e - Fotografija Digitalna temnica ali iluzija? Preizkusili smo e-videografija

Transcript

1 e - Fotografija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje oktober-november 2005 letnik 4 πt.20 IZVOD JE BREZPLA»EN! Ne misliti, da se v analogni tehniki ni niëesar dalo spreminjati od motiva, pritiska na proæilec do konëne fotografije. Spoznajte digitalno temnico, spoznajte kaj nam nudi program PhotoShop CS2 in πe korak bliæe boste novi fotografski revoluciji. Le na tak naëin boste izgubili strah pred novo tehnologijo in po pritisku proæilca samim posegom v fotografijo. Razprave na vpraπanje je to fotografija ali iluzija pa prepustite tistim, ki digitalne fotografije πe niso sprejeli za svojo. Tiskano izvodov Foto:Æiga Intihar Digitalna temnica ali iluzija? Fujifilm FinePix 9500 Panasonic Lumix FZ30»e so predrage hibridne kamere s prihodom cenejπih DSLR kamer izgubile smisel nakupa, pa so nekatera podjetja (tista, ki πe nimajo lastnih DSLR kamer) naπla novo reπitev. Tu sta dve zanimivi kameri, ki kaæeta nove poti v razvoju kamer. Fotofoni Nove foto kamere! Na slikah si æe lahko ogledate, da je kakovost vse viπja. Zanimivost. Sony foto kamere nimajo slovenskih menijev. Fotofon jih ima. Seveda, tudi tiste fotografske (ISO, WB, pregled fotografij...) Na slednjië pa veë o primerjavi kakovosti in izpisu fotografij v polnem 10x15formatu. Program Picasa2 Opisal vam bom prvi naëin, kajti druga dva sta veë ali manj avtomatika, ki jo vodi sam program. Od tu naprej so pa poti lahko razliëne. Lahko se takoj poigrate s programom ali pa odidete na kavo in rogljiëek. Digitalna temnica Preizkusili smo e-videografija Osnove in tehnike fotografiranja X. del Kar veliko fotoamaterjev ne ve, da je mogoëe gibanje posneti tako, da ga na sliki tudi vidimo. Najpomembnejπe pri uvajanju HDV formata na træiπëe je dejstvo, da lahko æe sedaj zapisujemo dragocen video zapis v visoki 2 milijonski loëljivosti, pri uporabi le-tega pa smo lahko na sreëo precej fleksibilni. Novice - Testi -»lanki - Forum - Foto Galerija

2

3 Prihaja Ëas realnosti! tevilke, koliëina, zasluæek, napredek, obstoj, vlaganje, prodaja! Pojmi, ki s fotografom ali fotografijo nimajo veliko zveze. A bitka v ozadju je neizprosna.»eprav je fotograf niti ne vidi, pa mu vseeno krepko vpliva na njegovo opremo, oziroma odloëitev v nakup doloëene opreme. VËasih je pomemben dober marketing, s tem prepoznavnost blagovne znamke. Spet drugië vπeënost opreme. TretjiË, pripadnost! A danes se vse spreminja. In to s tako veliko hitrostjo, da æe jutri ne vemo kdo je kje, ali s kom, oziroma mogoëe, ga ni veë. Lani je Minolta oznanila, da prehajajo pod okrilje podjetja Konica. Fotograf se je spraπeval, le kakπno ime je sedaj Konica Minolta? Po dveh odliënih DSLR kamerah Dynax 7D in 5D, smo se imena æe skoraj navadili, ko je æe priπlo novo obvestilo. Sony in Konica Minolta zdruæujeta moëi pri razvoju DSLR kamer! V naslednjem letu æe lahko priëakujemo novosti! Pametna odloëitev. A vseeno dvom! Sony je za leto 2005 napovedal svojo lastno DSLR kamero. A nimajo tehnologije optike (objektivov) in ostali smo brez njihove kamere. Samsung je prav tako napovedal lastno DSLR kamero æe za konec leta PriËakoval sem, da se bo zaradi teh dveh najav (bile so izreëene na novinarskih konferencah vodilnih moæ teh podjetij), kaj kmalu zaëelo niæanje cen DSLR kamer. A ustavilo se je brez njih pri cca SIT. Na sreëo (za fotografe, ne podjetje) se je zalomilo Olympusu z E-1 in E-300. In dobili smo v tem mesecu kamero E-500, katere telo (body) ne bo stalo veë kot 500EURO. Kar pomeni, da je æe marsikomu DSLR kamera zelo blizu in dosegljiva. A kot ni Sony vrgel puπko v koruzo in se je nato po tihem zvezal s Konica Minolta, prav tako je Samsung napovedal strateπko povezavo. V DSLR razred vstopajo skupaj s Pentax-om. Za Pentax pa vemo, da ni eden, kar tako. Konec koncev so naredili prvo japonsko SLR kamero in imeli, oziroma imajo πe kopico inovacij in patentov, da o lastni optiki ne govorimo. Kako je z ostalimi? Olympus, ki je po dolgoletni pavzi delovanja v SLR razredu v njega zopet vstopil leta 2003 s sistemom 4/3 Ëaka, ali se bo kdo od dodatnih igralcev πe vkljuëil v njihov sistem. MogoËe, Fujifilm, Panasonic, Kodak... A igralcev ni in ni. Leto 2006 bo za njih kot sistem 4/3 prelomno. In pred dnevi se je zalomilo podjetju, ki je leta 1936 predstavilo prvi barvni film. To je Agfa. Cenjeno in znano ime, je iz leta v leto ugaπalo. Æe deset let nazaj so ukinili grafiëni program. Sedaj je z njim konec. Agfa filma, papirja in kemikalij ni veë. Kodak se πe dræi na povrπju. Proizvodnjo je preselil na kitajsko in imajo πe nekaj foto patentov, ki jim prinaπajo dobiëke. A æe nekaj let se ugotavlja, da tam kjer je Kodak vmeπal prste, so se ostali partnerji teæko izvili iz teæav. Fujifilm ima tehnologijo tipal, a nima lastne optike v 35mm razredu. Moje mnenje je, da bi moral navezati stike z Nikonom. Le ta je izgubil veliko glede povezave Sony - Konica Minolta. Tipalo v D2x je le od Sony-ja in povezava s Konica Minolto æe da vedeti, da pri Sony, Nikon ni veë glavni partner. Lastni Nikonov projekt tipal LBCAST pa je pokazal, da niso na pravi poti. Sploh pa novih kamer pri njih ni in ni (upajmo na PMA 2006). Fujifilm, bi s svojimi CCD tipali prinesel mir in napredek. Toda ali se bo veliki Nikon spustil niæe in sprejel pomoë? Canon gre dalje svojo pot. Imajo najboljπo digitalno tehnologijo in predvsem marketing ter razvojni oddelek. e leta 2001 so se vsi smejali CMOS tipalom, a æe D30 je pokazal zobe. Danes? Verjeli ali ne. Kljub superiornosti so na realnih tleh. Prodajo najveë, imajo najveë dobiëka, a ga tudi najveë vlagajo nazaj v razvoj. V pogovoru z njihovimi marketing managerji sem izvedel marsikaj zanimivega, kar se dogaja v digitalnem foto svetu. V zadnjih desetih letih so v razvoj foto digitalne tehnike vloæili kar 16 milijad dolarjev. Ni Ëudno, da imajo vrhunsko tehnologijo in da so tudi v PRO svetu krepko vodilni. A verjeli ali ne, kljub prvim mestom po vseh lestvicah njim ni cilj biti za vsako ceno prvi. Povsem sem bil preseneëen, ko so dejali, da æelijo samo obstati v foto svetu! Danes veëina podjetij dela z izgubo v æelji, da osvojijo træni deleæ in da bo v naslednjih letih bolje. A po napovedih, naj bi æe v naslednjem letu v foto poslu digitalnih foto kamer obstalo samo πe pet do πest podjetij. Neverjetno a oëitno realno.»e se velike korporacije zdruæujejo æe danes, le kaj bo v naslednjem letu! Predvsem pa, πtevilke o prodanih koliëinah so letos pesek v oëi. Ne pomenijo nië! Pomembno je, koliko si s prodajo zasluæil in nato dal v nadaljni razvoj. O tem nas pouëuje æe zgodovina. Kje je velika mnoæica foto podjetij, ki je πe delovala 20 let nazaj. Z novimi tehnologijami v kamerah so odpadala iz boja za kupca zelo hitro. Prihajajo pa novosti. Trg digitalnih foto kamer se bo æe v letu 2008 umiril na 100 milijonov enotah. Takrat bodo mobilni telefoni z moænostjo fotografiranja dosegli 800 milijonov enot. Fotografija pa se s fotofoni nezadræno πiri. Prav tako izpis fotografij. A tudi ta dobiva novi trend. Pomembna postajajo velika podjetja s tiskalniki in tista, ki imajo veë lokacij za sprejem in oddajo fotografij. Kot æe pred leti napovedano v reviji. Spremembe so tu! Uvodnik mogoëe deluje preveë nerealen. A spomnite se mojega zapisa v reviji Moj Hobi iz leta 1996 (Kemija Adijo!) in iz leta 2001 (knjiga), Leto 2008 film, kaj je to. e marsikaj veë je bilo æe napovedanega. In uresniëilo se je! Zato verjemite novim trendom v reviji. Prehajamo v digitalno temnico in spoznavanju glede moænosti obdelave in izpisa fotografij. A vse ostaja tako kot v film svetu. Le tehnika obdelave in izpisa se spreminja. Fotograf prehaja iz teme na svetlo za raëunalnik. Fotografov pa je vse veë. Fotofoni bodo razπirili fotografijo do vseh nas. Od vrtca do najstarejπih! Za tiste, ki æelijo delovati v fotografiji ali se z njo ukvarjati, bo πe veliko zanimivega! Beseda urednika Digitalni avtoportret z EOS 5D. Full frame pogled je zelo svetel! e-fotografija tudi po poπti! Vse veë vaπih telefonskih klicev in elektronske poπte prihaja s sporoëilom, da revije ni moæno dobiti v vaπem kraju. Oziroma, radi bi jo dobivali po poπti na domaëi naslov. Na spletnem naslovu digifot.com si lahko zagotovite izvod fotografije po poπti (plaëa se poπtnina). Spletne strani e-fotografija.com Vsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πe veë, obiπëite spletne strani. Na njih deluje æe tudi forum, na katerem lahko sodelujete tako z vpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme. Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahko ogledate ali ponudite foto opremo. Vabljeni na internetne strani: Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh: e-fotografija.com fotostik.com rolan.si mixi.tv infoto.si fotomarket.net infot.si meditrade.si fzs-zveza.si fotofantasy.si Datoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti program AdobeAcrobarReader.Datoteko e- Fotografija se da tudi iztiskati. e-fotografija je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. e-fotografija - oktober, november

