refleksnih fotoaparatov ima bliskavico æe vgrajeno, a napredni fotografi bodo vseeno posegli πe po zunanji bliskavici, ki omogoëa veëjo S fotokamero se da prikazati tudi velikost. osvetlitev, hkrati pa s πtevilnimi funkcijami poveëa fotografovo kreativnost. Moænost priklopa zunanje bliskavice imajo vsi D- SLR aparati in tudi nekateri boljπi kompakti. Tako kot pri objektivih, moramo tudi pri nakupu bliskavice biti pozorni na zdruæljivost s fotoaparatom. To πe posebej velja za modele neodvisnih proizvajalcev. POMNILNI KI MEDIJI IN NAPRAVE,»ITALCI Dandanes vsi fotoaparati za shranjevanje posnetih slik uporabljajo pomnilniπke kartice, vendar pa te niso enake za vse fotoaparate.»eprav so trenutno najbolj razπirjene kartice Compact Flash (CF) in Secure Digital (SD), pa moramo biti pri nakupu vseeno zelo pazljivi, da izberemo pravo za naπ model IπËite igro svetlobe, kontrastov in globine. fotoaparata (npr. poleg Secure Digital se uporabljajo πe SD mini in SD mikro kartice). Ker se je z digitalnim zapisom zajete slike moëno spremenil naëin fotografiranja (posnetkov je bistveno veë, kot v Ëasu uporabe filmov) je bolj, kot hitrost kartice, pomembna njena kapaciteta. Na sreëo tehnologija na tem podroëju hitro napreduje, tako da so se kapacitete kartic v zadnjem Ëasu moëno poveëale, hkrati pa je padla tudi njihova cena.»e smo si πe kako leto nazaj razbijali glavo kako in kam shraniti vse posnetke, pa si danes brez hujπega posega v denarnico lahko privoπëimo dovolj zmogljivih kartic, ki bodo pokrile celotno potovanje. Velja pa neko nepisano pravilo za vsak sluëaj - bolje imeti dve kartici s poloviëno kapaciteto, 12 e-fotografija - april, maj 2008

13 foto teëaji veë na Tokyo je povsem klasiëno velemesto. Med visokimi stolpnicami si poiπëite tudi moænost snemanja iz ptiëje perspektive. kot pa eno samo (npr. bolje dve kartici po 4GB, kot eno 8 GB). Za daljπa potovanja, oziroma za fotografe, ki delajo veliko πtevilo posnetkov pa je πe vedno priporoëljivo imeti napravo za shranjevanje posnetkov. Lahko je to kar obiëajen prenosnik z dovolj velikim trdim diskom (na træiπëu je dokaj velika ponudba lahkih prenosnikov z manjπimi zasloni, ki so primerni za potovanja), ki nam poleg shranjevanja omogoëa tudi pregledovanje in obdelavo fotografij ali pa povsem namenske naprave, t.i. Image tank, Media storage in drugi. Tako kot pri veëini nakupov, se je tudi tu bolje izogniti najcenejπim napravam, πe posebej tistim, ki nimajo moænosti kontrole kaj smo na trdi disk sploh zapisali. Torej naj ima naprava za shranjevanje podatkov vsaj majhen zaslonëek na katerem lahko preverimo zapisane podatke. e boljπe so tiste, ki imajo veëji in boljπi zaslon na katerem lahko slike tudi pregledujemo, hkrati pa nam naprava sluæi celo za posluπanje glasbe in gledanje filmov. MogoËe se te funkcije zdijo povsem nepotrebne, a πe kako pridejo prav, ko si krajπamo Ëas na dolgih voænjah ali ob veëurnem Ëakanju na letaliπëih.»e imamo moænost lahko posnete slike pretoëimo tudi na svetovni splet. Seveda pa moramo imeti za to zagotovljeno dovolj prostora na trdih diskih na katerem od streænikov v spletu. Prav enostavno tudi ni na potovanju najti dovolj hitro in zanesljivo povezavo za pretok velike mnoæice podatkov, a Ëe nam je æe uspelo pozitivno ugoditi tema pogojema, potem potrebujemo πe Ëitalec kartic, ki bo sluæil za povezavo med kartico in raëunalnikom. Sicer imajo fotoaparati æe vgrajeno moænost direktnega prenosa podatkov na raëunalnike, a s Ëitalcem prenos pohitrimo, predvsem pa se izognemu tveganju, da bi z direktnim priklopom na nepoznan raëunalnik kakorkoli poπkodovali fotoaparat.»e se æe mora zgoditi najhujπe, naj se to zgodi Ëitalcu, katerega vrednost je navadno Na potovanjih naj bo vaπa fotokamera vedno z vami. Nikoli ne veste kdaj lahko zajamete vsaj delëek nam neznanega. Japonska je lahko tudi povsem drugaëna kot jo poznamo iz industrijskih prospektov. zanemarljiva v primerjavi z vrednostjo fotoaparata. BATERIJE, POLNILNIKI, NAPAJALNIKI Kljub vsej opisani opremi pa noben fotoaparat ne bo deloval brez vira energije. Skoraj toliko, kot je razliënih modelov fotoaparatov, toliko je razliënih tipov in oblik baterij. Na sreëo gre za polnilne baterije za veëkratno uporabo (navadno je moæno vsaj nekaj stokratno polnenje), pa tudi veliko modelov aparatov omogoëa uporabo standardnih AA in AAA baterijskih vloækov. Izognite se nakupu fotoaparata, ki uporablja neizmenljivo baterijo - torej tako, da moramo za polnenje priklopiti na elektriëno omreæje cel aparat. Zelo pomembno je, da na vsako potovanje s seboj vzamemo vsaj πe eno rezervno baterijo (oziroma en komplet baterij) in da poskrbimo, da je rezerva vedno napolnjena.»e za naπ aparat uporabljamo standardne AA ali AAA baterije, potem skrbi zaradi polnilnika baterij praktiëno nimamo, saj jih lahko kupimo v veëini trafik, supermarketih in drugih trgovinah. Vseeno pa je iz ekoloπkih in nenazadnje tudi finanënih razlogov dobro imeti polnilne baterije (navadno NiMH) in zato seveda potrebujemo πe ustrezen polnilnik. Vsekakor je smiselno poseëi po polnilnikih za hitro polnenje, ki baterije napolnijo v eni uri ali celo hitreje. Ceneni modeli za isto opravilo potrebujejo tudi po 16 ur. Ni odveë povedati tudi, da elektriëne vtiënice po svetu niti sluëajno niso enake, tako da bomo potrebovali πe adapter, ki nam bo omogoëil priklop polnilnikovega vtikaëa na druge tipe vtiënic.»e bomo potovali z avtomobilom je potrebno pomisliti na polnilnike, ki jih lahko prikljuëimo na avtomobilsko vtiënico ali pa si omisliti poseben napajalnik - pretvornik napetosti na katerega lahko prikljuëimo elektriëne naprave z obiëajnim elektro vtikaëem in z majhno porabo elektriëne moëi (prenosniki, pomnilniπke naprave, polnilniki baterij,...). OSTALA OPREMA Tudi Ëe imamo πe tako majhno fotokamero, ki jo lahko Kultura, tradicija, zabava in fotografija gredo vedno z roko v roki. Takrat ko ste na nekem dogodku, izkoristite enkratno moænost fotografiranja. Park Vigeland v Oslu. Vedno ujemite zanimivosti v πirokem kotu kot tudi v razliënih detajlih.»e razmiπljaπ fotografsko vedno najdeπ obilo zanimivih motivov. spravimo v æep, pa nam vseeno ostane kar nekaj foto opreme, ki jo je treba nekam pospraviti. Torbice, torbe, nahrbtniki, posebni brezrokavniki s πtevilnimi æepi,... izbira je ogromna. Sami moramo ugotoviti kaj nam najbolj ustreza, a pri izbiri velja upoπtevati dejstvo, da veëina fotografov sëasoma dopolnjuje fotoopremo in tako je vedno bolje izbrati malo veëjo torbo (torbico, nahrbtnik...), kot je v danem trenutku zares potrebujemo. Torba naj bo narejena tako, da nudi kar najveëjo zaπëito predmetom, ki jih bomo prenaπali - naj bodo razdelki, predali dobro oblazinjeni. Pred samo potjo preizkusimo napolnjeno torbo in ugotovimo, Ëe nam omogoëa lahek dostop do predmetov, ki jih hitro in veëkrat potrebujemo (fotoaparat, objektivi) in Ëe jo bomo lahko brez teæav veë ur dnevno prenaπali. Pozorni bodimo tudi na (ne)prileganje in (ne)udobje nosilnih trakov in si po potrebi pravoëasno dokupimo specialne, dobro oblazinjene trakove za noπenje torbe (tudi za noπenje D-SLR aparatov lahko dobimo specialne trakove za noπenje). Stativi so v foto-popotni opremi bolj kot ne redkost. A vendar se na skoraj vsaki poti pokaæe priloænost za slikanje s stativom. Posnetki ob zmanjπani svetlobi (sonëni vzhodi in zahodi), panoramski posnetki in na krajih, kjer je prepovedana uporaba bliskavic kar kliëejo po trdni opori za fotoaparat. Pri izbiri stativa ne bodimo pozorni zgolj na njegovo teæo (konec koncev ga bomo morali tovoriti skozi celotno potovanje), temveë tudi na njegovo trdnost in stabilnost. Preizkusimo ga s fotoaparatom in najteæjim objektivom, ki ga bomo vzeli s seboj na pot. Naj bo stabilen, naj se ne premika in maje in naj se ne prevrne tudi v moënejπem vetru. Tudi Ëe se ne bomo odloëili za stativ, pa s seboj vseeno vzemimo daljinsko proæilo (Ëe aparat to omogoëa). VËasih lahko oporo (namesto stativa) tudi kako improviziramo, daljinsko proæilo pa bo nujno, da posnetki pri daljπih Ëasih ne bodo streseni. V torbo s fotoopremo vsekakor spada tudi mehka krpa (najboljπe, da je namenska - taka, ki omogoëa brisanje brez prask) za ËiπËenje filtrov in leë objektivov. PRIPRAVE Oprema je pripravljena in Ëas je, da se odpravimo na pot. Ah, ne πe.»e je fotografiranje pomemben del naπega potovanja, potem je tudi pomembno, da se na ta del posebej pripravimo. Preprosto πkljocanje ob poti nas bo le izjemoma pripeljalo, da bomo v pravem Ëasu na pravem mestu, zato je izredno pomembno, da vemo kam se odpravljamo, kakπne razmere (vremenske, svetlobne, kulturne,...) nas tam Ëakajo, kdaj in kje se bo kaj dogajalo, koliko Ëasa bomo imeli za fotografiranje in podobno. e-fotografija - april, maj

14 Tudi Ëe bomo potovali s skupino (v turistiënem aranæmaju) se dobro pouëimo o tem kaj nas Ëaka in πe posebej kdaj bomo na kakem mestu in koliko Ëasa ter koliko je moænosti za individualne ture, izlete, mogoëe zgolj za jutranje fotosprehode.»e bomo vedno v skupini se æal zna zgoditi, da bomo na vseh najbolj atraktivnih toëkah ob najbolj neprimernem Ëasu (navadno okrog poldneva, ko je za fotografiranje najslabπa svetloba), namesto fotkanja vrveæa na lokalni trænici pa bomo prisiljeni na postopanje po trgovinah, prilagojenih turistom.»e lahko pot in Ëas izbiramo sami, potem πe bolj skrbno raziπëimo kaj bo fotografsko zanimivega na poti. Internet nam omogoëa skoraj neomejene moænosti tovrstnega raziskovanja. Z nekaj spretnosti brskanja po spletu lahko ugotovimo kdaj in kje so kakπne zanimive prireditve, z objavljenih fotografij lahko razberemo kdaj je najprimernejπi Ëas za posnetke znamenitosti in nenazadnje kakπni so lokalni obiëaji (ponekod bolj, drugje pa malo manj prijazni do fotografov). Ugotovimo koliko Ëasa bomo potrebovali za posamezen kraj, za posamezno atrakcijo in si vraëunajmo nekaj rezerve. Kjer je za turistiëen ogled dovolj ena ura, nas mogoëe fotografsko zasvoji za cel dan in raëunati je treba tudi, da nam vreme ne bo vedno najbolj naklonjeno. Pri planiranju Ëasa bodimo pozorni tudi kdaj bomo lahko na posamezni lokaciji. Za fotografiranje narave so najboljπe jutranje in popoldanske ure, pri fotografiranju turistiënih znamenitosti se poskuπajmo izogniti uram, ko je naval obiskovalcev najveëji, nasprotno pa je obisk trænice najboljπi, ko je na njej najveë ljudi. Fotografski motivi so na potovanjih veë ali manj neponovljivi in zato se nam bo dobra priprava πe kako obrestovala. Res, da Taj Mahal stoji na istem mestu æe kar nekaj Ëasa, a Ëe ga obiπëemo opoldan, v Ëasu poletnega monsuna, bo na naπih fotografijah komaj πe razpoznaven in verjetno ni prav velike verjetnosti, da bomo vajo ponovili πe drugo leto spomladi. Seveda pa se splaëa kar nekaj Ëasa nameniti tudi nefotografskim pripravam.»e bomo vnaprej vedeli kje bomo naπli prenoëiπëa, kako bomo priπli od kraja do kraja, kje bomo imeli dostop do interneta in podobno, nam bo za samo fotografiranje ostalo bistveno veë Ëasa, kot Ëe bi ga izgubljali zaradi nepotrebnega beganja, po nam neznanih krajih, z iskanjem prenoëiπë, prevozov, restavracij,... Povsem samoumevno je, da moramo pred potjo æe dobro poznati svojo opremo in jo tudi znati uporabljati. Nakup fotoopreme tik pred potjo nikakor ni dobra odloëitev in tako narejene fotografije so v najboljπem primeru dobre kveëjemu za druæinski album. Pred potjo preverimo, Ëe vse deluje normalno, oëistimo opremo, spraznimo (formatirajmo) Za bolj vπeëno fotografijo izkoristite efekte in svetlobo! pomnilniπke medije in napolnimo vse baterije, ki jih nameravamo vzeti s seboj.»e se fotografiranja lotevamo resno, oziroma nam fotografije s potovanj veliko pomenijo, ni odveë s seboj na pot vzeti tudi rezervno fotokamero. V zahodnem svetu povsem obiëajno, pri nas pa je zavarovanje foto opreme πe bolj redkost. Poskuπajmo najti zavarovalnico, ki nam bo pod ugodnimi pogoji nudila zavarovanje naπe opreme za primer poπkodbe ali kraje na potovanju. A tudi Ëe opreme ne zavarujemo, imejmo vedno s seboj (ne poleg opreme) spisek opreme s serijskimi πtevilkami. Lahko si ga zapiπemo tudi kje na internetu in nam je tako dostopen praktiëno kjerkoli po svetu. Potrebovali ga bomo v primeru kraje ali pri dokazovanju lastniπtva pri prehajanju kakega bolj eksotiënega mejnega prehoda. Na potovanjih se sreëujemo z zelo raznolikimi motivi (pokrajina, arhitektura, ljudje, rastline, æivali, dogodki), zato mora biti tudi naπe fotografsko znanje Ëimbolj vsestransko. Poleg tehniënega poznavanja naπe opreme moramo imeti tudi ËimveË znanja o kompoziciji, svetlobi in o barvah. NemogoËe je na kratko karkoli zapisati o tako kompleksnih zadevah, kot so omenjena znanja, a naj bi za vse fotografe veljalo pravilo MoËni πirokokotni objektivi nam vedno pridejo prav.»e je le mogoëe jih dodajte v vaπo fotografsko torbo. Tudi na turistiëno najbolj obiskanih krajih poizkusite narediti posnetek brez ljudi. treh vpraπanj (oziroma odgovor na njih) pred pritiskom na sproæilo fotoaparata: - kaj æelim fotografirati - kako naredim æeleni objekt prpoznaven, viden, jasen, izpostavljen - kako odstranim, oziroma se izognem moteëim elementom Popotna fotografija odraæa zapis nekega prostora in Ëasa. VeËinoma s potovanj ne bomo nosili umetniπkih fotografij, paë pa take, ki nam bodo za spomin na obiskane kraje in doæivljaje, ostalim pa omogoëale vpogled v tuje deæele, kraje, ljudi in dogodke. Poskuπajmo se na pot pripraviti tako, da bomo lahko delali zgovorne fotografije in ne take, da bodo gledalci potrebovali obπirno razlago in veliko mero domiπljije, da jih bodo razumeli. NA POTI Priprave so za nami in konëno se podamo na pot s polno torbo fotografskih potrebπëin.»e potujemo s svojim avtom verjetno ne bomo imeli problemov s tem kam dati foto opremo. Povsem drugaëe pa je, ko potujemo z letalom, vlakom, avtobusom ali ladjo. Letalske druæbe (πe posebej nizkocenovne) moëno omejujejo velikost in teæo prtljage, ki jo lahko nesemo s seboj na letalo. Pred poletom preverimo kakπne dimenzije in teæe torbe imamo lahko v tako imenovani check-in prtljagi. V skrajni sili, Ëe teæa foto opreme presega dovoljeno, si pomagajmo z majhno zvijaëo in kak kos opreme spravimo v æep jakne ali hlaë, nikakor pa ne dopustimo, da bi naπa foto torba konëala na traku za razvrπëanje prtljage v letalskem prtljaænem prostoru. Tudi v avtobusu foto torba ne spada v prtljaæni del, ampak jo imejmo pri sebi ali vsaj v vidnem polju. Enako velja tudi za vlak in ladje. V πe tako varni deæeli se nam vedno lahko pripeti, da postane naπa foto torba tatinski plen. Z vse veëjo odprtostjo meja (vsaj v Evropi) ni veë tako strogih pravil za prenaπanje foto opreme preko mejnih prehodov, a Ëe noëemo imeti teæav z domaëo carino, je vseeno potrebno imeti dokazila o nakupu (in morebitni plaëani carini) opreme. Nekatere dræave tudi zahtevajo, da pri vstopu prijavimo foto opremo, ki presega neko doloëeno vrednost. Ko izbiramo prenoëiπëa se raje izognimo takim s skupnimi leæiπëi ali pa opremo, ki jo ne bomo nosili s seboj spravimo v sef (Ëe je to mogoëe), oziroma dajmo v hrambo na recepciji, a pri tem zahtevajmo potrdilo o oddani opremi (spisek z opisom in serijskimi πtevilkami). Tudi v hotelih ne puπëajmo opreme kjerkoli v sobi in poskrbimo za ustrezno varovanje. No, pa le zaënimo πe s fotografiranjem. se nadaljuje... Fotografirajte v razliënih Ëasovnih in vremenskih obdobjih. Le tako ne boste dobili klasiënih, vsem dosegljivih posnetkov. Marko PetriË, foto: Matjaæ intihar 14 e-fotografija - april, maj 2008

15 Nad 1400 vraëil kupnine EOS 5D body, EOS 40D body, EOS 400D body, EF-S 10-22mm f/ USM, EF-S 17-85mm f/4-5.6 IS USM, EF 16-35mm f/2.8l II USM, EF 17-40mm f/4l USM, EF 24-70mm f/2.8l USM, EF mm f/4l IS USM, EF 50mm f/1.2l USM, EF mm f/2.8l IS USM, EF mm f/4l IS USM, EF mm f/2.8l USM, EF mm f/4l USM, EF mm f/4-5.6 IS USM, EF 100mm f/2.8 Macro USM, EF mm f/ l IS USM, Speedlite 580EX II, Macro Ring Lite MR-14EX Kupite kateregakoli od izbranih, zgoraj navedenih, Canon izdelkov v Ëasu med in VeË o akciji na: Do odliëne fotografije z novimi produkti! TUCANO foto torbice za æenske in moπke Avtera d.o.o., martinska 106, 1000 Ljubljana

16 VeË o potepanju in datum prvega druæenja na Foto potep / Fotografsko druæenje po Maroku e-fotografi se veëkrat sreëamo na raznih fotografskih druæenjih, teëajih, razstavah, predavanjih... Beseda nas vedno popelje tudi na potovanja in teæave pri sami organizaciji, ceni ali prehitri odloëitvi in smo vpeti v æelje agencij, da nam v vedno prekratkem Ëasu æelijo pokazati tem veë zanimivih kulturno zgodovinskih krajev ali katerih drugih znaëilnosti na poti. Na takem turistiënem potovanju fotograf nima veliko uæitka. Vse je podrejeno natrpanemu programu, ki je lahko odliëen za klasiënega popotnika. Vedno eni in isti povsem turistiëni kraji ali obiski zanimivosti ter v veëini primerov v za fotografa neprimernem Ëasu dneva. Ko pa ujame pogled na odliëen motiv in bi rad Ëakal πe pravo svetlobo, je æe treba na novo lokacijo. Le redki potujejo povsem sami. In ponavadi imajo prav ti popotniπki fotografi najveë izkuπenj, ki jih lahko delijo tudi z drugimi. Ker nas ni malo fotografsko popotniπko nagnjenih fotografov, smo si zamislili skupinsko e-fotografsko potovanje z namenom izkoristiti izkuπnje, skupinske popuste in predvsem na takem foto potepanju razmiπljati fotografsko. Samo potovanje naj bi bilo πe vedno dovolj individualno, da si lahko vsak sam doloëi kakπno bliænico do njemu bolj priljubljenega fotografskega cilja, ali pa da se nam v nadaljevanju poti pridruæi kak dan kasneje. Bistveno v celi zgodbi je, da se lahko manjπa skupina podobno misleëih laæje odloëi ali ostani v nekem kraju in Ëakati svetlobo, ali pa katero od znamenitosti enostavno preskoëimo. Naπe prvo fotografsko druæenje naj bi nas v drugi polovici junija zapeljalo v Maroko. Namen foto potepanja/potovanja/izleta kakorkoli ga æe æelimo imenovati niso turistiëno organizirani ogledi, ampak fotografsko druæenje, skupinsko fotografiranje, izmenjava foto izkuπenj in opreme in da pri tem kot skupina laæje in ceneje potujemo in bivamo. Na podlagi izkuπenj in poizvedovanja so æe znani okvirni predvideni stroπki takega foto potovanja po Maroku. Letalska karta cca eur (nizkocenovnik iz Benetk ali Ljubljane preko Bruslja ali normalna letalska linija iz Ljubljane), najem avta s πoferjem cca. 150 eur, hrana in pijaëa cca. 15 eur/dan, prenoëiπëa skupaj cca. 150 eur. Vse se plaëuje individualno in na licu mesta! Skupaj lahko potujemo od min. 7 do maksimalno 12 oseb, predvsem smo odvisni od prevoznih sredstev, katere bi najeli na licu mesta. Vsak potuje na lastno dogovornost. V zaëetku junija bo organizirano sreëanje, foto delavnica za natanëno seznanjanje o fotografiranju na poti in seveda tudi o poteku glavne poti. 1. Polet iz Ljubljane ali Benetk v Maroko. 2. Æe prvo spoznavanje z Marokom bo povsem drugaëno, kot si veëina to deæelo sploh predstavlja. Cesta nas bo vodila Ëez Atlas, ki mu kraljuje Toubkal z dobrimi 4000m viπine, pa tudi njegovi sosedje niso nië kaj dosti manjπi. Tako ne bo veë nobeno preseneëenje, ko bomo preëkali 2260m visok prelaz Tizi n Tichka. Na zaviti poti bo dovolj priloænosti za fotografiranje pokrajine, nam nenavadne arhitekture in ljudi, ki ob poti prodajajo πtevilne minerale in fosile iz bliænjih rudnikov. Ko se bo pot zravnala, bomo zavili malce vstran, do najznamenitejπe maroπke trdnjave (kasbe), ki jo bo marsikdo prepoznal, kot kuliso iz πtevilnih filmov. V bliæini so filmski studiji - moæen ogled, Ëe ne snemajo filmov. Pot bomo nadaljevali po t.i. dolini kasb. In res - vseskozi se bodo vrstile te, bolj ali manj dobro ohranjene, maroπke velike hiπe - trdnjave. Fotografiranje spreminjajoëe se in kontrastne pokrajine (zeleno-rjavo) in arhitekture (celota, izrezi, detajli). V studijih pa ogromno razliënih motivov, a vse v odvisnosti kaj so nazadnje snemali. 16 e-fotografija - april, maj 2008 Dan bomo zakljuëili v soteski Dades z nenavadnimi valovitimi stenami, ki iz ure v uro spreminjajo svojo, æe tako nenavadno, rdeëo barvo. Pokrajina - gore, barve, kontrasti. 3. e ena soteska, a vendar povsem drugaëna. VeË sto metrov visoke stene oklepajo malo reëico tako tesno, da ponekod ni prostora niti za stezo. Pokrajina - gore, voda, barve, kontrasti. e malo in pokrajina se bo znova povsem spremenila - vse veë bo peska in namesto kasb nas bodo pozdravljale osamele datljeve palme. PoËasi bodo izginile tudi te in vse okoli nas bo pesek, πe nekaj km po brezpotju, oziroma puπëavskih pistah in Erg Chebi - najviπje maroπke puπëavske sipine bodo naznanile zaëetek Sahare. Pokrajina - drevesa, puπëava, barve, kontrasti. PrenoËevanje pod milim nebom, kakrπnega doma nismo vajeni - z milijoni vidnih zvezd. OdliËna priloænost za noëno fotografiranje. 4. Dan»akanje na sonëni vzhod med sipinami, moænost za jutranje jahanje kamel, sprehod po sipinah, bordanje po pesku ali zgolj srebranje metinega Ëaja in uæivanje ob pogledih na spreminjajoëe se barve in oblike sipin. Pokrajina - puπëava, barve, kontrasti, detajli. Æivali (kamele in z nekaj sreëe tudi flamingi).»e je pred kratkim obilno deæevalo potem je velika verjetnost, da so se naredila jezera, kamor pride na stotine flamingov - odliëno tudi za fotografiranje odsevov. Obisk okoliπkih berberskih vasi - priloænost za barantanje pri nakupih in fotografiranju. Arhitektura - zunaj, interierji. Ljudje v delovnem in bivalnem okolju 5. PoËasi ven iz puπëave, najprej v svet Tujske legije. Mala oaza Meski je bila s svojim vodnim izvirom idealno poëivaliπëe za utrujene legionarje in tudi mi se bomo vsaj malce osveæili v enem izmed bazenov. Nadaljevanje po dolini Ziz, kjer gosti palmini gozdovi sledijo toku vode, pa skozi edini cestni predor v Maroku (zgradili so ga legionarji), mimo πtevilnih nomadskih πotorov (seveda si bomo vzeli Ëas za obisk in fotografiranje) spet v nek drug svet. Pokrajina - puπëava, voda, drevesa. Arhitektura - mesto, ceste, predor. Ljudje v bivalnem okolju. port/rekreacija - dogajanje ob bazenu. Cedrini gozdovi in smuëarska srediπëa obkroæajo gorska naselja, kjer si je kraljeva druæina uredila poëitniπko rezidenco za pobeg pred poletno vroëino. Pokrajina - gozdovi, drevesa, polja, barve, kontrasti. Arhitektura. Dolg dan bomo zakljuëili v Fesu. VeËerni posnetki enega najlepπih maroπkih mest. 6. Dan. Cel dan za raziskovanje labirinta tisoëerih uliëic srednjeveπke medine. Vsaj tisoë priloænosti za dober posnetek. Ogromno razliënih motivov - arhitektura (zunanjost in notranjost hiπ, vrtovi, moπeje, medrese, ulice,...) ljudje v prostoru (desetine obrtnih delavnic in trgovin, znameniti obdelovalci ovëjih koæ,...), portreti, Dan. Proti atlantski obali, skozi Rabat (mogoëe hiter ogled), mimo Casablance nazaj v Marakeπ. VeËerno seznanjanje z znamenitim trgom Djemaa El Fnaa, do zadnjega kotiëka zapolnjenim s πtevilnimi stojnicami s hrano in pijaëo. Pokrajina - polja, obala, morje. Arhitektura, ljudje. VeËerno fotografiranje Marakeπa. 8. Dan za vse barvitosti in raznolikosti Marakeπa. Tako kot v Fesu, tudi tukaj ne bo manjkalo najrazliënejπih atraktivnih in eksotiënih motivov. Edina bojazen je, da bi zmanjkalo Ëasa ali prostora na pomnilniπkih karticah. 9. Povratek domov ali kot opcija - nadaljevanje poti po Maroku. PriroËne informacije Potovanje je namenjeno predvsem fotografiranju, vendar bo vedno tudi dovolj Ëasa in priloænosti za seznanjanje z lokalnimi znamenitostmi, za sreëevanje z ljudmi in nenazadnje tudi za kak nakup spominkov. Za prenoëevanje bomo uporabljali hotele niæjih kategorij, a pri tem vedno pazili, da bo poskrbljeno za ustrezno ËistoËo in relativno udobje. V puπëavi bomo spali pod milim nebom zato je priporoëljiva uporaba spalne vreëe. Jedli bomo tam, kjer jedo domaëini in kjer je tudi dnevno najbolj sveæe pripravljena hrana. Obveznih cepljenj ni, pozoren pa je treba biti na osnovno popotniπko higieno in pazljivost pri prehranjevanju. Marko PetriË, fotografije Domen Grögl Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

17 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

18 Barvni prostori in barvno upravljanje na enostaven naëin njihovega razumevanja (I.del) Barvni prostor kaj je to? Ali vsi na pravi naëin razumemo njegov pomen? Takoj se ujamemo v past in o barvnem prostoru najprej razmiπljamo iz samo svojega ozkega pogleda. e najhitreje pojem barvni prostor razume na svoj naëin in se v njemu omeji vsak, ki ima kakrπno koli povezavo z grafiënim tiskom. Temu bralcu pojem barvni prostor takoj zaide v njemu razumljeno polje barvnih prostorov. Vidi ga in razume samo za njega edini pravi tehniëni naëin s pomoëjo kolorimetra, spektrofotometra in denzitometra. Fotograf gleda na ta pojem iz povsem drugega glediπëa. O barvnem prostoru je drugaëe kot grafik nekaj sliπal πele v zadnjem Ëasu, z uporabo digitalnih fotokamer. In bolj ko fotograf spremlja novo tehniko in bolj ko posluπa uëene besede strokovnjakov o vseh moænostih in barvnih prostorih, manj mu je jasno zakaj je njegov diapozitiv πe vedno tonska najboljπa reprodukcija originala in zakaj mu πe vedno kaæe najveëjo moæno tonsko zasiëenost. Po eni strani povsem logiëno. Fotograf je do digitalne fotografije samo pritisnil na sproæilec in preko projekcije kazal diapozitive. Z realnostjo in teæavo reprodukcije in prikaza svojih fotografij v drugih okoljih pa se ni sreëeval. Slikar in tudi izrazni fotograf na barvni prostor gledata zopet na povsem ne tehniëni naëin. Velja samo konëni prikaz tistega, kar sta si pri slikanju ali fotografiranju zamislila in prenesla na platno ali fotografijo na mediju. Tu pa je govor o barvnih prostorih povsem brezpredmeten, saj v veëini primerov velja samo vπeënost. In smo tam. VeË pogledov in naëinov uporabe barvnega prostora in obilo moænosti za pregovarjanje kateri pogled je pravi. Predvsem pa se je treba zavedati, da to temo ne moremo zajeti na hitro z veliko ælico. Zelo enostavno je posluπati strokovnjake in jim verjeti. Sam se nimam za strokovnjaka o barvnih opisih in barvnem upravljanju. Sem pa profesionalno kot grafik preko skenerjev in tiska ter fotograf v njemu udeleæen na tak ali drugaëen naëin æe veë kot 30 let. Spoznal sem, da je teorija nekaj zelo lepega. Toda praksa te hitro poduëi, da imamo v vsej lepoti teorije le en del uporabne resnice. In zato vedite, bljiænic, poceni razumevanja ali barvnega uporavljanja ni. Mnogi so se æe opekli, ko so æeleli na hitro in z veliko ælico razumeti skrivnosti strokovnih razlag in uporabe tehnike.»e ste grafik veste. NiË vam ne pomaga πe tak sistem barvnega upravljanja Ëe nimate dobre naprave za iztis ter barve in papir. Tudi v fotografiji je tako. Sprva vsak misli kako mu kompaktna kamera odliëno sluæi, kako na svojem namiznem raëunalniku s povpreënim zaslonom krasno vidi barve, a resnica pride kaj hitro sama od sebe. Tudi pri uporabi tiskalnikov in barv ter papirja ni nië drugaëe. Vse komponente v sistemu barvnega upravljanja ter na koncu naπega pogleda na kakovost morajo biti v nekem merilu. Kaj nam pomaga πe taka tehnika in barvni opisi, Ëe smo sami zadovoljni z vsako fotografijo za naπ druæinski foto album. In obratno.»e imamo zahteven pogled na konëni izdelek brez kakovostne tehnike in uporabe barvnega upravljanja v celotnem procesu od zajema do izpisa slike ne bo πlo. Zakaj pisati o barvnih prostorih in barvnem upravljanju? Zakaj prebrati Ëlanek o barvnih prostorih, Ëe si samo njihov dolgoletni praktiëni uporabnik na tak ali drugaëen naëin? Kdorkoli si zaæeli veë zvedeti o barvnih prostorih in barvnem upravljanju ima na spletu kopico informacij. V Google odtipkajte iskanje besed, Color Spaces, Color Management, Adobe RGB, CIE Lab... in prikazalo se vam bo obilo zelo strokovnih Ëlankov priznanih strokovnjakov. Nekateri so celo v organizaciji CIE (Commission Internationale de l Eclairage), ki skrbi za standardizacijo barvnega prostora. Vendar vedno obstaja Ëe in uporabniki, ki se s strokovnim jezikom in standardi v celoti nikoli ne strinjamo. Nekateri radi zaidemo tudi na drugaëno pot. Zakaj? Kot prvo! Ali veste, da barv sploh ni. Zato niti ne more obstajati samo zaprti, standardiziran barvni prostor. Kot drugo! Nismo vsi samo v enem elementu pogleda na sliko, 18 e-fotografija - april, maj 2008 t.j. tehniëni, bolje reëeno pogled skozi elektronski inπtrument in πtevilke. Sam se bom kot grafik znal usmeriti v tehniëni pogled in se mu ob tej potrebi tudi prilagoditi sogovorniku. Kot fotografa pa me barvni prostori omejujejo. Æelim si samo, kot najbolj vπeëno prikazati fotografije na mediju za prikazovanje. Zakaj bi se zato v tem elementu strinjal z zaprtimi standardi? Kot tretje! Niti najveëji strokovnjaki v CIE (Commission Internationale de l Eclairage) si niso povsem edini o toënosti standardov in so si njihovi pogledi veëkrat na razliënih bregovih. In zadnjië! Tudi standardi se spreminjajo! Prav tako se ob razliënih Ëustvenih trenutkih spreminja naπ osebni pogled na barve. In iz fotografskega glediπëa je prav Ëustveni pogled kljuëni v razumevanju celotnega procesa. Barvni prostori v praksi Da me ne bodo predvsem stanovski kolegi iz grafiënih vrst in vsi tisti, ki na kakrπen koli naëin delujejo v tehnikah izpisa datotek napaëno razumeli æe kar na zaëetku poudarjam, da je poznavanje in uporaba barvnih prostorov in barvnega upravljanja v proizvodnji πe kako potrebno. Vendar se je po drugi plati treba zavedati, da tudi vsa danaπnja tehnika ne omogoëa tistega, kar bi nam strokovnjaki radi predstavili. Da nam standardizirana uporaba barvnih prostorov v fazi zajema (fotografija, skeniranje), obdelave slike (raëunalniπki program) in iztis, izpis (grafiëni tisk, izpis preko tiskalnikov) vedno omogoëa toënost in najviπjo kakovost. Samo glede teh zadnjih dveh besed se glede uporabe barvnih prostorov ne strinjam. Kajti toënost in vernost reprodukcije od originala, preko obdelave slike do izpisa z napravami za izpis slike nikoli ne dosega povsem enakih tonskih vrednosti. Vedno so odstopanja in to æe taka, da so vidna s prostim oëesom in naπim osebnim dojemanjem tonskih vrednosti. Kaj πele za elektronske inπtrumente in predvsem naprave in znanje, ki ga imajo hobi uporabniki. Kaj je barva? Najprej razëistimo pojem barva. Zapisal sem, da barv ni! Kako ne, ko pa jih vidimo? Tisti, ki ste æe prebrali knjigo e- Fotografija ste v poglavju psiholoπki vidik dojemanja barv spoznali, da barve dojemamo z emocijami. ele naπi moægani procesirajo svetlobne draæljaje, ki so padli v naπe oko. Od tu naprej pa se dogaja fizikalno-kemiëni, fizioloπki in psiholoπki uëinek svetlobe. Lahko reëemo, da barve Ëutno doæivljamo in to na naëin kot smo jih nauëeno spoznali in seveda tudi od naπega trenutnega Ëustvenega razpoloæenja. Prav tako se s pomoëjo naπega dojemanja barv doloëenih tudi spominjamo. In ni reëeno, da vam znano barvo doloëenega predmeta vsi vedno vidimo enako, v enaki barvi. e toliko bolj, Ëe je predmet obsijan s tonsko spremenjeno (obarvano) svetlobo. Kaj je svetloba? Brez svetlobe ni barve. Oziroma bolje povedano, brez svetlobe (elektro magnetnega valovanja) ni draæljajev, ki preko oëesa pridejo v naπe moægane. Svetloba je elektromagnetno valovanje v nam vidnem spektru. In prav to valovanje vzpodbuja naπe Ëepke in paliëice v oëesu, da barve Ëutno doæivljamo.»loveπko oko ima predel oëesnega ozadja, ki ga imenujemo mreænica (retina), ki je odgovorna za pretvorbo svetlobnih draæljajev, ki prihajajo v oko. Mreænico gradita dva tipa svetlobnih Ëutnic, ki jih imenujemo Ëepki in paliëice. PaliËice so obëutljivejπe za πibko svetlobo in jo zaznavajo le kot svetlobo. Zato tudi v slabih svetlobnih pogojih barv skoraj ni zaznati. Vidimo»B sliko.»epki funkcionirajo na moëno svetlobo in so tudi sposobni loëiti tri osnovne barve. Valovanje, ki ga mi lahko doæivljamo, Ëutimo (vidimo) pa je s a m o majhen delëek svetlobnega valovanja. Naπe Ëutno zaznavanje valovanja kateremu reëemo vidna svetloba je od 380 do 780 nm. Krajπe valovne dolæine so gama æarki, rentgenski æarki, UV sevanje, daljπe valovne dolæine pa IR sevanje, mikrovalovi, radijski valovi. Barvni prostor ele naπe Ëustveno dojemanje barv in raziskovanje strokovnjakov o naπem povpreënem videnju barv je prispevalo k dejstvu, da so lahko naredili barvni model, ki je ponazarjal nam videne barve. Strokovnjaki inπtituta CIE (Commission Internationale de l Eclairage) so leta 1931 naredili barvni model XYZ, ki je bil eden prvih matematiëno prikazanih pribliækov barv videnih preko naπega oëesa. Model temelji na dejstvu, da naπe oko vidi le tri osnovne barve. Dojemanje barv je merjeno v tridimenzionalnem koordinatnem sistemu, kjer se izmerjene vrednosti meritev nanaπajo na osi X, Y, Z. Leta 1976 je inπtitut CIE sprejel barvni model Lab, ki je πe danes najbolj razπirjen in poznan kot CIE L*a*b*. V njemu je zajet barvni model, ki je πirπi od vseh do sedaj znanih naprav za prikaz ali iztis tonskih vrednosti. V diagramu lahko vidimo razliëne moænosti prikazov in zapisov tonskih vrednosti z razliënimi barvnimi modeli (prostori). Sedaj smo spoznali poleg L*a*b* barvnega prostora, ki prikazuje nam videni spekter svetlobe πe tri zelo pomembne barvne prostore. Adobe RGB, srgb in pogojno CMYK (njegove izpeljanke). Vsak od njih pa ima svojo zmoænost prikaza tonov in v vsakem izmed njih je mnoæica variacij glede tonskega prikaza. Kajti naprave za prikaz in izpis fotografij nimajo toëno doloëenih barvnih izpisov. Le ti varirajo v mnoæici kombinacij in se lahko selijo tudi iz prostora v prostor. Da pa lahko naπo zajeto sliko preko fotokamere ali skenerja kontrolirano prenaπamo v grafiëni tisk ali izpis preko tiskalnikov si pomagamo s pomoëjo barvnega upravljanja. (se nadaljuje...) Matjaæ Intihar