4 Iz analogne v digitalno temnico! Spoznajmo PhotoShop CS2 V treh letih druæenja z revijo e-fotografija (19. πtevilk), ste lahko najveë brali o digitalnih kamerah in njihovih lastnostih. Predvsem o ponudbi kamer na trgu, njihovih uporabniπkih razredih, na kaj biti pozoren pri nakupu, kaj nam kamere po nakupu nudijo in kako jih uporabljati. li smo od prvih razlag same digitalne tehnologije, preko spoznanja, da veë toëk na tipalu πe ne zagotavlja viπjo kakovost, da je kompakt samo kompakt in da nam DSLR kamera sama od sebe πe ne nudi viπje kakovosti, vπeënosti fotografije. In seveda æe znani predlog, izdelajte si fotografijo. Digitalne kamere so æe razπirjene med uporabniki. Predvsem pa so æe tako dolgo med nami, da sta nakup in uporaba kamere æe postala enostavno opravilo. Bistveno je samo πe, da kamere spoznate in da se odloëite za pravo. Zato razni krajπi preizkusi pridejo πe vedno prav za laæjo odloëitev. Vse veë pa je fotografov, ki vstopajo v DSLR svet. Samo v letoπnjem letu bo med nami okoli 4000 novih uporabnikov zahtevnejπih DSLR kamer. Tehnika fotografiranja je zelo podobna kot s klasiënimi analognimi SLR kamerami. Zato veëina fotografov, ki vedo za kaj DSLR kamera sluæi tudi ve kako z njo Foto tiskalnik nam zamenjuje banjice, barve za izpis pa srebrov bromid (AgBr) na papirju in razvijalec ter fiksir za pripravo fotografije. rokovati. A ustavi se pri novem dejstvu. Sliko (po novem datoteko) iz kamere ne moremo razviti v klasiëni temnici. A mnogi napredni fotografi tako kot nekdaj, tudi sedaj ne bodo uporabljali foto studia za celoten proces izdelave fotografije. e najraje bi kot v klasiëni temnici, vse skupaj opravili doma. In namesto dosedanjega izobraæevanja glede foto izbire in uporabe digitalnih kamer (te bodo predstavljene samo πe v preizkusih), bo vse veëji poudarek na pripravi slike za konëni boljπi izpis. Torej gre e-fotografija naprej v nova izobraæevanja. Temu pa je bila in πe vedno tudi je namenjena. V sledeëih se Ëlankih vas bom popeljal skozi digitalno temnico. Kot v klasiënih analognih kemijskih temnicah, imamo tudi v digitalni temnici veë njihovih kakovostnih razredov, oziroma opremljenosti temnic. In to ne samo v smislu veëjega ali bolje opremljenega prostora (kot vëasih - kopalnica, garaæa, delovna soba, posebna soba s tekoëo vodo, profesionalna temnica), ampak tudi v smislu boljπe tehniëne opreme, poveëevalniki (Opemus, Kaiser, Durst), kemikalij (doma pripravljenih, Agfa, Efke, Ilford, Kodak) in razliëne dodatne tehniëne opreme (analizatorji/svetlomeri (Minolta, Wallner, Durst), procesorji za razvijanja (Jobo, Durst, Colenta, Mafina), profesionalni stroji za razvijanje (Agfa, Konica, Fujifilm, Durst, Noritsu). V digitalni temnici je vsa tehniëna in kemijska Leta 1888 se je z box kamero priëela doba fotoamaterstva in domaëe foto temnice. tehnologija spravljena na raëunalniπkem disku v obliki zaprtega programa in za plastiënim ohiπjem tehnologija, ki nam lahko izpiπe fotografijo. Tako kot pri izpisu (tiskalniki, fotolaboratoriji) nam tudi med programi nudijo veë razliënih tehniënih in kakovostnih moænosti, s katerimi lahko obdelujemo naπe digitalne datoteke. Poznamo programe za domaëo, hobi uporabo in profesionalne programe, kateri nam nudijo vrhunske moænosti tako po πtevilu kot kakovosti predelave datoteke. V digitalni tehniki pa nam je profesionalna oprema Pogled na proicirani diapozitiv ima πe vedno svoj Ëar. A sedaj je veëina æe v drugem svetu. Ne slepite se, da je vse tako kot je bilo. Fotografski svet se danes vrti mnogo hitreje. Je πe kdo ostal v fotografiji na steklu? Fox Talbot (izumitelj slike na papirju) pred svojim laboratorijem v mestu Reading v Angliji (1845). Pred 160 leti tako! Danes? Seveda s pomoëjo programa PhotoShop v profesionalno digitalno temnico!. 4 e-fotografija - oktober, november 2005 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