19 e-fotografija - december, januar 2007/08 15

20 Sodelujte v fotogaleriji e-fotografija Fotografija leta 2007 v Galeriji e-fotografija Leto je okoli in spet je pred nami lepa bera dobrih fotografij. Tematika je bila v konënem izboru obiskovalcev galerije pestra in tako je na nas æirante padel dokonëni izbor. Zanimivo je, da je danes v dobi digitalne fotografije zelo prisotna Ërno-bela tehnika, katero smatramo nekako za tisto pravo izpovedno æe od samega zaëetka fotografije. Zakaj? Enostavno zato, ker Ërno-bela tehnika zahteva veë domiπljije, saj si moramo barve predstavljati v sivih tonih, na ta naëin pa je pri sami sliki πe bolj poudarek na vsebini, kot samo na barvni dopadljivosti. In ni nakljuëje, da je v oæji izbor priπlo veliko Ërno-belih slik in vse tri zmagovalne so Ërno-bele. No moj osebni izbor za prve tri je bila tudi ena barvna. KonËna odloëitev πirπe komisije pa je paë taka, kot je. Oskar Karel Dolenc - Oki Prva nagrada: Avtor Meho - Skrinostneæ, je primer odliënega life-portreta s poudarkom na zgodbo samega motiva. Skozi zaroπeno okno vidimo v bistvo dva portreta-profil æenske in polni portret moπkega, ki pa se odvraëa od æenske in nekaj bere. Oba portreta sta v samem kotu motiva, kar πe poudarja skrivnost, v katero je poizkusil prodreti fotograf, pa mu ni Ëisto uspelo, ker lahko samo skupaj z nami ugiba, kaj je tako zaupnega, da se odvraëa od sosede za mizo. Vse skupaj pa je zakljuëeno v okvir okna skozi katerega opazujemo celotno sceno. Druga nagrada: Avtor yurko - Na svoji zemlji, s svojo centralno kompozicijo poudarja Ëloveka-kmeta v preprosti kmeëki obleki med setvijo, v ozadju pa namesto stare kmetije stoji moderna hiπa, na levi pa elektriëni daljnovod. Zanimiva konfrontacija starega in novega, katero omilijo idiliëni oblaki na nebu. Tretja nagrada: Avtor ZaËetnik - EVA, je dober life-portret, ki vsebuje vse odlike kompozicije in spontanosti nakljuënega sreëanja s portretiranko, ko le-ta pogleduje skozi vrata kupeja, hodnik v vagonu pa daje obëutek globine in dopolni samo zgodbo. Vsem udeleæencem tekmovanja in seveda πe posebno nagrajencem iskreno Ëestitamo Oskar, Miloπ, Jani, Alan, Matjaæ. Sponzor fotografije leta je EPSON (Avtera d.o.o.) 20 e-fotografija - april, maj 2008

21

22 Fujifilm FinePix S100fs - all-in-one zastavonoπa Fujifilm je πe edini veëji ponudnik fotokamer, ki nam ne nudi kamere iz vstopnega ali hobi razreda DSLR. Njihove kamere nadgrajene na ohiπjih Nikon (S1 pro (leto 2002), S2 pro, S3 pro, S5 pro) sicer naredijo nekaj vetra ob predstavitvi, marsikdo si jo tudi zaæeli in kupi, a oëitno ni tolikπnega zanimanja, da bi se Fujifilm æe odloëil samostojno vstopiti med ponudnike kamer DSLR. Je odloëitev prava ali ne, vedo najbolje sami. Verjamem, da so njihovi inæenirji πe kako sposobni narediti kamero DSLR. Imajo svoje lastno tipalo Super CCD SR Pro, ki je v kamerah DSLR serije S pokazalo svojo konkurenënost. Da znajo narediti ohiπje so nam æe pokazali v analogni dobi s kamerami Fujica. Tudi tokrat predstavljena kamera ima ohiπje, ki je povsem primerljivo z DSLR. O objektivih, ki so kljuënega pomena za vstop med ponudnike kamer DSLR pa pri Fujifilm tudi ne gre dvomiti. Njihovi objektivi za analogne DSLR kamere so bili dobri, izdelujejo tako lastne objektive za kompaktne digitalne kamere kot tudi za profesionalne video kamere. Torej Ëe jim zaupa profesionalna video industrija potem hitro spoznamo, da je Fujifilm v vseh glavnih elementih povsem samostojen in sposoben izdelati tudi kakovostno kamero DSLR. Kot vedno je pri vodilnih ljudeh podjetja postavljen nekje vpraπaj in najbræ πe dvomijo ali je upraviëljivo dati toliko denarja v celoten razvoj tako za kamero kot πe bolj za objektive in ostalo potrebno dodatno opremo. In zato je Fujifilm æe od leta 2000 prisoten na trgu z mega zoom kamerami. Model 4900, je bil eden prvih s kar 6X-nim zom objektivom. Tudi pri nas je iz leta 2002 zelo poznan model S602Z, ki je bila zelo cenjena mega zom kamera. Fujifilm pa ni miroval in kot eden redkih ponudnikov je kupcem ponudil kamero, ki je omogoëala roëni premik zoma preko obroëa na objektivu. Hiter in natanëen premik na kameri FinePix 9000 Z, kar 10X-nim zomom in predvsem πirokim kotom 28mm je navduπil. e toliko bolj, ker so bile v letu 2005 prave kamere DSLR cenovno zelo visoko. In tako je Fujifilm spoznal svojo træno niπo, ki jo πe danes zelo uspeπno nadgrajuje. Fujifilm nam je sedaj ponudil novo kamero iz razreda all-inone (vse v enem). Kamera deluje na pogled kot zmogljiva kamera DSLR. Prav nië ni majhna, odliëno se jo dræi v roki, vsi gumbi so na pravih poloæajih, objektiv pa je prav impozanten. Ko si kamero pobliæe ogledamo, oziroma jo primemo v roke hitro spoznamo, da je prava dvoæivka. Ima lastnosti DSLR, a je πe vedno priroëna in dobro opremljana z vsemi potrebnimi nastavitvami. In kje je ta neverjetna moë kamere S100fs. Ne, nima superiorne slike, ni hitra kot DSLR, ni enostavna za uporabo, ni majhna, tudi lahka ne. A vseeno v njej lahko hitro najdemo kopico dobrih lastnosti in naprednih moænosti. Kar takoj naj omenim, da je kamera Fujifilm S100fs namenjena fotografu, ki si v roki æeli kamero, katera mu nudi tako enostavnost uporabe, kot napredne funkcije. Obenem ima πe zmogljiv 14X-ni zom objektiv (28-400mm ekv.35mm), za kompaktno kamero solidno hitrost in kakovost slike. Seveda, ne priëakujte preveë, kamera πe vedno ni v razredu DSLR. Je pa odzivna, ima kot DSLR hiter in natanëen premik goriπënice, kar kamere z motornimi prenosi in s pritiski gumbov nikakor nimajo. Nudi πe optiëno stabilizacijo slike, enostavnost fotografiranja pod popolnim AUTO naëinom, ali pa nam preko menija ponudi kopico funkcij, katere nam omogoëijo kakovostno in enostavno zajeti dobro fotografijo. Iskalo je elektronsko z zadovoljivo dobro loëljivostjo, zaslon je pregiben kar mu da πe dodatno prednost, na ohiπju so gumbi za hitro izbiro ISO, merjenja svetlobe, naëini AF, korekture osvetlitve, makro, vklop iskanja portreta... Enostavnost izbire avtomatskega ISO, tonskega zajema slike z oznakami kot na Fuji filmih, Velvia, Provia... in lastne C (custum) izbire dajo fotografu izredno πiroko paleto moænosti delovanja. Sam lahko reëem, da je kamera namenjena vsem tistim, ki si æelijo resno kamero z moænostjo hitre izbire vseh glavnih funkcij, je dovolj odzivna in enostavna za uporaba, a mu na koncu velikost in teæa ne delata teæav. O kameri Fujifilm S100fs bom na spletni strani e-fotografija.si podal podrobnejπi preizkus. Æe sedaj pa vam jo lahko priporoëam kot kamero, ki je veliki veëini druæinsko/popotniπkih fotografov lahko najboljπa izbira. e malo jo spoznate in vaπe fotografije v fotoalbumih ali fotoknjigah bodo polni zanimivih in kakovostnih fotografij. Predno se odloëite za izbiro kamere iz kompaktnega mega zom razreda si morate Fujifilm S100fs ogledati. Mislim, da bo æe prvi stik v roki z njo Tako kot lahko vaπ mladi nadobudneæ postane glavni junak in zamenja vlakovnega odpravnika, tako vam lahko tudi Fujifilm FinePix S100fs nadomesti kamero DSLR, oziroma katero koli kompaktno kamero. Le sama velikost kamere ne sme biti veëja ovira. Vse ostalo je krepko na stani kamere FujiFilm FinePix S100fs. nakazal, da je to kamera, ki si zasluæi, da je kljub svoji velikosti πe vedno zaradi njene tehnoloπke celote v kompaktnem razredu, a v njemu prava zastavonoπa. Popotniπki fotograf, ki ne fotografira za naslovnice revij bo z S100fs πe kako zadovoljen. Prav tako fotograf, ki rad hodi v hribe, mu nekaj 10dkg za vratom ne dela ovire, v zameno pa bo dobil kamero s hitro odzivnostjo in brez potrebe po menjavi objektiva. Obenem pa πe dobro svetlobno moë v πirokem kotu f/2,8, moænost snemanja na xd in SD, SDHC, MMC kartice (priporoëam SDHC, za viπjo hitrost snemanja) in seveda moænost video zapisa, ki je vse bolj popularen. Æe po prvem druæenju me je Fujifilm FinePix S100fs navduπila. Seveda, Ëe jo gledam iz æe doloëene uporabniπke smeri. Kdor æeli veë, bo moral poseëi po kameri DSLR. Vendar vedite, delo z njimi nikakor ni tako enostavno in sploh ni reëeno, da boste z njihovo uporabo dobili kakovostnejπe fotografije. Kompaktna kamera omogoëa narediti marsikatero napako, pa bo slika πe vedno odliëna za naπ druæinski foto album. Zato, Ëe se niste pripravljeni spoznati z nastavitvami kamer DSLR priporoëam, da ostanete na najviπji kompaktni stopnici. Tu pa, po mojem mnenju, zaenkrat kraljuje prav Fujifilm FinePix S100fs. Matjaæ Intihar 28mm 400mm dodaten izrez 22 e-fotografija - april, maj 2008

23 Platnice za vaπo fotoknjigo RazliËne velikosti,barve,enostavno lepljenje. Uunivez d.o.o., Stegne 21c, 1000 Ljubljana. Tel.: , , Fax: ,