5 mnogo bolj dostopna kot v kemijski fotografiji. Program PhotoShop CS2, ki v sebi zdruæuje vsa orodja klasiëne foto in grafiëne temnice ter retuπe in risanja, lahko kupimo æe za cca sit. Toliko je v klasiëni temnici stal povpreëen poveëevalnik z barvno glavo ali malo boljπi analizator svetlobe. S primerjavo hitro spoznamo, da je profesionalna digitalna temnica lahko mnogo cenejπa od povpreëne temnice za barvno fotografijo, ki smo si jo opremljali v domaëih prostorih. Primerjave z danaπnjimi digitalnimi moænostmi predvsem v uëenju obdelave in s tem povezanim stroπkom materiala v kemijski temnici pa sploh ni mogoëe narediti. Konec koncev pa je podobno kot v primerjavi digitalnega in analognega zapisa tudi pri primerjavi klasiëne in digitalne temnice. Industrija se je odloëila zamenjati tehnologiji, vse veë uporabnikov spoznava digitalne moænosti in klasiëna kemijska temnica ostaja samo πe del nekaterih ljubiteljev klasiëne fotografije. Toda napredek in predvsem æelja fotografov po spoznavanju novih moænostih v fotografiji, nas je danes æe pripeljala v potrebo po spoznavanju in uporabi digitalne temnice, programov za obdelavo digitalnih datotek. Zavedati se je treba, da ni malo predvsem Foto tiskalniki nam nudijo nove moænosti tako v»b kot barvnem izpisu. profesionalnih fotografov, πe dve leti nazaj na predavanja o digitalni tehniki priπla z namenom, da bodo dokazali nasprotno. Da ima analogna tehnika πe mnoæico prednosti pred digitalno in predvsem krepko viπjo kakovost zapisa. Po prvih predstavljenih primerjavah podprtimi z mnogimi praktiënimi izkuπnjami so nekateri tiho brez vpraπanj ter z razmiπljanjem odhajali iz predavanj. Prav tako ne æelim, da danes poznavalci kemijske obdelave fotografij v domaëih temnicah, dvomijo o prednostih domaëe digitalne temnice! Te so neizpodbitne in ob prvih sreëanjih z njo to hitro spoznamo. NajveËja napaka analognih fotografov je vedno bila prav v tem, da so hvalili svojo tehniko, o digitalni pa so govorili kot, da to sploh ni primerljiva fotografija. Sam vedno pravim: Kar trdiπ, prej spoznaj. In ko digitalno fotografijo vsaj delno spoznaπ, potem ostane kemijska tehnika samo πe tistim, ki si ne æelijo napredka. Seveda je za vse nas, ki smo vajeni klasiëne analogne temnice, v njej πe vedno nek poseben Ëar. A kot tiste fotografije izdelane po postopku na steklene ploπëe, se kmalu nihëe, razen redkih nostalgikov ne bo veë preizkusil v klasiëni kemijski temnici. Enostavnost in obilo moænosti digitalne temnice so æe prevladale nad staro tehniko. Da potrdim, zakaj gre klasiëna temnica iz uporabe. Sam sem æe 29 let v kemijski fotografiji in 28 let v digitalizaciji slike. Od tega v obeh, æe 25 let poklicno. Z digitalno sem se spoznal æe v prvem letniku grafiëne πole s pomoëjo skenerja. Torej digitalna obdelava slike ni produkt nekaj zadnjih let odkar je digitalizacija slike priπla tudi med mnoæice. Ampak jo poznamo æe od konca 60- tih let. V grafiëni industriji je bila digitalna obdelava slik in diapozitivov vedno namenjena vrhunski obdelavi. Æe leta 1982 je podjetje Scitex predstavilo delovne postaje z programom za obdelavo skeniranih datotek. Leta 1987 se je doktorski kandidat Thomas Knoll trudil napisati kodo (pod imenom Dis- Kateri tiskalnik izbrati, je stvar posameznika. A Ëe ste zahtevnejπi fotograf in æelite kakovostne poveëave, potem si izberite pravi foto tiskalnik. Vodilni v tej tehniki so Canon, Epson in HP. play) za prikaz»b bitnih slik na raëunalniπkem zaslonu. In priπlo je do zaëetka najbolje prodajanega in sedaj tudi uporabnega programa za obdelavo bitnega zapisa. V tistem Ëasu (1988) je namizno zaloæniπtvo priëelo svojo strmo pot vzpona. Veliki grafiëni skenerji in zaprti programi za obdelavo teksta in fotografij so zaëeli izgubljati svojo moë naproti namiznim raëunalnikom in odprtimi vsem dosegljivimi programi (PageMaker, Ventura, PhotoShop, PhotoStyler, Illustrator, FreeHand, CorelDraw, QuarkExpress.) In v zaëetku 90-tih se je grafiëna tehnika priprave teksta in slik povsem digitalizirala. Svojo veliko vlogo pa je tu odigral program PhotoShop. Sam sem poklicno spremljal in uporabljal celoten razvoj in tehniko obeh fotografskih tehnologij in uporabljal veëino programov. Zadnjih 15 let v lastnem podjetju za grafiëno pripravo za tisk. Æe 10 leto predstavljam in piπem o digitalni tehniki. Digitalna obdelava fotografij je bila v sredini 90-tih πe povsem neznana. Digitalno obdelane fotografije in preko sublimacijskih tiskalnikov izpisane na papir nihëe ni razumel kot digitalne. Fotografi so se takrat spraπevali s kakπnimi filtri je bila slika posneta in po kakπnem postopku razvita, da ima tak nenavaden efekt. ele po letu 2000, ko so digitalne kamere priëele hoditi na trg in, ko se je vse veë govorilo o digitalni tehniki so tudi fotografi zaëeli spoznavati digitalno tehnologijo. A z velikim odporom. e danes lahko sliπite, da digitalna fotografija ni prava fotografija. Da to pa niso posnetki ki jih je naredil fotograf, ampak raëunalnik. Toda æe vseskozi poudarjam. NiË ni drugaëe kot v klasiëni tehniki. Le naëin, cena in enostavnost obdelave so se spremenili. Digitalno zamenjuje analogno na vseh podroëjih. Vendar fotografija πe vedno ostaja fotografija. Menja se samo orodje s katerim pridemo do konënega rezultata, to je fotografije. Kar smo poëeli v klasiëni temnici, je zdaj zaprto v kovinski πkatli, za upravljanje pa uporabljamo miπko. Iz teme se je fotograf postavil na svetlo. Namesto prijemalke za foto papir in ËopiËa za retuπiranje uporabljamo miπko in z njo krmilimo orodja. Torej nië novega kar fotografu æe ni znano. Namesto razliënih razvijalcev in gradacijskih papirjev uporablja tonsko korekturo. Namesto senëenja z roko lahko uporabi stopenjski prehod ali orodje za pod ali doosvetlitev. Tehnika maskiranja in retuπiranja je enaka, le da sedaj uporablja navidezne πkarje, senëila in ËopiËe. Kar pomeni, da vse kar je fotograf delal v klasiëni temnici, danes samo na malo drugaëen naëin deluje v digitalni. Zavedati pa se je treba, da so poznavalci obdelave fotografije podajali znanje raëunalniπkim programerjem, kako naj doloëena funkcija deluje. Torej, vse je tako kot je bilo. Le temo v temnici, smo zamenjali za svetlobo. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - oktober, november

6 Digitalna temnica ali iluzija? Adobe PhotoShop CS2 / uvod Æe od nekdaj velja, da se fotografija ne konëa po pritisku na proæilec ampak se takrat πele zaëenja. V analognem svetu πe danes mnoæica fotografov misli, da kar so posneli na film bo tudi kot konëna fotografija ali tiskovina. To miπljenje je vedno bilo zmotno, saj je takrat nastala samo latentna nevidna slika. Pot do nam vidne in predvsem kakovostne fotografije pa je bila πe dolga. Le da jim tega poklicni pripravljalci fotografij za konëen pogled na sliko iz filma ali papirja nikoli nismo niti razlagali.»e se je za fotolaboratorij vedelo, da se tam nekaj obdela v smislu barvne korekture, pa se za grafiëno tehniko, predvsem za obdelavo diapozitivov preko izdelave barvnih izvleëkov, nato skeniranja nikoli ni razmiπljalo, da so tu tiste glavne osebe, ki dokonëajo in doloëajo kakπen bo fotografov konëni izdelek. In v tej fazi obdelave fotografije se je lahko v zelo veliki meri vplivalo na konëen izdelek, to je fotografijo. Lahko celo v tako veliki meri, da smo se æe spraπevali, kdo je sploh avtor konëne obdelane fotografije. Tudi v kemijski fotografiji smo mnogi fotografi sami izdelovali»b kot barvne fotografije. Le tako si lahko svojo osebno zaëetno misel kako po pritisku na proæilec dokonëati fotografijo tudi izpeljal. Razne tehnike obdelave fotografij v klasiëni temnici so danes æe povsem pozabljene. Le redki si πe sami preko poveëevalnika osvetlijo na svetlobo obëutljiv papir, izbirajo njegovo gradacijo, pazijo na Ëas osvetlitve, senëijo doloëene dele na sliki, pripravijo kemikalije, razmiπljajo o temperaturi in hitrosti razvijanja itd. Ja res je, æe s to tehniko smo predelovali original do veëje vπeënosti! Ne misliti, da se v analogni tehniki ni niëesar dalo spreminjati od motiva, pritiska na proæilec do konëne fotografije. Zelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografije iz papirja ali filma æe pred 20 leti digitalizirali Foto:Æiga Intihar Osnovno okno programa PhotoShop. Pod oknom Image se nahajajo tako tonske korekture kot moænost spremembe velikosti slike. 6 e-fotografija - oktober, november 2005

7 C E F B Vse je tako kot v klasiëni temnici! A: maskiranje za preizkus pravilne osvetljenosti v stopnjah, B: tonska korektura, C: solarizacija, D: poudarjena ostrina, E:»B, F: poudarjene osnovne barve, G: toniranje, H: kontrast, I: osvetlitev temnih delov... Vse kar nam nudi klasiëna temnica je zdruæeno v programu PhotoShop. In πe veë! Predvsem pa, fotografi hitreje in brez stroπka materiala upravljamo z naπimi idejami. D H I G A obdelave. KlasiËna temnica, kjer se slika obdeluje v popolni temi ali pri zeleni, rdeëi ali rumeni luëi povsem izgublja veljavo. Danes fotografi iz teme prihajajo na svetlo. MoË digitalne temnice je izredna in ko enkrat vidimo njene moænosti spoznamo, da fotografija lahko povsem na novo zaæivi. Naπ sprehod skozi program za obdelavo fotografij PhotoShop CS2, ki bo v veë nadaljevanjih je namenjen predvsem vsem tistim, ki obvladajo klasiëno temnico ali pa programe za obdelavo fotografij πele spoznavajo. Prvi morajo predvsem izgubiti strah pred novostjo in miselnostjo, da je πe vedno primerneje uporabljati kemikalije. Oziroma spoznati morajo, da ni nië drugaëe kot je bilo. Fotografija πe vedno ostaja fotografija. Le pot do konënega izdelka je modernejπa, lahko hitrejπa, v veëih izvedbah, cenejπa in seveda, kakovostnejπa. Drugi, da spoznajo kaj vse nam program za obdelavo fotografij nudi. Na ta naëin pa tudi spoznamo, ali nas bo digitalna temnica zasvojila, ali pa bomo svoje fotografije raje prepuπëali v obdelavo drugim. Tudi v tem primeru pa bodo vsaj spoznali vse prednosti in zmoænosti programa in na ta naëin znali razloæiti drugim kaj si pri obdelavi fotografije æelijo. e pomembneje pa PhotoShop CS2 ima loëen iskalnik. Imenuje se Bridge (most) in ponuja nove dodatne moænosti. in jih lahko dodatno obdelovali. Takrat se o digitalni obdelavi slike πe ni govorilo. e 10 let nazaj so le redki opazili, da je veëina naslovnic na revijah, plakatih, prospektih povsem drugaënih od tistega kar kaæe realni svet in je fotograf posnel in oddal uredniku. Danes se za vsako Ëudno fotografijo razmiπlja, ta je pa digitalno obdelana! Novi V programu Bridge lahko vidimo vse parametre pod katerimi smo fotografirali in po æelji lahko spremenimo imena datotek v nam æelene. Kasneje je iskanje doloëenih datotek mnogo laæje. digitalni fotografi niti ne vedo, da se solarizacijo, mehko risbo, kontrast slike, razne efekte in tudi efekt zoomiranja, da doseëi tudi drugaëe kot samo preko digitalne je, da spoznamo, kaj nam digitalna temnica sploh omogoëa. In nudi nam zelo, zelo veliko. Celo tako veliko, da je pogled na fotografijo iz klasiënega pogleda æe povsem napaëen. Spoznali se bomo z razliënimi naëini izrezovanja dela slike. To kar je v klasiëni temnici dolgotrajno in zelo natanëno delo, je s programom PhotoShop zelo olajπano. Digitalno nam nudi neverjetno enostavne moænosti. e-fotografija - oktober, november

8 Vam je svetlomer napaëno izmeril svetlobo, ali pa ste se odloëili za nepravilno korekturo? V veëini primerov ne bo teæav. Spoznali bomo okno Adjustments v katerem je mnoæica moænosti kako popraviti naπo fotografijo. So vas fotografirali v zavidanja vredni situaciji. A fotografija vas nikakor ne zadovolji. Le kje ste na sliki? Oziroma, kakπen PRO je ta nerodni fotograf?»e je premoëan kontrast ponagajal fotografu in vas ni doosvetlit z bliskavico, imate preko programa πe vedno moænost pokazati se! Voila! Vemo, da πirokokotni objektivi zelo hitro vinjetirajo. Na robovih temnijo sliko. To se dogaja predvsem objektivom iz niæjega cenovnega razreda. No tudi kakπen draæji ni izjema. Le ne priznamo! A le zakaj bi kupovali nekajkrat draæji objektiv, da bo imel manj napak. Nekaj sekund dela s programom in njegovim orodjem in posnetek z draæjim objektivom brez napak je narejen. (A tisto zakaj bi kupovali, vzemite za hec!) Vse je v vaπi domiπljiji! Pustite ji prosto pot. Program nam omogoëa ustvari vse. Le delno se morate spoznati z njim. V celoti se ga ne da. Kljub temu, da program PhotoShop uporabljam æe 16 leto, ga dobro poznam samo v cca. 30 odstorkih. Fotograf jih potrebuje spoznati samo 10 odstotkov. A veëina funkcij si je tako moëno podobnih, da se da vse postoriti tudi s poznanimi. Fotografije so vedno polne moteëih elemntov. V analogni temnici je bilo z maskiranja veliko dela. Predvsem pa, le redki smo to tudi poizkusili in za razne popravke porabili mnogo preveë Ëasa. Naπi stari diapozitivi s pomoëjo skenerja in pretvorbe v digitalni zapis ponovno zaæivijo. Zmotno je miπljenje, da je diapozitiv edini original. Æe nekdaj smo ga lahko popravljali, danes je sliko iz njega πe toliko laæje. irokokotni objektivi nam hitro pokvarijo sliko. Linije zaëno padati, se kriviti ali kako drugaëe spreminjati obliko. Vendar fotografirajte naprej. Z zadostno zalogo toëk, bo vaπa poveëava lahko dobila novo dimenzijo. Ni potrebe po posebnih shift-tilt objektivih ali kamerah z mehom, da spreminjamo naklon zajema. Sedaj s pomoëjo programa v nekaj sekundah izravnamo linije. PriporoËljivo pa je zajeti malo πirπi kot in veëje πtevilo toëk. Tudi naslovnice knjig, revij lahko izdelamo v tem programu. 8 e-fotografija - oktober, november 2005