24 Spoznajte delovanje vaπe fotokamere, predavanje Pentax K200D Ni πe minilo celo leto od zaëetka prodaje Pentaxove izboljπave vstopnega modela fotoaparata K100D, ki so mu nadeli priimek super, æe je tu njegov naslednik - K200D. Æe na prvi pogled se opazi nekaj manjπih razlik: dodan je Green Button, RAW gumb, poveëan LCD zaslon. Tudi ohiπje je malce bolj oblikovno dodelano. VeËja razlika se pokaæe, ko primemo fotoaparat v roke. K200D je malce pridobil na oblinah, ki pripomorejo k temu, da lepπe sede v roko, kljub temu, pa ni teæji od svojega starejπega bratca. Na zadnji strani so dodali πe nedrseëo podlogo za palec, kar πe dodatno pripomore k laæjemu dræanju fotoaparata. Tudi smerni gumbi desno od LDCja so mehkejπi in prijaznejπi palcu. Za ohiπje pravijo, da je weather resistant, kar v teoriji pomeni, da lahko slikate tudi v rahlem deæju ali ravno nasprotno, v zelo praπnih pogojih (npr. sredi puπëave). Razveseljiva novica za maratonske fotografe je tudi ta, da lahko na K200D pritrdijo grip, ter si tako zagotovijo daljπo avtonomnost. V meniju se lahko tudi nastavi katere baterije naj fotoaparat najprej porabi, tiste v gripu ali tiste v bodyju. Najbolj oglaπevana stvar pri novem modelu fotoaparata je seveda novi senzor. Ta ni veë 6,1 MP, ampak 10,2 MP, velikost senzorja in tip (CCD) pa ostajata enaka. VeËje πtevilo pikslov na isti povrπini v teoriji pomeni tudi veëji πum, zato se ISO giblje med 100 in 1600 (in ne 200 do 3200, kot pri K100D). Kot novost Pentax pri novih modelih (K200D in K20D) uvaja t.i. D-Range, ki nam pri zelo kontrastnih razmerah posvetli temnejπe dele slike in s tem v teh delih pridobi nekaj detajlov. Dodan je tudi High-ISO Noise Reduction sistem, kjer lahko sami izbiramo kako moëno zmanjπevanje πuma naj naredi. Green Button je priπel na dan skupaj z modelom K10D. Je zelo zanimiva funkcija, saj omogoëa, da ko slikate v Manual naëinu, ob trenutku pritiska na ta gumb vidite kakπne nastavitve predlaga avtomatika. Je prav tako, kot da bi na hitro skoëili v Program naëin (P), vendar z veliko manj dela. Tokrat so gumb fiziëno dodali modelu K200D. FiziËno zato, ker pri K100D super isto funkcijo (v Manual naëinu) opravlja gumb AE-L, kar nam omogoëa nastavitev v Custom meniju. RAW gumba se bodo razveselili tisti, ki med slikanjem velikokrat menjajo formate. Sedaj bo prekljapljanje med jpeg in raw formatom veliko laæje in zanimivi motivi ne bodo Se vaπe baterije izpraznijo æe po nekaj posnetkih z digitalnim fotoaparatom? Mobilne naprave, ki jih napajajo akumulatorske baterije, postajajo vse bolj energijsko poæreπne, tako da potrebujemo vedno zmogljivejπe baterije za njihovo dolgo in nemoteno delovanje. Kot reπitev na to teæavo so v Ansmannu predstavili nov vrhunski izdelek. Nove NiMH polnilne baterije velikosti AA z izjemno kapaciteto kar 2850 mah, ki omogoëajo πe daljπe Ëase delovanja vaπih naprav. Namenjene so predvsem za uporabo v fotografiji, tako da bodo z njimi vaπi digitalni fotoaparati in bliskavice delovali dlje, kot pa z uporabo navadnih ali drugih polnilnih baterij. Ansmann NiMH AA 2850mAh so trenutno najzmogljivejπe polnilne baterije na trgu. Nimajo spominskega uëinka in jih lahko napolnimo tudi do 1000 krat. So okolju prijazne, saj jih po uporabi ne zavræemo in so odliëna alternativa alkalnim in ostalim nepolnilnim baterijam. Ansmann NiMH akumulatorske baterije so pobegnili med brskanjem po meniju. Tukaj lahko omenim πe, da so v K200D vkljuëili moænost hkratnega shranjevanja slike v raw in jpeg formatu, kar v Pentaxovem slovarëku zasledimo pod oznako RAW+. V meniju je prav tako moænost izbirati med PEF in DNG formatom raw slik. To, da Pentax vkljuëuje Adobeov standardiziran odprt DNG format v svoje fotoaparate je nadvse pohvalno, saj bi si vsi æeleli enotnega raw formata in ne, da moramo ob vsaki drugi znamki (ali æe pri drugem modelu) fotoaparata iskati nove programe (ali novejπe verzije le teh), ki nam znajo prikazati ta format. PoveËan LCD je vedno dobrodoπla novost. Tokrat je iz 2,5' poveëan na 2,7'. Prav tako je rahlo pridobil na πtevilu toëk - iz na Temu primerno so malce veëje tudi Ërke v meniju, ki pa jih lahko uporabnik πe dodatno poveëa, Ëe æeli. PoveËa pa se le tista vrstica katero imamo pri pregledu menija trenutno izbrano - tako nam branje majhnih Ërk ne povzroëa veë preglavic, meni pa ostane enako pregleden. Ker vëasih nismo prepriëani ali bo slika uspela ali ne, nam prav pride funkcija predogleda s pomoëjo katere vidimo, ali smo izbrali pravilne nastavitve. Digitalni predogled prikaæe sliko na LCDju, optiëni predogled pa zapre zaslonko in v kukalu lahko vidimo kakπna bo globinska ostrina slike.»e smo bili zadovoljni z digitalnim predogledom smo morali pri K100D πe enkrat slikati, da se je slika shranila. Sedaj je digitalnemu predogledu dodana moænost shranitve predogleda v jpeg ali raw formatu. Med naëine slikanja so dodali πe Sv naëin, oz. Sensitivity Priority naëin, v katerem sami nastavimo ISO, fotoaparat pa izraëuna Ëas in zaslonko. Vgrajen protipraπni sistem deluje dvostopenjsko. Senzor je prevleëen s tanko plastjo snovi, ki odbija prah, Ëe si pa kakπen prahec dovoli ostati na senzorju, se ga odstrani s tresenjem senzorja. Prah, ki ga stresemo s senzorja, pade na povrπino, ki mu prepreëi, da bi pobegnil nazaj na senzor. Pri novi seriji so πli πe korak dalje. DokonËno so napovedali vojno praπnim senzorjem. PoveËali so moë in trajanje tresljajev za odstranitev prahu in dodali novo funkcijo Dust Alert. Ta Najzmogljivejπe NiMH akumulatorske baterije Ansmann na trgu 24 e-fotografija - april, maj 2008 opremljene z memo okencem, kamor si lahko s pisalom oznaëite datum ali status (polna/prazna). Memo okno je namenjeno laæji prepoznavi in loëevanju celic z razliënimi datumi ali cikli. Z uporabo napolnljivih baterij se izognemo stroπkom ponovnega nakupa, ko se le te izpraznijo. Stroπek nakupa NiMH akumulatorskih baterij je zgolj 4-5 kratnik stroπka nakupa alkalnih baterij za enkratno uporabo. Pravilna uporaba napolnljivih baterij in polnjenje s kvalitetnimi mikroprocesorskimi polnilniki omogoëa tudi do 1000 ciklov polnjenje/praznjenje. Zaradi izjemne kapacitete jih lahko uporabljamo tudi v obiëajnih napravah doma in v pisarni. Poleg velikosti AA so v Ansmannu predstavili tudi zelo zmogljive polnilne baterije velikosti AAA s kapaciteto 1100 mah, kar je tudi veë, kot ponujajo ostali proizvajalci. AAA 1100mAh so izvrsten vir energije predvsem za MP3 predvajalnike in druge moderne naprave. Polnilne baterije Ansmann imajo 2 letno garancijo. Lahko jih dobite v pakiranju po 2 ali 4 baterije. zajame sliko pri odprti zaslonki (F16), pri Ëemer moramo aparat usmeriti na monotono, svetlo podlago. Zajeto sliko aparat obdela in moëno poudari praπne delce.»e zazna kaj prahu, se narejen test tudi shrani, tako da si ga lahko v miru pogledamo na raëunalniku. Tako se lahko prepriëamo, ali je tista packa na naπi sliki prah, ali pa je sliko pokvaril kakπen NLP, ki je prav tisti hip letel mimo. Letos je Pentax svojim novim modelom dodal πe eno uporabno novost: t.i. Pixel Mapping. Fotoaparat sam zazna vroëe in mrtve piksle ter jih odstrani tako, da interpolira sosednje piksle, kar nam prihrani roëno retuπiranje slike. Ob pregledovanju slik, le-te fotoaparat sam æe pravilno obrne, Ëe tako nastavimo v Custom meniju. Te moænosti pri K100D (in super) ni bilo.»e se fotoaparat zmoti in sliko narobe obrne, lahko πe vedno sami roëno popravimo in shranimo pravilno postavitev. ZakljuËek Fotoaparat je namenjen zaëetnikom in hobi fotografom, ki se æelijo malce pobliæe spoznati s DSLR fotoaparati, kljub temu, pa πe ne premorejo dovolj samozavesti, da bi se odpovedali avtomatiënim funkcijam, ki jih ponujajo kompaktni fotoaparati. Kljub temu pa ob nakupu dobijo zelo zmogljiv fotoaparat z veliko naprednimi funkcijami, ki jim bo dobro sluæil tudi, ko bodo malce veë vedeli o fotografiranju in æeleli sprobati kakπno bolj napredno stvar. Tudi resnejπi fotograf se ga ne bi branil uporabiti za dodatno ohiπje, saj kljub majhnosti v sebi skriva velike stvari. Pentax nas z vsako novo serijo DSLR fotoaparatov malce razveseli in tudi v vstopne modele vgradi bombonëke, ki jih drugaëe vidimo le pri viπjerazrednih fotoaparatih.»e so æe z modelom K10D naredili pravo revolucijo, bo zanimivo spremljati njihove nadaljne podvige. Na vsakem posamezniku pa je, ali se mu zdijo dodane fukcije (Green Button, Dust Alert, Pixel Mapping, RAW gumb,...) in senzor z veë MP dovolj velik razlog za menjavo starejπega modela za K200D. Novemu kupcu, pa se vsekakor splaëa vreëi pogled za novejπim modelom. Urπa LeviËnik Reflecta Accu Video RAVL 100 Ne samo v video svetu, tudi na danaπnjih kompaktnih fotokamerah nam zaradi moænosti zajema video zapisa dodatna luë πe kako pride prav. Reflecta je naπla pravi odgovor. Majhna luëka z nastavkom za sani bliskavice na kameri omogoëa dobro pritrditev in pravilno usmerjenost snopa svetlobe. Foto/video luë Reflecta RAVL 100 z LED osvetitvijo nudi boljπo sliko ob slabih svetlobnih pogojih. Zaradi moëi 1W LED in πiroke osvetlitve 42 o je Reflecta RAVL100 nepogreπljiv del opreme vsakega fotografa, ki veliko fotografira v slabih svetlobnih pogojih ob veëernem/noënem pohodu, kolesarjenju, v jamah... Lastnosti: 1W LED,»as osvetlitve: 6ur pri 40 Lux, 3X AAA beterije. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

25 in praktiëni teëaj Fotografiranje z bliskavico - e-fotografija delavnica Æe od prvih korakov fotografije so fotografi iskali dodatne vire svetlobe, vëasih zaradi tega, ker je naravne premalo, drugië zaradi dodatnih uëinkov, ki jih lahko doseæejo z umetno svetlobo. In tu nastopi nepogreπljiv pripomoëek, ki je danes vgrajen v veliko veëino fotoaparatov, bliskavica. Njene uporabnosti se vëasih æe kar premalo zavedamo, Ëeprav nam zna znatno izboljπati marsikateri posnetek. ZaËnimo kar s tisto najbolj pogosto, vgrajeno. Njena glavna prednost je preprosta, vedno je na voljo. Ima pa tudi nekaj slabosti, v prvi vrsti je tu sama moë bliskavice, ki praviloma omogoëa osvetlitev le nekaj nekaj metrov pred fotoaparatom. To je πe dodatno opazno pri kompaktih, ki imajo v primerjavi z zrcalno refleksnimi fotoaparati πe πibkejπe vgrajene bliskavice. Druga slabost je efekt rdeëih oëi, ki se pojavi zaradi odboja svetlobe v oëesu in zna pokvariti πe tako lep nasmeh oziroma trenutek. Do njega pride zaradi majhne razdalje med bliskavico in optiëno osjo objektiva, Ëe je bliskavica bolj oddaljena, do tega najveëkrat ne pride. Na sreëo marsikateri proizvajalec omogoëa odstranjevanje tega neæelenega uëinka æe kar v samem fotoaparatu, Ëe te moænosti ni na voljo, πe vedno lahko to popravimo na osebnem raëunalniku. Poleg tega ima veëina fotoaparatov posebno nastavitev bliskavice, ki velikokrat prepreëi rdeëe oëi (veëkratni predbliski pred glavnim bliskom), a slednje zna pokvariti pravi trenutek. Naπteli smo slabosti, poglejmo si πe nekaj dobrih lastnosti.»e fotografiramo sredi moënega sonca ali proti svetlobi, se lahko na obrazu pojavijo moëne sence oziroma postane neprepoznaven. Tu nastopi vgrajena bliskavica, ki to popravi oziroma omili. In kot smo æe omenili, vedno je pri roki. Veliko resnejπe orodje je izmenljiva bliskavica. Praviloma so veliko moënejπe, kot vgrajene in omogoëajo boljπo osvetlitev. Seveda ne le zaradi moëi, ampak tudi dodatnih moænosti. Glavo bliskavice lahko obrnemo v strop ali steno in s tem dobimo mehkejπo in lepπe razporejeno svetlobo, laæje doloëimo moë bliskavice, poleg tega nekatere omogoëajo stroboskopski uëinek. Za boljπi uëinek so na voljo razliëne kapice, odbojniki in mehëalci svetlobe, ki πe dodatno pripomorejo k boljπemu konënemu izgledu posnetka. Pravzaprav se tukaj kreativna pot πele priëne, saj je naslednji pomemben dodatek povezovalni kabel, ki omogoëa, da bliskavico postavimo v prostor in s tem dodatno nadziramo svetlobo. Vsi pomembnejπi proizvajalci (Canon, Nikon, Sony, Pentax, po novem tudi Olympus) imajo moænost brezæiënega nadzora bliskavic, kar nam omogoëa hkratno uporabo veë bliskavic in s tem æe zelo dober nadzor nad svetlobo v prostoru. Pri tem fotoaparat sam doloëi moë bliskavic in za razliko od studijskih ni potrebno roëno nastavljanje moëi. ZakljuËimo s preprostim pravilom, Pri fotografiranju z bliskavico velja veë vadimo, boljπe jo bomo izkoristili. Na sreëo so Ëasi razvijanja filma mimo in so stroπki bistveno niæji, kar pomeni, da bo konëni rezultat toliko boljπi. Alan OrliË Belπak Zaradi specifiënih lastnosti delovanja bliskavic posameznih podjetij smo se odloëili izvajati specializirane delavnice. Meseca marca smo æe izpeljali odliëno obiskano delavnico z Nikon bliskavicami. 14. maja bomo izvedli delavnico za vse uporabnike Canon bliskavic. V naslednjih mesecih pa πe ostalih proizvajalcev. VeË na Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - april, maj

26 Ekskluzivni Formula 1 test: Sigma 13mm SIGMA 10-20mm F4-5.6 EX DC HSM V vseh ustvarjalnih umetnostih velja da je treba zelo dobro poznati pravila, a si dovoliti umetniπko svobodo in tu in tam le-ta tudi bolj ali manj krepko, krepko krπiti. Preberite si mojo zgodbo o krπenju pravil optike in navodil proizvajalca, s pomoëjo katerega sem nehote dobil objektiv z æariπënico 13 mm! V sodobni digitalni fotografiji in nje optiki smo samo v nekaj letih dosegli prag, kjer imamo na voljo resniëno popolno ponudbo vseh najbolj ekstremnih kotov in objektivov. e posebej to velja za podroëje teleobjektivov, kjer smo po zaslugi tipal, ki imajo faktor izreza iz polnega formata velikosti 36x24mm okoli 1,5-1,6x, ali pa vsaj okoli 1,3x, dobili izredno zmogljive in po faktorju poveëave zelo moëne teleobjetkive: tako smo se po zaslugi tega dejavnika na tem podroëju vsi poëutili moënejπi, saj so tudi srednji zumi kar neankrat dobili doseg in poveëavo, ki se je prej merila v tisoëih evrov draæje optike. Toda: to, kar nas je obogatilo na tele podroëju, nas je osiromaπilo na πirokotnem podroëju! Tudi najbolj πiroki analogni-filmski objektivi naenkrat niso veë bili dovolj πiroki, vsi pa si tudi nis(m)o mogli privoπëiti aparata s polnoformatnim tipalom. Spretni proizvajalci so to reπili na tak naëin, da so dokaj hitro uvedli nekaj novih, posebnih objektivov, ki so bili zasnovani prav za novi tkim. format APS-C, torej s faktorjem izreza 1,5-1,6x. Tako klasiëni proizvajalci kamer, kot neodvisni proizvajalci so hitro spoznali svojo priloænost in ponudili vrsto novih objektivov, posebej temu formatu prilagojenih objektivov, ki pa so bili neuporabni ali celo nekompatibilni na ohiπjih s polnim formatom. Za vse tiste, ki pa ljubimo globino in nore izrazne moænosti ekstremnih πirokokotnikov pa se je nadaljevalo sanjarjenje o novih ekstremnim æariπënicah in njih moænosti uporabe in s tem orodjem povezanega izraæanja. Za tiste, ki slikajo na aparate s polnoformatnim tipalom, je æe od nekdaj dobro poskrbljeno: denimo pri Canonu lahko izbirate med 14, 15, 16, ali 17mm, fiksnimi objektivi, zumi, s polnim kotom ribjega oëesa ali s perfektno linearno korekcijo. V πirokem kotu je vsak milimeter nov, drugaëen svet! Komur to ni dovolj ima na voljo celo sigmin zum 12-24mm, torej je ponudba res πiroka. Ko preskoëimo v APS-C format se le-ta neverjetno zoæi: canonov zum 10-22, sigma 10-20, tokina in tamron s sorodnimi znaëilnostmi... nedavno je sigma predstavila nekaj novih ekstremnih objektivov in to je to, na koncu stvar okusa, stila, denarnice in æelja - ter seπtevek kompromisov pri odloëitvi. Kadar delam z dvemi ohiπji je izbira enostavna: na enem ohiπju πiroki zum, na drugem tele zum, vendar pa si mnogokrat zaæelim πe kako noro sliko, seveda s kakπnim norim objektivom. V svetu formule 1 za nore stvari ali eksperimente prepogosto ni Ëasa, ker je sicer ogroæeno normalno poroëanje: priprave, πtart, dogodki na stezi, prihod v cilj, proglasitev zmagovalca. Za neke res noro πiroke kote imaπ na voljo na vsaki dirki morda le 10 minut Ëasa tik pred πtartom, na πtartni razvrstitvi. Zato je najbolje za eksperimente imeti tretje ohiπje, na njem pa kakrπen koli nori objektiv: na 10 standardnih slik si lahko z njim bliskovito privoπëiπ πe kake 3-4 odπtekane: noro globoke, razpotegnjene, kjer ferrariji, mclarni in BMW-ji postanejo defektni, efektni ali pa... imaπ znova en zgreπen kot, posnetek, neuporabno vsebino, svetlobo ali kompozicijo. Ker si veëino dirkalnega dogajanja daleë stran ob stezi, nimaπ pogosto priloænosti ali Ëasa da bi iæzivel in ujel svoje ekstremne in πirokokotne vizije, le 10 minut tik pred πtartom, ko lahko prideπ fiziëno zelo-zelo blizu (saj veste: prvi plan-drugi plan), a takrat je vmes treba narediti tudi kopico navadnih slik: dirkaëi, inæenirji in mehaniki med pripravami, πefi med taktiko in VIP nasmeπki, pa prave in namiπljene starlete... V seπtevku nesporazumov sem dobil na test odliëen, a napaëen objektiv! Sigma 10-20mm F4-5.6 EX DC HSM je Ëudovit objektiv, namenjen aparatom s APS-C senzorjem s faktorjem izreza 1,5-1,6x, ki pa na æalost ni najbolj primeren za uporabo na Canonovi EOS-1 seriji. Pa me je gnala radovednost in sem pomislil: za preizkus ga bom nataknil na 26 e-fotografija - april, maj 2008