9 Uvod pred prvimi koraki v program PhotoShop Z naslednjo revijo zaëenjamo s prvimi koraki in odkrivanjem nekaterih skrivnosti programa. Vse in πe veë, kar je prikazano na prejπnjih straneh boste spoznali æe v prihodnjih lekcijah. Kdor pa si æeli program PhotoShop spoznati hitreje, mu je na voljo teëaj programa preko DigitalneAkademije (razpisi so objavljeni na akademija.com). Program PhotoShop poznamo æe 18 let. Posebne programe, ki so se uporabljali ob boben skenerjih in so nudili πe marsikaj kar danes niti najnovejπi PhotoShop CS2 ne nudi, æe dosti let prej (Hell - DaVinci). Lahko pa zatrdim, da program PhotoShop πele sedaj pridobiva tudi povsem fotografska orodja. Do sedaj je bil namenjen v prvi vrsti grafiëni tehniki. Spoznali pa bomo πe nekaj. In to je za vse uporabnike analogne tehnike zelo pomembno. Program PhotoShop, to je digitalna temnica, je v osnovi temnica na svetlem. Vse kar nam je nudila klasiëna temnica nam preko drugaëne tehnike obdelave nudi PhotoShop. Le, da se sedaj tonske korekture, gradacija in razni efekti opravijo na drugaëen naëin. Res, da so program programirali programerji, toda tudi poveëevalnik in ostalo opremo niso naredili fotografi. Vedite pa, da je pri programiranju poleg programerja sedel strokovnjak, ki obvlada obdelavo fotografije, tudi klasiëne. In tako bomo zelo kmalu spoznali, da je digitalna temnica zelo podobna klasiëni, le da je sedaj naπa temnica namesto posebna soba, kopalnica ali garaæa v kateri je poveëevalnik, kemikalije in banjice za razvijanje, kar delovni prostor za naπo raëunalniπko mizo. Poleg raëunalnika in programa PhotoShop, potrebujemo samo πe zaslon kjer vidimo vsa orodja in pa miπko s katero vsa orodja tudi opravljamo. V nadaljevanjih bomo poznali program PhotoShop CS2 od odpiranja in arhiviranja fotografij, preko osnovnih korektur, izrez, rotiranje, enostavnih tonskih korektur, kako poseëi v zahtevnejπe korekture, katere uporabiti ob doloëenih zahtevah, selektiranju doloëenih delov in moænost le njihove obdelave, odstranjevanje moteëih elementov, dodajanje slike v sliko ali samo del motiva iz druge slike, kako interpolirati fotografije, jih dodatno ostriti, pripraviti za osvetljevanje v fotolaboratoriju ali tiskanje s tiskalniki in mnoæico efektov, ki nam omogoëajo dodatno spreminjati fotografijo tudi glede izrazne vrednosti. Obenem pa si ob predelanih fotografijah ogledali, do kam lahko πe seæe digitalna obdelava fotografije. Spoznajte digitalno temnico, spoznajte kaj nam nudi program PhotoShop CS2 in πe korak bliæe boste novi fotografski revoluciji. Le na tak naëin boste izgubili strah pred novo tehnologijo in po pritisku proæilca samim posegom v fotografijo. Razprave na vpraπanje je to fotografija ali iluzija pa prepustite tistim, ki digitalne fotografije πe niso sprejeli za svojo. Matjaæ Intihar

10 TeËaj programa PICASA2 / Mehiπka nanizanka Picasa2 od A do Æ (1.del)»e je program PhotoShop namenjen profesionalni uporabi, pa je brezplaëni program Picasa2 njegovo veliko nasprotje. To je odliëen program za domaëo/ hobi uporabo. V reviji e-fotografija bomo v nadaljevanjih opisovali oba programa. Oba pa sta tudi v programu izobraæevanja Digitalne Akademije (potek teëajev je na M.I. V prejπnji πtevilki revije, sem program Picasa2 v nekaj stavkih predstavil kot izredno zanimiv, za πirok krog uporabnikov tako za zaëetnika, kakor tudi fotografa, ki ima v raëunalniπkih mapah æe ogromno koliëino fotografij. Program Picasa2 je izredno enostaven in uporabniku prijazno orodje, ki zna pregledno shranjevati fotografije (digitalni album), jih obdelovati z raznimi orodji (digitalna temnica), poskrbi za tekoëo prezentacijo fotografij, obenem pa vsebuje πe veliko drugih orodij (enostavno poπiljanje fotografij preko e-poπte, kopiranje datotek na DVDje ali CD-je, arhiviranje ) Novih uporabnikov digitalnih fotoaparatov je iz leta v leto veë in med njimi je velika mnoæica ljudi, ki se z raëunalnikom πele seznanja in odkriva njegove zmoænosti. Na træiπëu obstaja veliko dobrih, odliënih, vrhunskih in oh in sploh enostavnih programov za shranjevanje, obdelovanje fotografij, ki pa v veëini primerov niso zastonj. Resda so lahko zmogljivejπi, omogoëajo veëjo kontrolo nad konënim izdelkom, so natanënejπi a æal zahtevajo veliko znanja in predvsem uporabnika, ki ve zakaj jih bo uporabljal, ko/ëe jih bo kupil. Zato se bo v nekaj naslednjih πtevilkah revije v pomoë vsem foto ljubiteljem, ki bi se radi seznanili s programom Picasa2, odvila nadaljevanka Picasa2 od A do Æ. Program, Ëe ga æelimo uporabljati, moramo najprej imeti! Vendar kako? Program kot reëeno je zastonj in si ga je moë naloæiti v raëunalnik na veë naëinov tako preko interneta, kot iz CD-ja s fotografijami naloæenimi s programom Picasa, ki vam ga je prinesel prijatelj ali pa, Ëe ste prejeli elektronsko poπto iz programa Picasa. Opisal vam bom prvi naëin, kajti druga dva sta veë ali manj avtomatika, ki jo vodi sam program. Od tu naprej so pa poti lahko razliëne. Lahko se takoj poigrate s programom ali pa odidete na kavo in rogljiëek. PS. Tistim, ki se æelite najprej seznaniti s programom, svetujem, da ob prvem odpiranju programa Picasa2, ko vam on ponudi opcijo za pregled diska ali mape Moji dokumenti, da se odloëite za slednjo, kajti program bo poiskal vse fotografije, ki jih imate v mapi Moji dokumenti in jih uvozil v program, kjer vam bo omogoëeno delo z njimi. VeË o tem pa v drugem delu nadaljevanke. Ostalim pa æelim dober tek. Jure Frelih V vaπem internetnem iskalniku ( Windows Internet Explorer, Mozilla Firefox ) vpiπite internetno stran kjer se vam bo takoj odprlo okno iz katerega je omogoëeno nalaganje programa ( v rdeëem krogu) na vaπ raëunalnik. Program se bo zaëel nalagati na raëunalnik in na namizju (Ëe ste izbrali za destinacijo naloæene mape namizje ) se vam bo ustvarila ikona Picasa2. (obkroæeno z rdeëo) Novo okno vas vpraπa za lokacijo kamor naj se program shrani. Ponujena opcija program files je prava in s klikom na gumb Install se bo program naloæil na vaπ raëunalnik. S klikom na FREE DOWLOAD vas bo novo odprto okno vpraπalo, kaj storiti? Vi izberete opcijo shrani na disk in jo potrdite. Z dvoklikom na ikono Picasa2, se odpre okno z licenëno pogodbe in Ëe se z njo strinjate, se s klikom na gumb I agree na namizju odpre novo okno. Zadnje okno pred dokonëanim nalaganjem programa, vas le πe vpraπa kje in katere ikone æelite, da vam program nastavi in vas z gumbom finish privede do konca inπatacijskega postopka programa Picasa2. 10 e-fotografija - oktober, november 2005 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

11 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

12 Celoten preizkus je objavljen na Konica Minolta Dynax 5D Konica Minolta je ponudila trgu novo DSLR kamero, Dynax 5D. Po lanskem oktobru in kameri srednjega razreda Dynax 7D, so sedaj fotografom ponudili kamero niæjega razreda. In zaradi relativno visoke cene Dynax 7D, je prav Dynax 5D priëakovalo veliko uporabnikov klasiënih SLR kamer Minolta. Zakaj dolgo priëakovano in kaj ime Minolta v SLR svetu sploh pomeni? Za marsikaterega mlajπega digitalnega fotografa ime Minolta niti dobro poznano ni. Prvo kamero Nifcalette so naredili daljnega leta Minolta SR-2 je bila leta 1958 njihova prva SLR kamera. Naslednji modeli kamer SRT-101 in SRT-303 so fotografe po celem svetu prepriëali, da zna Minolta narediti odliëne kamere. V letu 1973 so z modelom profesionalne sistemske kamere XM, celo poizkuπali ogroziti Canon, ki je bil takrat v senci Nikona na drugem mestu med ponudniki profesionalnih kamer. V tem letu so si pri Minolti moëno dvignili ceno kot kakovostni proizvajalec kamer, saj so izdelali prve SLR kamere za legendarno znamko Leica. Modeli kamer Leica R3, R4, R5 so prihajali iz proizvodnih hal podjetja Minolta. Leta 1976 so predstavili model XD7, prvo SLR kamero na svetu, ki je imela tako prioriteto avtomatike zaslonke kot Ëasa. In seveda, leto 1985 bo pri Minolti vedno zapisano z zlatimi Ërkami. Kamera Minolta 7000 je bila prva SLR kamera od vseh proizvajalcev z avtomatskim ostrenjem. e in πe zanimivih edinstvenih lastnosti so nam v nadaljnih letih pokazali pri Minolti. Ne gre pozabiti leto 1962, ko je astronavt John Glenn, kot prvi ameriëan v vesolju s seboj imel foto kamero. Bila je Minolta, model Hi-matic. V letu 2003 se je podjetje Minolta zdruæilo s Konico. In sedaj se moramo predvsem fotografi, ki smo æe dolga leta vajeni imena Minolta novega Konica Minolta πele privaditi. Dynax 7D, ki so jo predstavili na lanski Photokini, pa ni bila njihova prva DSLR kamera. Leta 1996 so nam æe pokazali model DSLR kamere RD-175 v sodelovanju z Agfo. Vendar se ve. Kamera je bila bolj odgovor na Kodak, Fuji navezo z Canon in Nikon ohiπji. Malo zgodovine je vedno dobrodoπlo. Na ta naëin marsikateri mlajπi fotograf, ki komaj vstopa v fotografijo spozna, da ima neko podjetje bogato tradicijo. In Konica Minolta jo prav pri izdelavi SLR kamer tudi kot podjetje z inovacijami ima. In zato ne Ëudi, da je vsakdo ob prvem stiku z lani predstavljeno DSLR kamero Dynax 7D dobil moëno pozitiven obëutek. Z Dynax 5D pa je enako. Dynax 5D nam pomaga enostavno in odliëno zajeti motiv. Oziroma πe laæe jo postavimo ob bok vsem do sedaj primerljivih kamer v najniæjem DSLR razredu, Canon EOS 350D, Nikon D50, Olympus E-300 in Pentax *ist DL. Prvi vtis Na svetu je v rokah uporabnikov kar 16 milijonov objektivov Minolta. Kar pomeni, da je velika mnoæica uporabnikov Minolta SLR kamer æe zaradi objektivov, ki jih imajo v svojih fotografskih torbah. Zaradi pripadnosti znamki pa æelijo poëakati, na za njih pravo DSLR ohiπje. Za veëino je Dynax 7D πe v previsokem cenovnem razredu. Dynax 5D pa je tudi s ceno æe pribliæana veëji skupini fotografov, ki si æelijo v DSLR svet. In æe na zaëetku zapisa lahko re- Ëem.»e poznate Minolta SLR kamere in imate Minolta A tip objektive, potem tu dileme ni veë. Dynax 5D je kamera, ki vas bo zadovoljila, Ëe v cenovno moëno viπji razred ne æelite poseëi. To lahko trdim tako za ohiπje, uporabnost kamere kot nenazadnje za kakovost same fotografije. Res, da kamera na CCD tipalu velikosti 23.5mm x 15.7mm premore samo efektivnih 6.1M toëk. Vendar Dynax 5D ni namenjena profesionalni uporabi, kjer se potrebujejo veëje poveëave. Za poveëave v fotolaboratoriju ali na tiskalnikih bo πtevilo toëk za format kakovostne slike 30 x 45cm povsem zadoπëalo. Seveda, Ëe boste datoteko v programih za obdelavo fotografij dodatno obdelali. Kamera premore dobre algoritme za preraëunavanje signalov iz tipala in zato se tudi iz samo 6.1M toëk, da narediti kakovostno poveëavo. Tipalo pa je znamke Sony. In je enako kot v kamerah Nikon D50, D70s in Pentax *istd serije. Ohiπje in nastavitve Kdor pozna ohiπja foto SLR kamer in dræi Dynax 5D v roki ve! Minolta, oziroma zdaj Konica Minolta, ima obilo izkuπenj na tem podroëju. In prav dolgoletne izkuπnje doprinesejo k temu, da se tudi v najcenejπem razredu da narediti ohiπje, ki nudi fotografu dober oprijem, ergonomijo in kar je za ta razred vse hvale vredno, obilico nastavitev preko gumbov na ohiπju. Ohiπje je iz trdne plastike. Dræalo in zadnji del kamere kjer imamo palec sta obleëena v gumo, da nam kamera ne drsi iz roke. Velikost ohiπja je 130.5x92.5x66.5mm, teæa z Li-Ion baterijo pa 675g. Æe samo ohiπje, predvsem pa moænosti nastavitev preko njega nam dajo vedeti, da so se s kamero Dynax 5D pri Konica Minolta res potrudili. OËitno æelijo v Ëasu mnoæiënega vstopa fotografov v DSLR svet, pridobiti svoje SLR uporabnike in druge, tudi v Konica Minolta DSLR svet. Dynax 5D nam vse bolj kaæe, kako se da na zelo enostaven naëin in z ne preveë dodatnimi gumbi, fotografu omogoëiti kakovostnejπi naëin delovanja, brez nepotrebnih prehodov v dodatne prenastavitve funkcij preko menija. Ko enkrat spoznamo pozicije gumbov, nam za razliëne naëine delovanja kamere sploh ni treba veë kamere umakniti od oëesa in smo vseskozi osredotoëeni na motiv. Povsem v desnem spodnjem kotu pa je funkcija, ki jo ima trenutno samo Konica Minolta vgrajeno v kamero. Lastnost AntiShake (AS), ki nam prepreëuje stresenost posnetka pri daljπih Ëasih osvetlitve, je vgrajena v kamero. ToËneje, stresenost kompezira sistem, ki premika tipalo. Kar pomeni, da sistem proti stresenosti slike deluje z veliko veëino Minolta objektivov. Torej je Konica Minolta v doloëeni prednosti, saj je funkcija (AS) kupljena æe s kamero in nam tako ni treba dokupovati posebnih krepko draæjih objektivov, kot pri drugih proizvajalcih, ki imajo sistem proti stresenosti slike v objektivih. S starejπimi objektivi neodvisnih proizvajalcev, ki tudi nudijo objektive za Konica Minolta pa je moæno, da sistem ne bo deloval. Menu»e so v veëini kamer najniæjega cenovnega razreda nastavitve preko funkcije MENU najpomembnejπe, pa pri Dynax 5D nikakor ni tako. Kot æe do sedaj opisano, se lahko mnoæico nastavitev, ki vplivajo v veëji meri na fotografijo opravi preko gumbov na kameri. Tako nam v prvem oknu ostane samo πe premik loëljivosti, naëin zapisa (JPEG / RAW) in koliëino kompresije JPEG datoteke, ter vklop izklop funkcije redukcije πuma. V naslednjem oknu pa naëin delovanja bliskavice in izbiro bracketing moænosti. SledeËa tri okna z nastavitvmi pa so namenjena brisanju, formatiranju in zaklepanju posnetih fotografij, njihovega naëina pregleda in tiskanja, nastavitve delovanja in prioritete doloëenih gumbov ali funkcij ter nastavitvi moëi zaslona, naëina prenosa datotek iz kamere, zaklenitvi zaklopa (Clean CCD), resetiranju na tovarniπke nastavitve itd. Da pa imamo πe olajπano delo, pa lahko v funkciji MenuSec.Memory izberemo, da se nam ob pritisku na gumb MENU odpre zadnja izbrana funkcija. S tem smo pridobili πe eno bliænjico in nam kamera omogoëa popolno, zelo hitro kontrolo nastavitev. Torej, ko enkrat nastavimo funkcije preko MENU nastavitev na nam prijazne in potrebne, potem v njega ne zahajamo veë za vsako prestavitev naëina fotografiranja. Prav v tem delu, je Dynax 5D naredila velik korak naprej pred ostalo konkurenco. Kamera, njene prednosti, funkcije in nastavitve Zame osebno je ena med najbolj æelenimi hitrimi nastavitvami moænost spremembe obëutljivosti. In ta gumb nam Dynax 5D nudi na zgornjem delu kamere za proæilcem. Prav tako imamo na zgornjem levem okroglem gumbu takojπen pristop do razliënih WB moænosti. Od AWB, preko avtomatskih prednastavljeni nastavitev, roëne izbire, izbire Kelvin stopinj in premika tonskih vrednosti med zeleno in magento. Redke so DSLR kamere, ki nam nudijo vse te lastnosti pod tako hitro izbiro. Poleg dobrega avtomatskega ostrenja in merjenja svetlobe imamo takojπen pristop do korektur osvetlitve in zaklenitve ekspozicije z gumbom AEL. Toda za tem gumbom se skriva odliëna dodatna lastnost. Preko menija lahko spremenimo funkcijo AEL v merjenje v toëkovnem (SPOT) naëinu. In tako pridemo do moænosti, da preko proæilca merimo svetlobo v 14 conskem naëinu po celotni povrπini, ali s poudarkom na sredini slike, ko pa pritisnemo gumb AEL kamera uporabi SPOT merjenje. Torej, takoj imamo na razpolago dva naëina merjenja svetlobe. Naslednja zanimiva lastnost je, da kameri lahko nastavimo AF v πirokem naëinu merjenja ali v roëni izbiri med vsemi 9 toëkami. A ko na zadnji strani kamere pritisnemo AF gumb, nam kamera meri ostritev samo v centralni toëki. Torej tudi v tem elementu imamo moænost dveh razliënih izbir. Eno preko proæilca in drugo, samo v centralni toëki preko AF gumba. Konica Minolta ima svojo izvedbo stabilizacije slike, ki ga imenuje AntiShake (AS). V tej izvedbi, se za kompenzacijo tresenja kamera premika tipalo. Tako ne potrebujemo posebnih objektivov, ki nudijo stabilizacijo slike preko tehnologije kompenziranja tresenja s pomoëjo premika leë v objektivu. In tu pridemo do dodatne prednosti kamere Dynax 5D. Vgrajeni sistem AS nam omogoëa, da tresenje slike stabiliziramo s skoraj vsemi objektivi serije A. Da pa bi bili πe bolje prepriëani ali nam sistem AS omogoëe res ostro sliko, imamo v iskalo pet Ërtic, ki nam kaæejo kdaj je kamera zares umirjena. Torej πe dodatna novost, ki nam zna pomagati, pri izbiri pravega trenutka pritiska na proæilec.»eprav s kamero delujemo v AF naëinu pa imamo po izostritvi s kamero Dynax 5D πe vedno moænost 12 e-fotografija - oktober, november 2005