27 EOS-1D (ki ima faktor izreza 1,3x), Ëe pa bo vinjeta premoëna bom moteëe dele enostavno izrezal! Toda glej ga zlomka: Ëe je na EOS-1DS æe imel precej ribljemu oëesu podoben krog, pa je bila v iskalu na EOS-1D izrisana celotna slika! Skratka: objektiv, ki ima po specifikaciji proizvajalca kot zajema 102,4 stopinje izriπe πe precej veëjo in πirπo sliko!»e raëunam poenostavljeno potem pridem do dejstva: najπirπa goriπënica, torej 10 mm x 1,3 ( crop faktor EOS-1D serije) = 13mm! VAUUU! To je celo hujπe od originalnega objektiva s 14mm (na ohiπju EOS-1DS)! Vse to pri 4x (Canon) ali 2x (Sigma) niæji ceni, zravem pa imam πe zelo uporaben zum vse do 20mm, kar bi na EOS-1D naneslo okroglih 26 mm. Tako imam lahko v dveh potezah dve razliëni sceni: ektremno πiroko s 13 ali 14 mm æariπëa, hip zatem pa πe kakπno relativno normalno πiroko sliko s 26mm æariπënice! V reportaæni fotografiji je dostikrat treba biti predvsem hiter, a vseeno raznovrsten: za tretji posnetek je praviloma v rokah æe nov objektiv s 135, 200 ali celo 300 mm. Toda moje novo fenomenalno in hkrati ekonomiëno odkritje SIGMA 13mm ima pri vsem tem tudi svoje slabosti (na kamerah z izrezom 1,5X ne pride do izraza): pri uporabi na 10mm lahko na skrajnih koncih slike v robovih vidimo senëico vinjete, ki pa varira od stopnje zaslonke. Pa πe to: Ëe æelite uporabiti soëasno πe kak filter: polarizator ali cokinovov kit potem se bo vinjeta toliko poveëala, da bo slika brez velikega izreza neuporabna - torej je tudi lov za tako πirokim kotom nesmiseln. OdloËiti se je treba med uporabo filtrov ali zelo πirokega kota. Pa πe na vinjeto je treba paziti, tako da sem se pogosto odloëil potegnit zum z 10 na pribliæno 11mm, kjer vinjeta celo na EOS-1D popolnoma izgine. Dirka F1 zaradi svoje Ëasovne omejenosti morda ni najboljπa priloænost za testiranje ekstremnih reπitev, a bolje malo kakor nië: v tem 10-minutnem foto eksperimentu sem vseeno dobil kakπnih 30 zanimih slik, 3 med njimi pa - æe zaradi dogodka in ekstremnega kota snemanja - izstopajo. Za kaj veë bo potrebno iskati novo priloænost (recimo Monako), drug objektiv ali celo drugo kombinacijo ohiπje-objektiv, a hkrati dodati kupëek denarja. NeskoËni zaëarani krog iskanja, raziskovanja, eksperimentiranja, napak, povpreënih rezultatov, polomij in redkih bleπëeëih uspehov. Vsekakor velja: tako po konstrukciji, optiki in uporabnosti je Sigma 10-20mm F4-5.6 EX DC HSM briljanten objektiv, a se (tako kot vedno) mora vsak pri sebi odloëiti Ëe je to zanj, za njegov stil in namen uporabe ustrezen objektiv. Moj F1 eksperiment Sigma 13mm je bil dokaj uspeπen za prvi poskus, a bi ta kombinacija (zum pri 11mm ali veë ) zagotovo dosegla resniëno izvenserijske perspektive in rezultate tudi pri slikanju interijerja, narave ali kakrπne koli druge ekstremno πirokokotne norosti po vaπem (in mojem) ukusu. Veljko JukiË e-fotografija - april, maj

28 e-fotografija teëaji fotografije, foto delavnice, Sony CyberShot H10 Sony je izdal na prvi pogled æe znano kamero, vendar s spremenjeno πteviëno oznako. S povrπnim pregledom tehniënih podatkov ugotovimo, da so razlike komaj opazne, vendar obstajajo, a le v notranjosti. Sony Cyber-shot H10 se najbolj razlikuje od H3 po vgrajeni stabilizaciji na senzorju SuperSteadyShot in pa veëjem zaslonu - 3 palëni v primerjavi z 2.5 palënim pri H3- loëljivosti toëk (H3 ima ). Zanimivo je, da Sony ni podlegel trendu veëanja πtevila toëk na senzorju, kar je dobro, saj 8M zadostuje tudi za A3 poveëanja. (Ste se æe kdaj vpraπali ali take poveëave rabite?) Kamera kompaktnih dimenzij se lahko pospravi v vsak veëji æep, ne glede na to, da ima razmerje razpona goriπnic do 10x. ZaËetni kot, ki je sestavljen iz 38mm (ekv. 35mm) ni izostriti premikajoëe se motive. V kameri je na zeleni avtomatiki vkljuëeno avtomatsko prepoznavanje scen in DRO (dynamic range optimizer). S tem je Sony naredil kamero namenjeno uporabniku, ki se ne æeli ukvarjati z izbiro scenskih progama, takπnemu pa so na koleπëku potrebna le dva poloæaja - AUTO in Hi ISO. AUTO za veëino situacij, Hi ISO pa v primeru, ko æeli noëni posnetek. To pa ne pomeni, da kamera ne omogoëa tudi kretivnejπo izbiro parametrov snemanja. tevilënost æe v naprej preveë impresiven, enako velja tudi za 380mm (ekv. 35mm) pripravljenih scenskih v tele poziciji. Vendar vtisi se spreminjajo, ko to primerjamo s konkurenco enakih dimenzij. Kamere podobnih dimenzij nudijo namreë le 6-7x zume, tiste, ki pa ponujajo veë, so obëutno veëjih dimenzij (razen Canon SX100, ki je je konkurenëna). Prvo, kar me je prijetno presenetilo, je hitrost fokusa, pri Ëemer se moramo zavedati razreda, v katerem se nahaja. Kamera nima kontinuiranega fokusa, zato premikajoëe objekte ali predizostrimo ali pa poskuπamo uloviti na sreëo. Sony H10 uspe na polni avtomatiki, brez predizostritve, postavk omogoëa optimalno reguliranje za veëino situacij. Sony se ni odloëil za dvig koliëine toëk na senzorju in poslediëno je nastala viπja kvaliteta slike. Æe predhodnik je imel 14-biten konverter signala s senzorja, kar je priπlo do izraza πele s funkcijo DRO. Sedaj visoko kontrastni motivi veë ne zahtevajo poseganja za korekcijo ekspozicije. Ravnanje s kamero je zelo preprosto. Edini parameter, ki ga lahko spreminjamo v AUTO poziciji je korekcija ekspozicije. Okoli klasiënega, πtirismernega gumba, se nahaja koleπëek, znotraj njega gumb SET/OK. Pritisnemo srednji gumb, obrnemo koleπëek in ponovno pritisnemo srednji gumb. Zelo hitro in enostavno. Enak postopek je tudi na P in polavtomatskih programih A, S in M. V teh postavkah je moæno izbrati obëutljivost do maksimalno ISO 400, veëja obëutljivost je moæna le v Hi ISO programu, vendar tam kamera sama doloëa obëutljivost in na izbiro le-te mi nimamo vpliva. Pri turistiënih motivih in moënem popoldanskem soncu naredi DRO priëakovano in zmanjπa kontrast, s Ëimer poda podrobnosti iz temnih delov motiva. Kar se dometa tiëe je bliskavica na nivoju tega foto razreda. Ima pa eno zanimivo lastnost. Ni ji mogoëe nastaviti odstraniti efekta rdeëih oëi. Sprehod skozi nastavitve pokaæe da je ta funkcija vezana s prepoznavanjem obrazov. Ko kamera prepozna obraz, sama vkljuëi predblisk za izniëevanje tega efekta. Seveda se lahko to funkcijo izkljuëi in se jo doda roëno. Visoki ISO je bil πe nedavno v kompaktnem razredu misija nemogoëe. Tehnologija, posebej algoritmi za odpravo πumov, so moëno napredovali. Tako je postal tudi v tem razredu ISO 3200 uporaben. Sony H10 v Hi ISO nastavitvi ne dopuπëa roëne spremembe ISO vrednosti. Nekaterim bo to vπeë, drugim ne. Odvisno je od tega, koliko je kdo pripravljen vplivati na konëni videz fotografije. Potrebno je prinesti odloëitev: ali bomo fotografirali z visoko obëutljivostjo in dobili hitrost, s katero ne bomo roëno stresli slike ali bomo vzeli stativ in uporabljali dolgo ekspozicijo. In na koncu poglejmo, komu je ta kamera sploh namenjena. Druæinsko-popotniπkem fotografu, ki æeli zanesljivo avtomatiko in noëe razmiπljati o fotografiji, temveë æeli kvalitetno dokumentirati kakπen druæinski dogodek ali potovanje. Sony H10 ponuja kvalitetno sliko, pripravljeno za izpis brez kakπne raëunalniπke obdelave. Glavni aduti kamere, ki jo lahko nosimo v malo veëjem æepu, so velik zaslon, stabilizacija na senzorju in enostavna uporaba. Razpon goriπnic uvrπëa H10 v razred srednjega zooma, vendar πe zmeraj dovolj kompaktnih dimenzij. V primerjavi s Canonom G9 je niæja za 3.5mm, debelejπa za 6mm, πirina pa je pri obeh enaka. Canon ima obseg goriπnic od 35mm do 210 mm (kev. 35mm), kar je 6x razmerje. Tistim, ki si æelijo takπno kamero, katera jim bo naredila gotove slike, ne æelijo pa se preveë ukvarjati s postavkami snemanja in naknadno obdelavo, predstavlja Sony H10 s pribliæno ceno 300euro zanimivo izbiro, vredno razmisleka. Æeljko BoæiÊ Nikon COOLPIX P80 - odkrivanje sveta od blizu in daleë Druæina kompaktnih digitalnih fotokamer Nikon Coolpix bo kmalu veëja za super zoom Ëlana. Pri Nikon kamerah kompaktnega razreda smo æe nekaj let pogreπali kamero z veëjim razponom goriπënic. Nova kompaktna kamera iz razreda kamer z veëjim razponom goriπënice Nikon Coolpix P80 nudi loëljivost tipala 10,1 milijona slikovnih toëk ter objektivom NIKKOR z 18-kratno optiëno poveëavo z razπirjeno telefoto zmogljivostjo (digitalni zum). Ne manjkajo niti stabilizator slike VR ter kopica naprednih funkcij preko slikovnih programov. so oddaljeni le 1 cm, stabilizator slike pa kompenzira tresenje fotokamere. Z Nikonovim procesorjem EXPEED za obdelavo fotografij je P80 pridobila na hitem procesiranju slike in njeni kakovostni obdelavi. Kazuhiro Okano, podpredsednik oddelka za izdelke πiroke potroπnje pri Nikon Europe, pravi: Coolpix P80 ima vse: zmogljiv objektiv, roëni in samodejni naëin, napredne tehnologije v kompaktnem in ergonomsko oblikovanem ohiπju. Vsi, ki iπëejo vsestranski, visokokakovosten fotoaparat, ki ga bodo zlahka nosili s sabo, bodo navduπeni. Fotokamera, ki lahko marsikateremu fotografu predstavlja most med obrazov, vgrajeno zmanjπanje uëinka rdeëih oëi in digitalno osvetljevanje pri fotografiranju ob slabi svetlobi podpira πe visoka obëutljivost ISO. Na voljo je tudi snemanje videoposnetkov in 15 slikovnih naëinov, ki so prilagojeni posameznim nastavitvam in podroëjem uporabe. Nikon COOLPIX P80 je enostaven za uporabo in uporabnikom na preprost naëin ponuja veë inovativnih reπitev fotografiranja. Moænost Optimiziraj sliko omogoëa, da uporabnik po fotografiranju shrani enobarvno sliko z enim od πtirih razliënih filtrov, obenem pa ohrani izvirno barvno sliko. Coolpix P80 je fotokamera za druæinske fotografske navduπence, popotnike, ki si æelijo preprosto kompaktno fotokamero, ne æelijo pa se povsem odreëi roënemu nadzoru. Z veë kot ducat scenskimi naëini, ki so prilagojeni situacijam, kompaktnimi ter D-SLR kot so noë, ognjemet, morje, panorama in πportni dogodki, Coolpix P80, je ena aparati, ima vgrajeno elektronsko lahko v veëini obiëajnih okoliπëin prednastavite fotokamero najmanjπih v svojem razredu in ima objektiv z velikim razponom od πirokokotnega do super telefoto ( mm ekv.35mm). Skladno z æeljami uporabnikov so inæenirji v fotokamero vgradili roëni nadzor osvetlitve (Ëasa in zaslonke) in visoko obëutljivost do ISO 6400 za uporabo pri slabih svetlobnih pogojih. Zmogljiv zoom objektiv lahko izostri predmete, ki iskalo in 2,7-palËni zaslon. Poleg dobrih sploπnih zmogljivosti za razred kompaktne kamere, ki jih omogoëajo objektiv s πirokim razponom, stabilizator slike in visoka loëljivost tipala, vsebuje novi P80 tudi tehnologijo, ki omogoëa dobre rezultate v specifiënih podroëjih uporabe. Vgrajene so æe tri znane Nikonove inovacije, namenjene skupinskim in posameznim portretom - samodejno ostrenje s prednostjo za doseganje kar najboljπega rezultata. Moænost snemanja videoposnetkov omogoëa realistiëno snemanje dogajanja s hitrostjo 30 sliëic na sekundo in posnetkov v intervalih, s Ëimer lahko razkrivate skrivnosti v naravi, ki se odvijajo poëasi, po veë ur ali celo dni. Fotokamera ima vgrajenega 52 MB notranjega pomnilnika in je zdruæljiva s pomnilniπkimi karticami SDHC. 28 e-fotografija - april, maj 2008 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