13 toëk za moænost πe veëjih poveëav v primerjavi z EOS 350D. Ostrina, tonske vrednosti in konëna kakovost slike so moëno odvisni od objektiva, nastavitev pri zajemu slike in seveda konëni obdelavi fotografije. In ker ima Dynax 5D enako tipalo kot veëina konkurenënih (razen EOS 350D in Olympus E-300), ter kakovostne algoritme za obdelavo slike s pomoëjo lastnega procesorja Advanced LSI in tehnologije CxProcess III, se tudi za primerljivo kakovost slike ni bati. VeË pa ob prikazanih fotografijah. roënega popravka ostrine. To nastavitev (DMF - DirectManualFocus) imamo pod gumbom Fn. kjer izbiramo med naëini AF-S (single) za statiëne motive, AF-C (continius) za premikajoëe se motive, AF-A (automatic) kamera sama razpozna premikajoëe motive in nazadje DMF (DirectManualFocus). Seveda pa lahko s kamero ostrimo tudi v povsem roënem naëinu. O avtomatskem ostrenju ni treba izgubljati besed. Kot se za kamero in podjetje, ki je prvo predstavilo AF v SLR kameri spodobi, to deluje odliëno. Zaklop kamere deluje med 30 do 1/4000 sekunde in B. Sinhronizacijski Ëas zaklopa je 1/160 sekunde, brez uporabe AS lastnosti pa 1/125 sekunde. Samosproæilec deluje v moænosti 2 ali 10 sekund, z moænostjo resetiranja delovanja. Vse te nastavitve, njihova enostavna vkljuëitev in uporaba, kameri Dynax 5D krepko dvignejo vrednost. Predvsem pa je cena kamere zaradi vgrajene AS funkcije, opozorila glede umiritve kamere v iskalu, hitrega dostopa do SPOT merjenja svetlobe, centralne AF toëke in moæne roëne ostritve v AF naëinu izredno konkurenëna. Æe zaradi teh lastnosti, lahko kamero Dynax 5D postavimo v uporabniπki vrednosti ob bok najdraæjim kameram drugih proizvajalcev. Kakovost slike Merilo kakovosti slike je v veëini primerov povsem subjektiven pogled vsakega fotografa posebej. Po mojem mnenju kameri Dynax 5D za popoln primat v tem razredu manjka samo eno. VeËje πtevilo Za konec Konica Minolta me je s kamero Dynax 5D moëno presenetila. OdliËno ohiπje, vgrajeni AS (AntiShake), dobra slika tudi pri visoki obëutljivosti in kopica zanimivih in moëno uporabnih vrednosti, kamero postavljajo v povsem drug razred kot po ceni konkurenëne kamere. Seveda pa vsak uporabnik lahko vidi kamero iz drugaënega zornega kota. In Ëe jo gleda iz pogleda njenih izrednih uporabniπkih lastnosti, potem dileme, katera kamera nudi najveë, preprosto ni.»e pa se kamero gleda iz pogleda πtevila toëk, kakovosti slike pri viπji obëutljivosti, uporabi samo avtomatskih nastavitev ali njenih mer in teæe, pa lahko kamero ocenimo drugaëe. Oziroma si izberemo nam bolj prijazno in uporabno. Toda vseeno. Tudi Ëe gledamo na kamero iz drugaënih kotov, Dynax 5D piπe novo poglavje in inæenirji drugih podjetij, se bodo dobro zamislili, kako bi tudi svojim kameram dali πe viπjo uporabniπko vrednost. Za vse pa je Dynax 5D pravi izziv. Tako za proizvajalce kot kupce. Prvi bodo nudili vse veë, drugi pa izbirali med veëimi dobrimi kamerami. e enkrat pa podajam moje osebno mnenje. Trenutno nam v tem cenovnem razredu iz veliko pogledov, kamera Dynax 5D nudi najveë. Seveda, Ëe ste fotograf, ki si æeli izkoristiti πe kaj veë kot le popolnoma avtomatske nastavitve. A v tem pogledu je bolje, da pozabite na uporabo katerikoli DSLR kamere. Kajti, kompakt vam bo nudil veë! Tudi po ceni je v svojem razredu Dynax 5D v zlati sredini. Pri nas ponujajo samo ohiπje za SIT. A ker nudi sistem stabilizacije slike æe v kameri in mnoæico funkcij, katere veëina nudi πele v viπjem razredu, je lahko za marsikoga njena cena πe toliko bolj vπeëna. Matjaæ Intihar Konica Minolta Dimage Z6 Konica Minolta je v uspeπni seriji Dimage Z ponovno pohitela z novim modelom v razredu dolgih goriπënic. Od predhodnega in hitro zamenjanega modela kamere Dimage Z3, katerega so predstavili v juliju 2004, marca 2005 Dimage Z5, so tokrat zopet konkurenci postavili nov mejnik. V kamero Z6 so dodali tipalo viπje loëljivosti, 6M toëk. Oblika kamere je ostala nespremenjena. Edino srebrna barva se je umaknila rahlo pozlaëeni. e vedno je v ponudbi tudi Ërna. Objektiv je πe vedno z 12X-nim optiënim zoom-om (35-420mm, ekv.35mm) in je znan æe iz modela Dimage Z3. Sestavljen je iz 13 leë v 10 skupinah. Svetlobna moë objektiva je 2,8-4,5. Ostrenje bliænjih motivov so iz 0,5m (Z3), prestavili na 0,6m, enako kot na Z5. Najbliæja makro razdalja v super makro naëinu pa je ostala enaka, 1cm. Objektiv je v kamero vpet enako kakovostno, Ëe ne πe boljπe, kot pri predhodnici. V nedelujoëem stanju je dobro zaπëiten v ohiπju. V delujoëem pa je obëutljiv tako na pritisk kot udarce. Na objektiv lahko dodajamo predleëe za dodatni πiroki ali ozki kot. Tudi Dimage Z6 ohranja æe dobro preizkuπen AS (AntiShake) sistem, ki nam pomaga, da posnetki niso tako kmalu streseni pri daljπih Ëasih osvetlitve. Sistem je enak kot v Dimage Z3, torej deluje tako, da se premika sam CCD v kameri in ne kot namesto do sedaj znanih digitalnih naëinov popravlja slike in optiënega stabilizatorja v objektivu. AS sistem je bil predlani prvië vgrajen tudi v DSLR kamero Dynax 7D. Pokrov pod katerim je vgrajena bliskavica in nastavek za dodatno sta enaka kot pri Z5. Kar pomeni, da bomo do problema rdeëih oëi pri uporabi bliskavice priπli enako hitro, kot s predhodnico. Pokrov bliskavice moramo πe vedno sami roëno dvigniti za njeno delovanje. TFT zaslon je enak kot pri predhodnicah Z5. Velik je 2.0 palca (velikost se meri po diagonali, 1 palec je 2,54cm) in s toëkami loëljivosti. Æe pri Dimage Z3 so se odrekli notranjemu premikajoëemu LCD zaslonu kot ga ima Z2 in sta v kameri sedaj dva zaslona kot pri ostalih konkurenënih kamerah. Drugi zaslon v kameri sluæi za EVF (elektronsko) iskalo. Pogled na motiv preko EVF iskala je πe vedno zelo povpreëen. Lahko zatrdim, da je prav EVF iskalo eden najslabπih delov kamere Dimage Z6. Vendar to ne pomeni, da se preko EVF iskala ne da fotografirati. Brez bojazni! Vendar so tu inæenirji malo πparali, da je lahko kamera z dobrim ohiπjem, 6M toëk, 12X optiënim zoom-om, AS sistemom in 2,0 palca velikim zaslonom, ostala cenovno primerljiva s konkurenco. Zaradi veëjega TFT zaslona je sedaj pogled na motiv v moënem soncu mnogo laæji. e vedno pa imamo moænost spreminjati svetlost zaslona v 11 stopnjah, Ëe je le to zaradi svetlobe prostora kjer fotografiramo potrebno. Pogled na motiv preko EVF iskala, nam zaradi slabe loëljivosti πe vedno ne da vedeti, ali je motiv oster ali ne. Zato poskrbi samo luëka za AF in pisk kamere ob izostritvi. Pogled preko EVF iskala pa je nujen pri velikih goriπënicah. Le z njegovo pomoëjo imamo boljπi kontakt z motivom. Tudi kamero dræimo bolj trdno v rokah in πe naslonjena je na naπ obraz, kar pripomore k poznejπi stresenosti posnetka. Dimage Z6 je majhna nadgradnja za Dimage Z5. Razen barve in veëje loëljivosti ni spremeb. Toda vseeno ostaja Z6 moëan konkurent kameram Canon S2IS, Sony H1, Panasonic FZ5, saj je æe predhodnica Z5 nudila dober konkurenëni odpor. A Konica Minolta æeli v tem razredu kamer πe vedno igrati najviπjo vlogo. Ali jim bo manjπi popravek πe vedno prinaπal dobre rezultate pa bo pokazal Ëas. Matjaæ Intihar

14 Celoten preizkus bo objavljen na Canon EOS 1D MkII N digitalni stroj III. Canon je v digitalni foto reporterski svet s povsem svojo kamero, vstopil πele leta To je bila kamera EOS 1D. Prva predhodnica danaπnji predstavljeni kameri. V decemberski reviji Connect iz leta 2001, sem v Ëlanku o preizkusu kamere v uvodu zapisal: Digitalni stroj / Canon EOS 1D! PRVI DOBITNIK ZLATE OLIMPIJSKE MEDALJE V SALT LAKE CITY-ju JE BIL ZNAN E PREDEN SO SE PRI»ELE. VIRTUALNO ZLATO OLIMPIJSKO MEDALJO SO PODELILI PORTNI FOTOGRAFI KAMERI CANON EOS 1D, ÆE NA SVOJIH PRIPRAVAH. TA KAMERA KREPKO PREKA A REDKE KONKURENTE V TEM PROFESIONALNEM RAZREDU, PREDVSEM S HITROSTJO ZAPOREDNEGA SNEMANJA, TEMU PRIMERNEGA TEVILA TO»K NA TIPALU IN PRENOSA PODATKOV V POMNILNO ENOTO. S SVOJIM ODLI»NIM OHI JEM, PALETO VRHUNSKIH OBJEKTIVOV Z LASTNOSTMI KATERE KONKURENCA NE PREMORE, PA V PORTNI FOTOGRAFIJI TEMU PODJETJU OHRANJA VODILNO MESTO. NI PORTNEGA FOTO REPORTERJA, KI SI JO NE ÆELI MED SVOJO FOTO OPREMO. TO PA SMO SE MESECA DECEMBRA (2001) ÆE PRED OLIMPIJADO PREPRI»ALI TUDI NA NA EM PREIZKUSU. In tudi v danaπnjem zapisu o æe drugi naslednici, ne morem kaj veë dodati.»e je bila razlika med EOS 1D in naslednico EOS 1D MkII (januar 2004) velika, predvsem v tipalu (CCD 4M toëk EOS 1D naproti novemu CMOS 8M toëk EOS 1D MkII), pa je razlika med EOS 1D MkII in sedaj novo EOS 1D MkII N, veliko manjπa. Trg profesionalnih DSLR kamer sploh ni tako velik kot si mogoëe nekateri zamiπljajo. MeseËno se proda cca kosov. Kar pomeni, da ni Ëudno, da so te kamere πe vedno v tako visokem visokem cenovnem razredu. Razvoj digitalne tehnike za profesionalne fotografe terja svoj davek. e prej kot v letu dni pa se je Canon odloëil za nekaj malih popravkov na kameri EOS 1D MkII. Pravijo, da po æelji fotoreporterjev. In v oktobru 2005 smo na naπih policah æe dobili kamero EOS 1D MkII N. Velika veëina nastavitev je ostala enakih kot pri predhodnici. Ostrenje, obëutljivost, hitrost zaklopa, itd. Bistvenih razlik je malo (takoj opazna je samo veëji zaslon). Sedaj lahko loëeno zapisujemo na SD in CF kartico. Na eno lahko zapisujemo RAW datoteke, na drugo JPEG. Popravili so tudi konektor za FireWire prenosni kabel. Sedaj so dodali posebno plastiko, ki onemogoëa prehitro uniëenje konektorja. Vemo, da profesionalni fotograf povsem drugaëe ravna z opremo kot hobi fotograf. In robustnost kamere in njenih delov je kljuënega pomena. e vedno pa kamera ostaja pravi stroj. Torej sem æe leta 2001 pravilno ocenil kamero EOS 1D, katero marsikateri foto reporter πe vedno uporablja. A danes tudi ti, ki πe niso πli v zamenjavo æe pogledujejo po EOS 1D MkII N. Napredek je le prevelik in oëiten. O kameri pa veë po daljπem preizkusu. EOS 1D MkII N, me bo le spremljaja na vseh zahtevnih foto prireditvah. Kar pomeni, da jo bom lahko Ëez Ëas zelo dobro ocenil. Matjaæ Intihar Pravi teren za EOS 1D MkII N. EF 400mm f/5,6, 1600ISO, 1/1000sek. Foto: Primoæ LovriË Mojster House glasbe David Morales, pred EOS 1D MkII N, EF 16-35mm f/2,8, ISO800. Foto:Æiga Intihar Ujeta æogica na palici. EOS 1D MkII N, EF mm f/5,6, ISO400. Foto:Æiga Intihar Svetovno najbolj znani iluzionist David Cooperfield. EOS 1D MkII N, EF 16-35mm f/2,8, ISO200. Foto:Æiga Intihar EOS 1D MkII N nam nudi 8,5 posnetka v sekundi. In tako v polni loëljivosti 8M toëk, do 40 posnetka. 14 e-fotografija - oktober, november 2005