29 foto izleti, veë na Pregled objektivov Pentax DA* f2.8 in DA* 200mm f2.8 Nova serija Pentaxovih objektivov z oznako DA* je namenjena najzahtevnejπim uporabnikom, ki od objektivov priëakujejo izredne optiëne lastnosti, dobro izdelavo ter hiter, tih in natanëen autofokus. Ti objektivi predstavljajo vrh ponudbe Pentaxovih objektivov in so sinonim za kakovost. Toda ali to vedno dræi? Sploπen opis DA* Kot vsi objektivi iz druæine DA* so tudi ti trije weather resistant, kar nam omogoëa, ob uporabi s K10D ali K20D, fotografiranje tudi na deæju, snegu ali pa celo sredi puπëave brez bojazni, da bi nam ob normalni uporabi vlaga ali prah priπel v objektiv ali v fotoaparat. Prav tako ima DA* serija prenovljen sistem ostrenja. Za razliko od kardanskega prenosa uporablja t.i. SDM (Supersonic Drive Motor) v samem objektivu kar omogoëa hitrejπe in predvsem veliko tiπje ostrenje. Uporabnik bo æe ob prvem ostrenju opazil, da je skoraj nesliπno, kar je zelo velik napredek od ostrenja s kardanskim prenosom. Tako je Pentax s SDM odpravil πe zadnjo veëjo pomanjkljivost - glasno ostrenje dosedanjih FA in DA objektivov. Omenjena trojica ima tudi Pentax Quick-Shift sistem, ki omogoëa roëno ostrenje brez preklopa na MF naëin ostrenja. Tako lahko uporabnik v situaciji kjer AF ne more pravilno izostriti (zaradi premalo kontrasta ali premalo svetlobe) sam hitro koregira ostrenje. Vsi trije objektivi imajo notranje ostrenje - prednja leëa na objektivu se ne vrti. To omogoëa enostavno uporabo filtrov. Prav tako je vsem objektivom priloæena sonëna zaslonka. DA* mm DA* mm je srednji-zoom (2,7x faktor zoom-a) objektiv. Kot je razvidno æe iz imena, pokriva goriπënice od 50 mm pa vse do 135 mm. OmogoËa uporabo odprte zaslonke F2.8 skozi celotno zoom podoëje. Tudi tu je ohiπje zelo kvalitetne izdelave. Objektiv ima notranje zumiranje in je skozi celotno obmoëje enake dolæine - se ne razteguje niti krëi. Zumiranje poteka povsem zvezno. ObËutek pri dræanju je dober le precejπen del objektiva zavzema obroë za roëno ostrenje, ki ga uporabnik lahko (πe posebej v prvih dneh uporabe) pomotoma zamenja za obroë za zumiranje. OptiËnim lastnostim tega objektiva se ne da oporekati. Razmeroma oster je æe pri F2.8. Od F3.5 naprej pa je ostrina æe odliëna. V primerjavi z DA* 16-50mm je ostrina fotografije, sploh pri najbolj odprti zaslonki, na strani DA* mm. Fokusiranje je tudi tu pri dobri svetlobi in kontrastu izredno hitro, pri temnejπih pogojih se pa obëasno lovi. e posebno v temnejπih pogojih je obëutno hitrejπi od DA* 16-50mm. Pri polno odprti zaslonki je zaznati nekaj vinjetiranja, ki z zapiranjem zaslonke do F4.5 postopoma izginja. Prav tako je opazno nekaj kromatske abreacije (CA) pri najbolj odprtih zaslonkah nad F4. DA* 200 mm DA* 200mm je objektiv s fiksno goriπënico 200mm. Njegova uporabnost se zelo izkaæe pri portretni fotografiji, lahko pa ga uporabimo tudi za fotografiranje bolj oddaljenih motivov. Ohiπje je tudi tu na nivoju serije DA*. Glede na teæo in 200 mm bi lahko bolj zahteven uporabnik pogreπal nastavek za stojalo. Toda πe vedno je aparat s tem objektivom povsem stabilen na moënejπem stativu. Takoj, ko naredimo prve posnetke s tem objektivom vidimo, da gre za resniëno izjemen objektiv. Tako po izdelavi kot tudi po optiënih lastnostih. Ima πe boljπe optiëne lastnosti kot æe zelo dober DA* mm. Ostrenje poteka izredno hitro in skoraj nesliπno. Tudi v temnejπih prostorih v veëini primerov ostri πe vedno zelo hitro (do 2 sekundi). Le obëasno se pojavi lovljenje fokusa. Takrat pa lahko traje iskanje fokusa tudi do 4-5 sekund in ni zagotovila, da bo uspeπno. V tem primeru je fokus najbolje roëno popraviti, kar je zelo hitro zaradi Quick-Shift sistema. Vseeno je obëutno hitrejπi in natanënejπi od DA* 16-50mm v temnejπih pogojih. Rahla CA je pri moëni svetlobi opazna do zaslonke F4, pri bolj zaprti zaslonki pa popolnoma izgine. Pri zaslonki F2.8 je opazno rahlo vinjetiranje, ki æe pri F3.5 izgine.tehniëni podatki: Testne fotke od f2.8 do f22 Testne fotografije so bile opravljene s Pentax K10D z nevtralnimi nastavitvami (naravne barve, kontrast, ostrina in saturacija na 0) in RAW formatu, konvertirano v JPEG brez dodatne obdelave. Izbrane zaslonke so bile: F2.8, F3.5, F4.5, F8, F11, F16 in F22. Vsi objektivi imajo priëakovano najboljπo ostrino okrog zaslonke F8 in najmanj ostrine pri F22 ter F2.8. (testne fotografije so predstavljene na ZakljuËek Pentax je s svojo DA* serijo naredil velik korak naprej glede na DA serijo, namenjeno digitalnim Pentax DSLR fotoaparatom. Objektivi so pokazali izjemno kakovost izdelave, odpornost na vremenske vplive, hitro in tiho ostrenje in najpomembnejπe - izredne optiëne lastnosti. Objektivi so æe pri rahlo zaprti zaslonki izredno ostri. DA* mm se je izkazal tudi za primernega za makro posnetke s pomoëje kvalitetne predleëe. Igor Vizec Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - april, maj

30 Canon IXUS 80, 85, 90 Po kvalitetnih, lepih in zmogljivih IXUS 70 in najpomembnejπe, njeno polnjenje je izjemno 75, so pred slabim mesecem na træiπëe priπli hitro, tako da lahko tudi v zaporednem naëinu kar πtirje nasledniki, zdaj æe upokojenih IXUS fotografiranja fotografiramo z bliskavico, kar 70 in 75. Do sedaj so prve πtevilke oznaëevale, je pri veëini kamer drugih proizvajalcev v koliko milijonov toëk premore kamera. Pri minirazredu onemogoëeno. Bliskavici lahko novih modelih pa so se tega dræali samo pri nastavljamo tudi jakost, in sicer v + ali -. IXUS 80 in 82, medtem ko IXUS 85 in 90 v sebi Ostrenje je izjemno hitro. Kamera lahko ostri skrivata tipalo z deset milijoni toëk. Zakaj so v centru slike, lahko jo nastavimo, da ostri sedaj predstavili kar πtiri nove kamere v mini v AiAF (inteligenëni avtofokusni sistem) razredu, koliko se med seboj razlikujejo in naëinu, ki deluje tako, da kamera sama katera je najprimernejπa za nakup je opisano poiπëe najkontrastnejπo toëko in jo izostri. v tem testu. Najuporabnejπi naëin pa je FaceDetect Da kar zaënemo s prvima dvema kamerama IXUS 80 in 82. Gre za identiëni kameri, tako po obliki, delovanju, kot samimi tehniënimi podatki. Kje se pa potem razlikujeta se vsi spraπujejmo. IXUS 80 je moæno dobiti v πtirih razliënih barvah (klasiëni srebrni, roænati, Ëokoladni in karamelni), medtem ko je IXUS 82 dobavljiv izkljuëno v modri barvi in samo v trgovinah BigBang. Canon se je namreë odloëil, da se za prodajo IXUS 82 doloëi samo enega trgovca v dræavi (enako velja po vsej Evropi). Poleg IXUS 82 pa zraven podarijo πe originalno usnjeno Canon torbico (kar je pri IXUS 80 potrebno dokupiti dodatno - vrednost 30euro).»e je do sedaj veljalo, da se Canon bolj kot ne dræi stran od bojevanja z drugimi podjetji o tem, katera kamera ima veë milijonov toëk je ta teorija sedaj z modeloma IXUS 85 in 90 zavræena. IXUS 85 je vizualno enak kot IXUS 80/82, ima enake funkcije kot tudi delovanje. Razlikuje se edino v tipalu, ki ima kar deset milijonov toëk - le to je za nekatere πe vedno odraz kvalitete aparata. Tudi IXUS 90 ima deset milijonov toëk, toda pri tem modelu lahko opazimo spremenjeno obliko kamere. Ohiπje na otip deluje bolj masivno, linije so bolj ostre, kamera pa je malenkost veëja od ostalih treh. Ni pa veëje samo ohiπje. VeËji je tudi LCD zaslon na zadnji strani kamere, ki ima premer 3 palca, medtem ko so na preostalih veliki standardnih 2,5 palca. Druge stvari, ki so opisane v nadaljevanju, so pri vseh kamerah identiëne. Objektiv je na novo razvit. Sedaj je tudi Canon dodal optiëno stabilizacijo v mini razred kamer.»eprav je objektiv na novo razvit pa ima πe vedno standardni trikratni razpon goriπënic.»e se ozremo h konkurenci nam leta nudi v mini razredu tudi æe 7-kratno optiëno poveëavo. A Canon raje strmi k veëji kvaliteti ter hitrosti delovanja kamere v praksi, kot pa, da bi kamera izgledala superiorno v teoriji - na papirju. Bliskavica ostaja nespremenjena in kar je naëin prepoznavanja obraza. Le-ta znan æe iz predhodnih modelov kamer. FaceDetect samodejno prepozna do devet obrazov na fotografiji, tako, da nastavitve in fokus nastavi tako, da je kar najveëji poudarek na obrazu portretiranih. Med fotografiranjem, ko kamera zazna obraz, se na LCD-zaslonu obraz ali veë obrazov obrobi s kvadratom in ne glede na to, ali premaknete kamero, bo program v njej obrazu sledil, dokler ta ne bo zaπel iz kadra. Tehnologijo se od predhodnih kamer πe dodelali in sedaj nam omogoëa, da ko so obrazi v kvadratku in sproæilec pritisnjen do polovice se obrazi v kvadratki poveëajo in tako laæje vidimo mimiko obraza.»e obrazi na fotografiji niso zaznani / ali ne slikamo ljudi se ostrenje brez zakasnitve avtomatsko prestavi na AiAF. Druga programska funkcija, ki je bila izboljπana je redukcija rdeëih oëi.»e kamera æe med fotografiranjem zazna obraz in na posneti sliki zazna rdeëe oëi, bo le-te avtomatsko odstranila. V kolikor jih kamera ni avtomatsko odstranila pa lahko mi to naredimo roëno z vsega dvema klikoma v meniju. Samo pritisnemo funkcijo za odstranjevanje rdeëih oëi, roëno oznaëimo, kje na fotografiji rdeëe oëi so in s pritiskom gumba New file ali Overwrite naredimo kopijo fotografije ali pa kar presnamemo fotografijo. Za nekatere, z æeljo hitrejπega delovanja s kamero, je dobrodoπla funkcija, ki takoj po zajeti fotografiji na zaslonu prikaæe nekakπen predogled slike, kjer lahko doloëimo, da nam poleg zajete fotografije pokaæe tudi stoodstotni izrez iz fotografije v toëki, kjer je bila ostrena. To pomeni, da imamo lahko takojπen pogled na stoodstotno velikost motiva, saj nam ni treba uporabljati pribliæevanja v naëinu Playback. Med fotografiranjem se lahko na zaslonu izpiπejo prav vsi potrebni podatki in πe mnogo dodatnih funkcij. Naj omenim le eno izjemno uporabno (Ëe fotografije razvijate), ki na zaslon (zgoraj in spodaj) nariπe navidezni horizontalni Ërti, s katerima imate vpogled v fotografijo formata 3 : 2. To pomeni, da Ëe bosta ti Ërti prekrivali glavo in noge, teh ne bo na razviti fotografiji formata 3 : 2 (15 x 10 cm). Vsak gumb na zadnji strani ima vsaj eno funkcijo. Izjemno dobrodoπla je tudi lastnost, da si lahko na gumb, ki je namenjen izkljuëno tiskanju v povezavi s tiskalniki, nastavimo æeleno funkcijo, ko kamera ni povezana s tiskalnikom. S tem gumbom lahko prikliëemo nastavitev za spreminjanje stopenj WB, EV, prek njega lahko snemamo video zapis itd. Med fotografiranjem, ko je sproæilec æe pritisnjen na polovico, pa prevzame funkcijo viπanja vrednosti ISO.»e fotografirate v slabπih svetlobnih pogojih brez bliskavice in kamera zazna, da bo vaπ posnetek verjetno zamaknjen, zaëne ta gumb opozarjati z utripajoëo modro luëko.»e jo pritisnemo, bo kamera zviπala vrednost ISO do te vrednosti, da posnetek ne bo zamaknjen. Poleg tega je v meniju tudi opcija, da kamera sama opravi to korekturo, brez da bi nam bilo potrebno pritiskati na ta gumb in tako ga lahko imamo nastavljenega za kakπno drugo lastnost. Seveda pa ta funkcija ni vsemogoëna. Vrednost ISO kamera nastavi na najviπjo 800 ISO, kar ni dovolj v vseh pogojih. V tem primeru lahko roëno nastavimo vrednost 3200 ISO, kar je najveëja obëutljivost tipala v tej kameri. Kot vsak IXUS do zdaj imajo tudi novi modeli moænost samodejnega delovanja. To pomeni, da za vse nastavitve poskrbi kamera sama. Moænost je tudi delovanje v naëinu P, kjer lahko nastavljamo veëino nastavitev, izvzeti sta moænosti nastavljanja zaslonke in Ëasa osvetlitve. V scenskih naëinih je veliko prednastavljenih moænosti delovanja kamere, od portretnega naëina, noënega, otrok in ljubljenëkov, delovanja kamere, prilagojenega fotografiranju v prostorih, sneænega naëina, kjer kamera odstrani modro barvo snega in poskrbi, da fotografije niso pretemne, do nastavitev za fotografiranje pod vodo itd. Videozapis se zajema pri najviπji loëljivosti 640 x 480 pik pri 30 posnetkih v sekundi. Moænost je tudi zajem v slabπi kakovosti in tudi videozapis s 60 posnetki v sekundi ni izvzet iz kamere. Ko smo v naëinu ogleda fotografij Playback, lahko æe posnetim fotografijam (kot je opisano æe prej) popravljamo rdeëe oëi, pozneje jim lahko spreminjamo intenzivnost barv (enako, kot da bi æe pred fotografiranjem nastavili naëin zapisa barv). Barvna intenzivnost vivid poudari vse barve, v naëinu Neutral so barve bolj blede realne. Kamera ponuja tudi moænost Ërno-bele fotografije, naëin zapisa sephia in tudi zapise s poudarjeno modro barvo (uporabno za boljπo intenzivnost barve neba). V meniju Playback lahko nastavimo, da Ëe dvakrat pritisnemo gumb za ogled fotografij, se te zaënejo prikazovati v naëinu Slideshow ali pa se kamera prelevi v diktafon in zajemamo samo zvoëni zapis. Glede same slike je potrebno povedati, da kamera æe na povsem avtomatskih nastavitvah naredi lepo fotografijo za druæinski album. Tudi v slabih svetlobnih pogojih se kamera z avtomatskimi nastavitvami odreæe dobro, saj so fotografije ostre in dobro osvetljene. V kolikor æelite dodati veë barv za πe bolj æive in oëesu prijaznejπe fotografije je tu funkcija Vivid. V kolikor vam avtomatika ni po godu, lahko kamero upravljate v roëni avtomatiki, kjer lahko prenastavljate prav vse funkcije razen zaslonke in Ëasa. Med samimi modeli IXUS 80, 82, 85 in 90 ni opazne razlike v kvaliteti fotografije. Tudi med 8 milijonskima 80 in 82, ter 10 milijonskima 85 in 90 ni razlike, razen pri poveëavah velikosti 30 x 40cm, kjer pride do izraza veë milijonov toëk iz 85 ter 90. In katera kamera je primerna za vas? Pri IXUS 80 lahko izbirate med razliënimi barvami. IXUS 82 je samo v eni barvi a zato zraven dobite æe originalno usnjeno Canon torbico. IXUS 85 se lahko pohvali z 10 milijoni toëk. IXUS 90 pa πe z veëjim zaslonom. Kaj potrebujete, Ëesar ne, a si vseeno æelite, in kaj boste kupili, pa je na vas. Æiga Intihar 30 e-fotografija - april, maj 2008

31 Olympus SW kamere za pod vodo Kopanje v Unici Tokrat sta se v mojih rokah znaπla dva kompakta, ki po svojih fotografskih sposobnostih prav v niëemer ne izstopata iz povpreëja ostalih kompaktov istega cenovnega razreda, mogoëe celo nekoliko zaostajata. A vendar o njima nebi pisal, Ëe nebi bila nekaj posebnega - trenutno najbolj trpeæna kompakta v tem razredu, saj se z njima lahko potapljamo, preæivita pa tudi kak (ne)naërtovan padec na tla. Govorim seveda o Olympusu mju 1030 SW ter njegovi manjπi sestrici mju 850 SW. Najbolj pomembne tehniëne lastnosti aparata mju 1030 SW so: tipalo z 10 milijoni toëk, objektiv / (ekvivalentno mm v 35mm formatu), 6.9 cm diagonalo zaslona, ISO razpon od 80 do 1600, vodo-odpornost do 10m globine, odpornost na padce z viπine do 2m ter odpornost na pritisk 100kg. Mlajπa sestrica pa ima tipalo z 8 milijoni toëk, objektiv / (ekvivalentno mm v 35mm formatu), 6.4 cm diagonalo zaslona, ISO razpon od 64 do 1600, vodo-odpornost do 3m globine ter odpornost na padce z viπine do 1.5m. Poleg naπtetih (ter nekaterih manj pomembnih) lastnosti imata oba tudi vgrajeno bliskavico z dosegom do 4m ter LED diodo za osvetlitev pri makro fotografiji, razporeditev tipk pa je na obeh aparatih enaka. Aparata sta relativno teæka, saj je moral proizvajalec zaradi zagotavljanja vzdræljivosti lahke in mehke materiale (predvsem razliëne plastike) zamenjati z kovinskimi. Tudi objektiv je relativno temen (minimalna zaslonka ), kar je posledica tankega ohiπja (21mm) ter dejstva, da mora biti objektiv v celoti vgrajen v ohiπje, saj je le tako moæno zagotoviti odpornost na pritisk 100 kilogramov. Odstranjevanje obëutljivih mehanskih sklopov pa je privedlo do tega, da ima aparat namesto optiënega stabilizatorja slike (pri katerem se premikajo senzor in/ali leëe v objektivu) digitalni stabilizator, ki deluje tako, da aparat samodejno poveëa ISO obëutljivost senzorja ter tako skrajπa Ëas in poslediëno zajame nestreseno sliko. Stranski uëinek te reπitve so nekoliko bolj πumeëe fotografije v slabih svetlobnih pogojih, a vseeno je bolje to kot pa uniëen mehanski stabilizator po petem padcu aparata. Shranjevanje fotografij je izvedeno v JPEG obliki razliënih velikosti in kakovosti, RAW oblika zapisa æal ni podprta. Kvaliteta slike je zadovoljiva, le robovi na πirokem koncu so æe opazno mehki, kar je cena efektivne goriπënice 28mm. Æal ne razumem poteze Olympusa, ki v aparat ni vgradil funkcije odstranjevanja rdeëih oëi na æe postnetih fotografijah, saj bi uporabnikom s tem privarëeval kar nekaj Ëasa, tehnologija za to pa je prav tako æe razvita in preverjena. Morda pa nas bo presenetila katera izmed posodobitev aparatove programske opreme v prihodnosti, ki bo dodala to funkcionalnost. Za snemanje videa, ki ima v najboljπi kvaliteti 640x480 toëk pri 30 slikah na sekundo, potrebujemo hitre xd kartice, saj smo drugaëe omejeni na dolæino videa 10s, niæje kvalitete videa pa bolj kot hitrost kartice omejuje prostor na njej. xd kartice so æal nekoliko zgreπene, Ëesar se oëitno poëasi zaveda tudi Olympus, zato dobimo skupaj z aparatom vmesnik, ki nam omogoëa uporabo microsd kartic. Pred uporabo aparata pod vodo moramo obvezno preveriti tesnjenje obeh tesnil (eno pri USB vtiëu, drugo pri kartici/ bateriji), saj lahko æe manjπa smet ali Ëloveπki las povzroëita vdor vode v aparat, kar ponavadi pomeni konec njegovega æivljenja; seveda garancija v tem primeru (malomarnost uporabnika) ne velja. Po uporabi fotoaparata v ekstremnih razmerah (vodi, blatu, itd) pa moramo fotoaparat obvezno ustrezno oëistiti ter pred odpiranjem vratic kartice ali USB vtiënice dobro posuπiti, saj bi v nasprotnem primeru ob odpiranju vanj lahko priπla voda, ki se je nabrala na zunanji strani tesnila. Morska voda aparatu, Ëe ga po uporabi ustrezno oëistimo s sladko vodo, ne πkoduje, zato je primeren tudi za na plaæo, jadranje, surfanje ali potapljanje. Test aparatov je bil izveden na poplavljenem Planinskem polju - kopala sta se v vodi, padala po tleh ter se zakopala v pesek in blato. Moker del testa se je konëal po pribliæno pol ure, saj me je æe poπteno zeblo v roke, tako da je sledilo samo πe umivanje (odstranjevanje blata) ter suπenje. Zaradi majhnih πpranj na aparatu (pri vratcih, zvoëniku itd) ga je na terenu skoraj nemogoëe popolnoma oëistiti (potrebujemo krtaëo, ki je ponavadi ne nosimo s seboj), kar zna zelo oteæiti oziroma celo onemogoëiti menjavo baterije ali kartice. Aparata sta vse teste preæivela brez teæav, na zunanjosti pa je vidnih nekaj prask, katere so po trditvah proizvajalca nekaj normalnega - proizvajalec namreë garantira delovanje aparata (notranjosti ohiπja) ter ne njegovo odpornost proti praskam ali podobnim lepotnim poπkodbam. Zaradi svoje trpeænosti in vodo-odpornosti bo aparat, kljub povpreënim zmogljivostim, pritegnil marsikoga, ki pri svojem delu ali hobiju potrebuje fotoaparat, a ga zaradi novodobni tehnologiji neprijaznega okolja do sedaj ni mogel imeti. Tako se bo zaradi svoje majhnosti in trpeænosti, ki omogoëata brezskrbno noπenje aparata praktiëno vedno in povsod, znaπel na druæinskem izletu na morje ali v æepu gasilca, planinca, ribiëa ali tabornika. Prav vsem pa fotoaparat nudi tudi dodaten bonbonëek - vgrajeno LED diodo lahko uporabljamo kot æepno svetilko za iskanje kljuëev v torbici, sveæih nogavic v nahrbtniku ali poti iz gozda, ko nas na izletu prehiti noë. Samo Vodopivec e-fotografija - april, maj

32 Kamera1 ali kamera2, to je zdaj vpraπanje? Namen Ëlanka je opisati odloëitveni problem izbire med dvema modeloma zrcalno refleksnih fotoaparatov. Sam sem pred odloëitvijo glede dveh kamer proizvajalca Pentax. Zato tu ne bo podrobnega opisa tehniënih lastnosti enega ali drugega modela, ki so dosegljivi na spletu (dpreview.com, letsgodigital.com, imatest.com, phto.net, e-fotografija.si, photozone.com in razni blogi s podroëja digitalne fotografije). TehniËne karakteristike in ocene modelov so povzete po navedenih spletnih straneh in so tudi uporabljene pri izgradnji odloëitvenega modela. V Ëlanku bo tako posveëena predvsem pozornost problemu odloëanja med modeloma. Predstavljen bo odloëitveni model, ki naj bi poenostavil in pospeπil proces odloëanja pri izbiri aparata. Za podporo pri odloëitvi sem uporabil program za podporo veëparametrskemu odloëanju, DEXi. Program je na voljo na spletu in kot je razvidno iz spodnje slike, je bil razvit v sodelovanju med Ministrstvom za πolstvo znanost in πport RS, Fakulteto za organizacijske vede v Kranju in Institutom Joæef tefan iz Ljubljane. Naslednja tabela prikazuje odloëitvena pravila s prikazanimi uteæmi. Razvidno je, da je (individualno doloëeno) najveëja teæa posveëena πumu v sliki (54%), nato ostrini posnetka (15%) nato pa barvni globini (15%) in kontrastu (15%). Iz odloëitvenih pravil, glede na navedene uteæi je razvidno, da je bistvena kvaliteta posnetka pri slabih svetlobnih pogojih. Fotografom, ki upoπtevajo ta kriterij, se delavnik zato moëno podaljπa v zgodnje jutro in pozno popoldne. Zakaj sem sam za Ëlanek izbral ravno Pentaxova modela K10D in K20D? V naπi druæini domuje Pentax æe skoraj 25 let. Predsednik korporacije Hoya, ki je tudi trenutni lastnik blagovne znamke Pentax, je pred Ëasom na predstavitvi modela K20D v Dubaju izjavi: Pentax will be Pentax! To je zadostni razlog da bo Pentax naπ druæinski Ëlan tudi v prihodnje. So pa tudi drugi razlogi, ki bodo obdelani v nadaljevanju, predvsem pa v sklepu Ëlanka.»e si pa vi æelite na podoben naëin izbrati kamero, lahko v enakem programu na sebi lasten naëin in za druge kamero izdelate vrednostno izbiro. Zakaj je pri izbiri novega fotoaparata potreben sistematiëen pristop, opisan v nadaljevanju? Jasno je, da sistematiëen pristop ni nujno potreben, vendar, zakaj bi se odloëali na pamet, Ëe nam pri tem lahko pomaga znanost. Kaj je sploh odloëanje? V osnovi je odloëanje proces, pri katerem je potrebno izmed veë variant (alternativ, inaëic, moænosti) izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam. Eden izmed principov odloëanja je veëparametrsko odloëanje, pri Ëemer govorimo o takπnem procesu, ki naj bi zagotovil dovolj znanja za dobro odloëitev ter zmanjπal moænost, da bi kaj spregledali. V sploπnem gre za razgradnjo odloëitvenega problema na manjπe, manj zahtevne podprobleme. Variante razgradimo na posamezne parametre, kriterije, ki jih loëeno ocenimo glede na vsak parameter. Definirati moramo drevo kriterijev, kjer je problem strukturiran v veë podproblemov. Drevo je lahko sestavljeno iz veë nivojev, kar je odvisno od strukturiranosti problema. Pri tem si pomagamo s programskim orodjem DEXi. Najpomembnejπi del DEXi-a je baza znanja in njena transparentnost, ki omogoëa uporabniku pregled nad modelom v kateri koli fazi, doseg do vseh vrednosti in uporabljenih pravil ter enostaven dostop do razlag vrednosti. Predstavlja namreë tisti del, ki mora biti ustvarjen za vsak primer posebej in zahteva podrobno poznavanje problemskega podroëja (v naπem primeru sta to Pentaxova modela K10D in K20D in podroëje fotografije). Pri DEXi-u so zaloge vrednosti atributov izraæene s kvalitativnimi vrednostmi, torej z besedami, kot so na primer primerno, sprejemljivo, dobro, odliëno. Zaloge vrednoti si torej izberemo sami tako, da nam Ëim bolje opisujejo posamezen atribut od najslabπe do najbolje ocenjene vrednosti. Kaj je v naπem primeru predmet odloëanja? Kakπne cilje æelimo doseëi z odloëitvijo in katerim zahtevam mora ustrezati izbrana varianta? V naπem primeru obravnavamo le dve varianti, in sicer dva Pentaxova modela K10D in K20D. Je pa odloëitveni model primeren za medsebojno primerjanje razliënih modelov znotraj blagovnih znamk kot tudi primerjanje med konkurenënimi modeli. Lastniki odloëitvenega problema smo potencialni kupci, ki se odloëamo med modeli aparatov. Drevo kriterijev bo zgrajeno za konkretni primer. V prvem nivoju, v korenu, je model aparata razdeljen na sam aparat (DSLR), njegovo ceno in moænost dobave dodatne opreme. V nadaljevanju je aparat razdeljen πe na ohiπje, delovanje aparata, kakovost posnetka in upravljanje z aparatom. Naslednje tri slike prikazujejo celotno odloëitveno drevo z odloëitvenimi kriteriji, zalogo vrednosti ter rezultati vrednotenja variant. 32 e-fotografija - april, maj 2008 Kljub temu, da je kriterij kvalitete posnetka v slabih svetlobnih pogojih moëno uteæen, je pa po drugi strani spet moëno uteæen kriterij kvalitete posnetka do obëutljivosti ISO400 (65%) saj kljub vsemu najveë fotografiramo v dobrih svetlobnih pogojih. OdloËitvena pravila prikazuje spodnja tabela. Seveda program omogoëa izpis grafiënih rezultatov v zelo veliko kombinacijah. Rezultati vrednotenja, ki upoπtevajo naπe uteæi, oziroma osebno preferiranje doloëenih lastnosti modelov, so prikazani na spodnjih grafikonih. Prvi grafikon nam govori o tem, da je K20D dober aparat, medtem ko je K10D primerjaje s K20D primeren aparat. Oba imata malo moænosti pri izbiri dodatne opreme (v primerjavi z Nikonom ali Canonom), obenem pa tudi oba dva precej ponujata za svoj denar. Naj omenim, da je trenutna okvirna cena rabljenega modela K10D s kit objektivom, pribliæno polovico cene novega ohiπja K20D. Naslednji grafikon nam govori o tem, da je K20D po vseh osnovnih kriterijih, ki so prisotni pri nakupu aparata boljπi od predhodnika, K10D. Zadnji grafikon govori o dejstvu, zakaj naj bi zamenjali model aparata. Naj naπtejem razloge, ki zelo izstopajo iz spodnjega grafa, in sicer: live view funkcija, resolucja (pixli), kvaliteta slike pri visoki

33 obëutljivosti, obëutljivost senzorja, umirjevalnik slike v ohiπju in delovanje AF. Na koncu sistematiënega odloëanja ponavadi πe upoπtevamo funkcijo, ki jo tudi omogoëa programsko orodje, in sicer funkcijo kaj Ëe ( what if v angleπëini). Kaj nam pomeni omenjena funkcija? K20D je glede na zgornje grafikone dober aparat. Kakπen aparat pa bi bil, Ëe bi v tovarni izboljπali doloëene lastnosti? Torej, kaj bi morali v Pentaxovi tovarni izboljπati, da bi bil K20D odliëen aparat? To bi glede na postavljene kriterije dosegli tako, da bi proizvajalec ali poveëal obëutljivost senzorja, ali poveëal avtonomijo akumulatorjev ali hkrati poveëal podroëje AF in hitrost zaklopa.»e sem Ëlanek priëel s priredbo znane izjave angleπkega dramatika, Golla Nova kolekcija 2008 æe na voljo naj nadaljujem in obenem konëam z mislijo slovenskega psihologa, dr. Antona Trstenjaka, ki pravi da je pri odloëanju dvom stalni Ëlovekov spremljevalec.»lovek je tudi edino bitje, ki lahko dvomi. Lahko pa dvomi o vsem: o ljudeh, vidnih in zlasti nevidnih stvareh, pa tudi o samem sebi. Tako lahko dvomi tudi o svojih odloëitvah, kar je tudi vzrok neodloënosti in odlaganja sprejemanja odloëitev. Pri nakupu novega modela zrcalno refleksnega aparata, pa je kljub razdelanemu odloëitvenemu modelu, pred nakupom prisoten dejanski dvom, ki izhaja iz sledeëega dejstva. Ali je smiselno ljubiteljskemu fotografu vsako leto prodati model aparata, ki je πe vedno v garanciji in k temu dodati povpreëni neto slovenski osebni dohodek? To seveda velja le za Pentaxove modele. Za Nikonove in Canonove modele, namenjene profesionalni uporabi, je pri zamenjavi modela vsako leto potrebno nameniti povpreëni meseëni managerski bruto osebni dohodek. Opomba V Ëlanku so bile uporabljene snovi s predavanj in Ëlankov prof. RajkoviËa in dr. Bohanca s Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Franc VrtaËnik Golla je svetovno poznana blagovna znamka, ki s svojimi modnimi torbami vnaπa sveæino in mladostnost v svet mobilne elektronike. Z zdruæitvijo ustvarjalnega vpliva mode, modernega naëina æivljenja in tehnologije, so izdelki Golla postali priljubljen modni dodatek v veë kot 100 dræavah po celem svetu. Njihove torbe so znane predvsem po uporabi modnih barv, izvirnih vzorcev in po odliëni kakovosti. Nova kolekcija 2008 vkljuëuje πiroko ponudbo torb za mobilne telefone, MP3 predvajalnike, digitalne fotoaparate in prenosne raëunalnike. Z vstopom mode v svet elektronike æeli Golla postati tista globalna znamka, ki bo s svojim inovativnim pristopom imela pomemben vpliv na svetovne trende oblikovanja in razvoja novih izdelkov. Golla dodatki niso zgolj zaπëitne torbice za naprave, vendar so tudi modni dodatki. V letu 2007 so v Golli prodali skoraj 13 miljonov torbic, prisotni so praktiëno v vseh veëjih tehniënih verigah in trgovinah GSM ponudnikov po celem svetu. Tradicija izdelave papirja in digitalni izpis Kitajci so bili po tradiciji znani po iznajdbi papirja, toda Arabci so bili tisti, ki so prinesli (predstavili) ta novi proizvod zahodu, seveda po tem, ko so se sami nauëili osnove izdelovanja papirja in so tudi izboljπali tehnike izdelave. To je bil dolg in kompliciran proces, ki ni bil konëan do druge polovice 13.st. v Fabrianu, mesto 100 km oddaljeno v notranjost od Ancone, ki je bila takrat znano pristaniπëe. Po vsej verjetnosti je razlog, da je Fabriano postal najpomembnejπi center izdelovanja papirja v Evropi, v tem, da je lociran blizu Ancone, pristaniπëe posebej odprto za komercialne izmenjave z arabskim svetom. Povedati moramo tudi, da je izjemna sposobnost kvalificiranih rokodelcev papirja, vodila k pomembnemu izboljπanju kvalitete papirja, proizvedenega v Fabrianu. Dva pomembna procesa inovacij sta vodila k rasti Fabriana kot zibelki v proizvajanju papirja v modernem konceptu... Prvi je bil uporaba æivalske æelatine za povrπinsko kalendriranje papirja. Druga inovacija je bila iznajdba veëtoëkovne hidravliëne kladivne æage (13.st.), ki je stepala preproge, in tako skrajπali delovni postopek kar so prej morali roëno voditi (to so uporabljali Arabci). e ena velika inovacija pri Fabrianu je bila izdelava vodnih æigov na papirju. Na zaëetku so jih uporabljali samo kot blagovno znamko papirja. Umetnost izdelave papirja je dosegla najveëji razcvet v renesanci. To je dokazano z obseænimi dokoumenti, kot tudi pogosto uporabo vodnih æigov v tem Ëasu. Veliko jih najdemo tudi v korespondenci pomembnih umetnikov. Na papir Fabriana so ustvarjali veliki umetniki kot so Michelangelo, Leonardo Da Vinci,... Danes je Fabriano papir znan po svoji kvaliteti in ceni po celem svetu, predvsem med umetniki, arhitekti, oblikovalci in tiskarji. Proizvajajo tudi pisarniπke papirje, πolske papirje, vrednostni papir (imajo dovoljenje od evropske banke in tudi proizvajajo papir za EVRO), ter æe nekaj Ëasa tudi fotografske papirje za tiskalnike (fine, premazne in mat papirje).

34 Skenerji / enostavno do digitalnega arhiva II.del Skenerji v praksi Najboljπo moæno kakovost preslikave filma in slike s skenerji so razvili æe pred dvajsetimi leti. Vse druge novosti gredo na raëun zniæevanja cen, enostavnosti uporabe in hitrosti preslikave. Pred dvajsetimi leti je imel dober skener vsaj 200 potenciometrov za nastavitev preslikave. Dve tretjini teh nastavitev je uporabnik nastavil s preizkusi in so veljale za vse povpreëne originale, drugi potenciometri pa so bili potrebni za korekturo vsake slike posebej. Zdaj osnovne korekture - poërnitve slike (belina, temina), barvne tonske vrednosti in kontrast - opravimo s pritiskom na gumb. Tudi najboljπi skenerji s CCD tipali se ne morejo pribliæati tehnologiji bobnastih skenerjev izpred dvajsetih let. Zato lahko trdim, da so nekateri podatki o ploskovnih skenerjih napihnjeni ali zgolj teoretiëni. Vsi podatki o kakovosti skenerja so za fotografa le informativni. e pred osmimi leti smo kupovali skenerje s trojnim prehodom in s samo osmimi biti barvne globine. Zdaj skenerji niæjega kakovostnega razreda do 30 tisoë tolarjev moëno presegajo njihovo kakovost. Poslovni in druæinski fotograf je z njimi æe povsem zadovoljen. Draæje ploskovne skenerje uporabljajo v grafiënih studijih za preslikavo tiskovin in fotografij za Ëasopisni in revijalni tisk, pri katerem se ne zahteva visoke kakovosti. Izrazni fotograf je z njimi pogojno zadovoljen. Skenirana fotografija glede na izvirnik zgubi nekaj ostrine, kontrasta in pravilnosti barvnega zapisa, Ëesar tudi s programi za obdelavo slik ne moremo dovolj dobro popraviti. Kakovost skenerja Vse skenerje kot tudi digitalne kamere ocenjujemo po dveh pomembnih lastnostih. To sta RESOLUCIJA (LO»LJIVOST) in BARVNA GLOBINA. VeËja loëljivost skeniranja omogoëa veëje poveëave, kar je pomembno predvsem pri filmih manjπega formata. LoËljivost pri skenerjih merimo s πtevilom toëk na palec (ppi = Pixel Per Inch). Tipalo potuje in ne zajema slike kot kamera, zato je branje linijsko. Glavno vlogo igra spet oko. Seznanili smo se æe z dejstvom, da oko razpozna okoli 10 linij/toëk na milimeter ali 254 linij/ toëk na palec. Zato mora biti digitalni zapis tako kakovosten, da zadosti potrebi oëesa. V praksi preizkuπena in ustrezna kakovost skeniranja v velikosti 1:1 je 300 toëk na palec. To velja tako za grafiëni tisk kot za izpis s termosublimacijskimi tiskalniki in z labolatorijskimi osvetljevalnimi napravami.»e æelimo sliko 10- krat poveëati, potrebujemo 10-krat zmoglivejπe tipalo, torej tipalo z vsaj toëkami na palec. Ploskovni skenerji omogoëajo optiëno loëljivost skeniranja od 300 ppi do ppi. Namenjeni so skeniranju fotografij, te pa so æe nekajkratne poveëave s filma. Pri ploskovnih skenerjih pa zelo radi zapiπejo tudi zmoænost interpolirane loëljivosti, nekateri tudi do ppi, vendar je ta loëljivost za kakovostno preslikavo neprimerna. Skenerji za preslikavo filmov uporabljajo tipala z optiëno loëljivost skeniranja do ppi. VeËina film-skenerjev je prirejena za skeniranje 35-milimetrskih filmov. Zato je loëljivost skenerjev v veëini primerov cca ppi, tako da s temi skenerji lahko poveëamo leica format do velikosti 20 x 30 cm z loëljivostjo digitalnega zapisa 300 ppi. Bobnasti skenerji omogoëajo optiëno loëljivost skeniranja od 300 ppi in vse do ppi, odvisno od cenovnega razreda. Ti skenerji zaradi kakovosti in visoke optiëne loëljivosti ne uporabljajo interpolirane loëljivosti. Z njimi lahko poveëamo klasiëen 35-milimetrski diapozitiv tudi na velikost 70 x 100 cm ali veë brez interpolacije. Seveda pa se pri tej poveëavi æe vidijo vse napake filma in slabosti optike. Barvna globina skenerjev 24-bitni skenerji z 8 biti na osnovno barvo RGB in s CCD svetlobnimi tipali so komaj πe dobri za kakovostno preslikavo, bobnasti s fotopomnoæevalci pa æe povsem zadostujejo. V uporabi so 30-, 36-, 42- in celo 48-bitni skenerji, seveda pa s kakovostjo raste tudi njihova cena. Toda podatki o barvni globini skenerja niso realni. Z bolj mnoæiëno uporabo skenerjev se je njihova kakovost zaradi konkurenënosti zaëela napihovati podobno kot kakovost tipal v digitalnihn kamerah. Bobnasti skener izpred 15 let s samo 8 biti barvne globine, s foto pomnoæevalci in odliënimi algoritmi krepko prekaπa πe tako kakovosten CCD skener s 16 biti zapisa po barvnem kanalu - pa Ëeprav teorija o bitih in meπanju barv govori drugaëe. Za tisk pa tako ali tako vsako sliko spremenimo v 8- bitno. Prav tako ni reëeno, da bo 10-bitni skener sliko preslikal slabπe od 14-bitnega. Veliko je odvisno, kakπne algoritme za pretvorbo elektriënih impulzov zmore procesor in koliko πuma ima tipalo. e z nobenim ploskovnim skenerjem nisem uspel odëitati barvno zasiëenega diapozitiva tako dobro kot s skenerjem za preslikavo filmov, Ëeprav imata oba skenerja enake podatke o loëljivosti in barvni globimi ali ploskovni skener celo boljπe. Nekaterim skenerjem pripisujejo zmoænost razpoznavanja barvne globine tudi 12 bitov po barvi ali 36 bitov v celoti (RGB). To pomeni, da tipalo razpozna 4096 barvnih nians osnovne barve, kar z meπanjem treh barv RGB znese prek 68 milijard barv. Zmoænost branja zasiëenosti barve takega tipala naj bi bila 3,7D (D = poërnitev). Torej je tako tipalo zmoæno presvetliti in odëitati barvne tone tudi v bolj zasiëeni povrπini, kot jo zmore film. Dober diapozitivni film ima najveëjo moænost poërnitve 3,7 D. Za presvetlitev povpreënega diapozitiva nam zadostuje 12-bitno tipalo (3,4 D). Fotografija, narejena iz negativnega filma, ima poërnitev do 2,2 D. Vendar s temi skenerji nisem πe nikdar uspel presvetliti temnejπih delov pravilno osvetljenega diapozitiva! Za kakovostno preslikavo diapozitivov nikakor niso primerni, pa Ëe imajo πe tako prepriëljive podatke. Skener za preslikavo diapozitivov z 12-bitno barvno globino veliko bolje presname diapozitiv kot ploskovni skener z nastavkom za preslikavo prosojnic. Te naprave so viπjega cenovnega razreda od 100 tisoë tolarjev naprej. Canon in Nikon sta vodilna pri razvoju te tehnologije. Njuna skenerja zmoreta pribliæno dpi in 12-bitno barvno globino. S to loëljivostjo lahko diapozitiv leica formata poveëamo do 10-krat za izpis na termosublimacijskih tiskalnikih, digitalnih osvetljevalnih napravah ali za tiskovino. Zaradi naëina zajemanja slike ostrina in zapis temnejπih delov ne zadovoljujeta vseh uporabnikov. HI-END ploskovni skenerji in bobnasti skenerji so zaradi svoje visoke cene primerni samo za profesionalne studije. Kakovost preslikave je izredna in priporoëljiva vsem fotografom, ki si æelijo svoje fotografije ali diapozitive moëno poveëati. OdliËna ostrina, barvni zapis in moænost poveëave zadovoljujejo tudi najzahtevnejπe uporabnike. Dober diapozitiv in digitalizacija z bobnastim skenerjem bo πe nekaj Ëasa najboljπa pot do najkakovostnejπe digitalne slike, boljπa od direktnega zajemanja slike s svetlobnim tipalom v digitalnih kamerah. Razen digitalnih nastavkov za velikoformatne kamere. Diapozitvni filmi stari 20 in veë let æe zaëenjajo izgubljati na kakovosti. Kemikalije vseskozi delujejo in bledenje barv ali celo rjavi fleki niso veë nobena posebnost. S pomoëjo boljπega film skenerja lahko digitaliziramo naπe fotografije in si jih ohranimo za prihodnost. 34 e-fotografija - april, maj 2008 Nakup skenerja Fotografom, ali vsaj veëini od njih, so dosegljivi samo ploskovni in film-skenerji. Ploskovni skenerji zdaj v celoti zadovoljujejo njihove potrebe. Tudi najcenejπi ploskovni skenerji æe premorejo 600 dpi loëljivosti in vsaj 8-bitno barvno globino. Vemo, da 600 dpi zadoπëa za vsaj dvakratno poveëavo in osem bitov za prepoznavanja poërnitve 2,2D. To pomeni, da skener v celoti zajame vse tonske vrednosti barvne fotografije, ki premore najveë 2,2D, in z loëljivostjo 600 dpi

35 Ploskovni CCD Bobenski Namizni, ploskovni skenerji, ki nam nudijo moænost skeniranja filmov nam nudijo zelo slabo kakovost zajema temnih delov risbe. CCD film skenerji so æe kakovostnejπi. S ceno pa jih raste tudi kakovost zapisa temnejπih delov slike. Boben skenerji, ki so zaradi svoje specifiëne uporabe in poëasnosti dela vse manj v uporabi pa nam πe vedno najbolj kakovostno loëijo risbo v temnih delih zasiëenih diapozitivnih filmov. lahko njeno velikost 10 x 15 cm dvakrat poveëa s kakovostno loëljivostjo zapisa 300 dpi. Z osmimi biti barvne globine in 600 dpi loëljivosti skeniranja dobimo fotografijo v digitalnem zapisu za kakovosten tisk v velikosti 20 x 30 cm. Seveda pa obstajajo razlike od skenerja do skenerja. Kakovost branja podatkov se odraæa predvsem s kakovostjo tipala. Da je barvna globina pri skenerjih s CCD tipali laæna, smo æe spoznali. tevilo bitov je predvsem trgovski dejavnik. Da pa ne bi v tem poglavju knjige o osnovi digitalne tehnike zaπli predaleë, navajam samo primerjavo s filmi, ki bo razloæila tudi razliko med tipali. Poznamo negativne in diapozitivne filme. Neglede kateri negativni film kupimo, nam bo laborant, ki pozna svoje delo in labolatorijske stroje pravilno nastavi, izdelal kakovostno fotografijo za veëino ocenjevalcev. Odvisni smo torej od laboranta in ne od filma. Pri diapozitivnih filmih je drugaëe. Fotografi, ki za fotografiranje izberejo dia film, so zahtevnejπi in izbiro filma dobro preraëunajo glede na globino denarnice. Tudi povpreëen gledalec opazi razliko med Velvio, Provio, Ektachrome SV, Ektachrome Elite, Agfo CT ali Konico R-100. Prav tako je pri tipalih v skenerjih ali kamerah. Boljπe je tipalo, veë tonov bo zapisanih in s tem bolj realen barvni zapis. Boljπe je tipalo, manj je goljufive interpolacije loëljivosti in barvnega zapisa. Bolj ste izkuπeni v popravljanju digitalnega zapisa s programi za obdelavo fotografij, veë boste lahko izvlekli iz digitalno zajete fotografije. Zato velja: Za zaslonsko loëljivost zadostujejo najcenejπi skenerji. Za izpis fotografije na kapljiënih tiskalnikih potrebujemo skenerje srednjega cenovnega razreda. Da izkoristimo kakovost barvne osvetljevalne naprave, potrebujemo zapis z najboljπimi ploskovnimi skenerji. Ti skenerji pa ne zadostujejo za kakovostno preslikavo diapozitivov. Za diapozitive uporabljamo film-skenerje. Velikost filma je samo 24 x 36 mm, zato za 10-kratno poveëavo z loëljivostjo slike potrebujemo skener s dpi loëljivosti. Ker zmore diapozitivni film zapisati tudi poërnitev 3,7D, potrebujemo film-skenerje z vsaj 12 biti barvne globine po barvnem kanalu. Kljub temu se tudi tu pokaæe, da je podatek o 12-bitni loëljivosti toëke relativen pojem. Ti skenerji so dovolj dobri za povpreëen prikaz, za kakovostno skeniranje, predvsem Ëimbolj verno reprodukcijo diapozitiva, pa ne zadoπëajo. Za kakovostno reprodukcijo je treba uporabiti HI- END ploskovne skenerje ali, πe bolje, bobnaste skenerje. Fotografi, ki æelijo kakovost, si kupijo kakovostno kamero in odliëne objektive. Za njih so pripravljeni odπteti celo premoæenje. Toda ko pridejo do zapisa svojih odliënih diapozitivov v digitalno obliko, so zadovoljni z nekakovostnimi ploskovnimi ali film-skenerji. Zadostuje jim tudi izpis s cenenimi tiskalniki. Slab sken na film-skenerju je isti izdelek, kot da bi fotografirali na cenen diapozitivni film s kompaktno kamero in s slabim objektivom. Zato pri nakupu skenerja dobro razmislite, za kaj ga potrebujete. Za preslikavo fotografij so ploskovni skenerji dovolj dobri. Boljπega boste kupili, veë tonskih vrednosti bo in boljπa bo ostrina zapisane slike. Za skeniranje diapozitivov pa tudi najboljπi film-skenerji zaenkrat πe ne zagotavljajo zadovoljive kakovosti.»e æe izbirate med Velvio, Provio, Astio in Ektachrome VS, SV, morate vedeti, da je kakovost skeniranja teh filmov s film-skenerji primerljiva s kakovostjo fotografiranja s 400 ISO diapozitivnim filmom. VeËina s temi posnetki ne bi bila zadovoljna, prav tako pa ne more biti s skeniranjem s film-skenerji. (se nadaljuje) Matjaæ Intihar obiπëite nas: Sigma 10-20mm, f/4-5.6 DC EX / Za fotoaparate razliënih znamk Infocona d.o.o., , e-fotografija - april, maj

36 PhotoShop CS3 predstavitev Nikon Capture NX - 2. del Nikon CaptureNX - Base Adjustments Kot pri vsaki stvari, sledi po uvodu tudi nadaljevanje. Tokrat se bomo spoznali s temeljnjimi oziroma osnovnimi koraki, ki jih vsak fotograf opravi v postprodukciji svoje fotografije. Æe v prejπnjem poglavju smo omenili, da Nikon CaptureNX ob takojπnjem shranjevanju odprtih NEF datotek izvede pretvorbo in obdela fotografije v skladu z nastavitvami, ki so zapisane v EXIF-u obdelovane fotografije. Vsekakor veëini priporoëam, da se posvetijo roëni (za skupino fotografij, ki so posnete pod istimi svetlobnimi in barvnimi pogoji, naj si izdelajo Batch) obdelavi svojih mojstrovin. Pa se sprehodimo skozi Base Adjustments. KonËno imamo pogled na celotno delovno povrπino Nikon CaptureNX-a. Vsi menuji na delovni povrπini se dajo prilagajat velikosti namizja in jih po potrebi lahko zapremo.[1] Levo (oznaëeno z rdeëo) je okno Camera Setings v katerem lahko razberemo vse EXIF podatke o nastavitvah fotokamere ob zajemu fotografije. Desno (oznaëeno z modro) pa se nahaja orodjarna oz. Edit List z nastavitvami, na katere lahko vplivamo[2]. V Edit List se zapisujejo vsi naπi postopki in dejanja[3], ki smo jih opravili pri obdelavi. Seveda lahko katerega koli neodvisno in samostojno kasneje popravimo in s tem vplivamo na konëni izdelek. Iz priëujoëe slike si lahko razberemo, da se v tem delu obdelave fotografij lahko poigravamo prektiëno z vsemi moænimi nastavitvami in postopki obdelave. Vsi procesi, ki so v desni koloni oznaëeni z znakom (kljukica) so posledica avtomatske obdelave fotografije o kateri smo æe govorili. Ob spreminjanju katere koli moænosti v menuju Base Adjustment se tudi ta oznaëi s kljukico. Kar nam lepo prikaæe naslednja slika, ko smo pri obdelavi fotografije poveëali Ex- posure Compensation za vrednost +0,67 EV Dostop do nastavitev je preprost. S kazalcem (kurzorjem) miπke kliknemo na puπëico pred æeleno moænostjo. S tem se odpre menu, ki nam omogoëi spreminjanje nastavitev izbrane obdelave. Na sliki je prikazan menu za upravljanje z nastavitvemi beline - White Balance. Menu vsebuje dva spustna podmenuja in sicer zgornjega, kjer izbiramo med dvema moænostima: opcijo Use Gray Point. Privzeta moænost je Recorded Value, dokaj dobre rezultate v kar 70% in nekaj veë odstotkih daje tudi moænost Calculate Automaticaly. Izbira temperature svetlobe oz. izravnava beline je vsekakor stvar posameznika in samo avtor ve, kako je izgledal predmet njegovega ustvarjanja v trenutku fotografiranja. Ko izberemo æeljeno nastavitev se lahko dodatno poigramo πe z bolj podrobno nastavitvijo, ki jo omogoëa drsnik Fine Adjust- ment, s katerim doloëamo temperaturo svetlobe na vaπem posnetku. NASVET: Sam se v veëini primerov posluæujem orodja za doloëanje nevtralne barve, saj skoraj ni fotografije, kjer bi ne naπli nekaj sivine, ki naj bo po moænosti 75-80% ali nekaj beline, na katero lahko s kazalcem kliknemo Poglejmo si rezultat naπega dela (sliki spodaj): Izravnave beline (White Balance) je samo ena izmed veliko moænosti obdelave naπega posnetka, postopek uporabe efektov in moænosti pa je enak zgoraj opisanemu.»e se bom v nadaljevanjih podrobno posvetil vsaki moænosti posebej, bomo lahko nadaljevanja spremljali πe nekaj let, kar pa vsekakor ni moj namen. V neslednjem delu se bomo posvetili posebnim orodjem in obdelavam v Nikon CaptureNX, s katerimi si vsekakor zasluæi mesto med najboljπimi RAW konverterji, ki so trenutno dostopni digitalnim fotografom. koda je le, da so se pri Nikonu odloëili, da bo program podpiral samo Nikonov format NEF, saj bi v nasprotnem primeru posegel po njegovih res odliënih reπitvah πe marsikateri fotograf, ki uporablja druge blagovne znamke DSLR-jev. Nasvidenje prihodnjië, ko bomo spoznali - Napredno - globalno urejanje Samo Hajtnik PREJ Po obdelavi Set Color Temperature (pri tej moænosti izbiramo nastavitve, katere izberemo v spodnjem podmeniju) ali doloëimo nevtralno (sivo) toëko[4] V spodnjem meniju izbiramo temperaturo barve glede na pogoje v katerih smo fotografirali. 36 e-fotografija - april, maj 2008 Izbiramo lahko izmed moænostmi, ki se nahajajo v sliki. Tudi tu æe lahko izberemo [1] Izgled moje delovne povrπine je zajet na Applovem imacu in se obëasno razlikuje od izgleda v Windows okolju [2] Spoznali boste, da praktiëno na vse, razen na nastavitve zaslonke, Ëasa in ISO obëutljivosti ob zajemu fotografije [3] Podobno, kot v Photoshopu zelo priljubljen History [4] O tem bomo govorili v nadaljevanju, orodje Neutral Color Point, pa se nahaja v orodjarni, ki se aktivira in deaktivire s pritiskom na tipko F4 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: