Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje december-januar 2006/07 letnik 5/6 πt.27. Digitalni foto teëaji 2007

Transcript

1 e-fotografija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje december-januar 2006/07 letnik 5/6 πt.27 IZVOD JE BREZPLA»EN! - Spoznavanje foto opreme - Fotografski teëaji - Foto Delavnice - Osnove raëunalniπtva - PhotoShop - Picasa2 - Predstavitveni dnevi veë na Tiskano izvodov Digitalni foto teëaji 2007 Popotniπtvo in fotografija Uporaba filtrov Vlogo, ki so jo imeli filtri v obdobju analogne fotografije in πe posebej v Ëasu»B fotografije ne moremo inaëiti z danaπnjo digitalno tehniko. Vendar proizvajalci niso hoteli zaostajati in so proizvajali filtre tudi za sodobne fotografe. Osnove optike II.del Ko ne veste, kam bi se uklonila svetloba pri prehodu v nek material, si lahko vedno zamislite voziëek, ki bi v isti smeri pripotoval na travnik. Adobe PhotoShop CS2 uëilnica VI.del Preizkusili smo Preizkusi objektivov (teorija in praksa) Najprej si postavimo zanimivo vpraπanje. Je sploh moæno narediti objektiven preizkus objektiva? Moj odgovor je, ne! V tem poglavju bomo predvsem s teoretiënega glediπëa spoznali, kolikπno loëljivost fotografije in barvne globine potrebujemo za kakovosten izpis. Vse πtevilke so zapisane v najveëji vrednosti, ki æe zagotavljajo dobro kakovost. VeË ne potrebujete, s preizkusi pa boste sami ugotovili, ali vam zadoπëa tudi slabπa kakovost. Perfekcioniste pa tako ali tako nië ne zadovolji! Fotografski nateëaji Novice - Testi -»lanki - Forum - Foto Galerija

2 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

3 e-fotografija v letu 2006 in naprej... Fotografija je nedvomno mnogo bolj razπirjena kot je bila v filmski dobi. Fotografira staro in mlado, fotografija postaja zabava. Vse veë pa je bodoëih fotografov, ki si æelijo pred nakupom digitalne fotokamere o njih izvedeti Ëim veë. Prav tako æelijo spoznati dodatno opremo in predvsem Ëim veë o sami fotografiji. e-fotografija je s pomoëjo sponzorjev (fotografskih podjetij, fotolaboratorijev, raëunalniπkih hiπ) neskromno povedano, veliko naredila na fotografskem izobraæevalnem podroëju kot pri sami popularizaciji fotografije. Forum e-fotografija pa je moëan generator mnenj o fotografski tehniki kot fotografiji na sploπno. Neverjetno, toda preko foruma in priporoëil e-fotografije so se æe dobile sluæbe, posel, ali pa so se naπli skupaj pravi ljudje in priëeli organizirano delovati, tudi razstavljati. e-fotografija generira teëaje, predavanja, foto izlete, ali samo skupna fotografska druæenja. Vse veë pa je tudi piscev Ëlankov, ki æelijo prav preko e-fotografije πirπi mnoæici podati znanje. Se le pozna, da je revija ( izvodov) brezplaëna, prav tako odprt je spletni portal. Obenem pa se iz meseca v mesec poveëuje obisk spletne strani Samo Novembra 2006 je bilo na strani kar razliënih obiskovalcev (december preko ?), ki so odprli kar strani. In ker je spletni ogled presegel vsa mogoëa priëakovanja, je treba v letu 2007 narediti nekaj sprememb. Nova bo podoba spletne strani. Predvsem pa bo veliko laæje poiskati opremo ali pa Ëlanke po tematiki in vsak dan bodo objavljene novice podjetij iz digitalnega sveta. Ker pa je vse veë obiskovalcev, ki berejo prevedene (angleπëina) zapise, bo v letu 2007 nastala tudi stran v angleπkem jeziku. e-fotografija gre v svet! Menim in vem, da je pri nas dovolj znanja, da lahko marsikaj dodamo v fotografski svetovni mozaik.»e nekaj znaπ podaj tudi drugim, slej ko prej si opaæen in se ti obrestuje. Tisti, ki so ali sodelujejo z e-fotografijo so to æe spoznali. Zato gre poleg vas bralcev revije in spletne strani (ki z veseljem in veëkrat pozitivnimi mnenji oblikujete e-fotografijo) in oglaπevalcev πe posebej pohvaliti prav tiste, ki so si upali ugrizniti v Beseda urednika svet pisanja in nam podajo obilo koristnih Ëlankov. Vsem æelim uspeπno v letu 2007! e - F o t o g r a f i j a Fotografski teëaji 2007 Digitalna fotografska tehnika je pripeljala med nas veliko novih fotografov. Za izkuπene fotografske maëke kot za nove fotografe pa kopico vpraπanj, kako novo tehniko izkoristiti. Prav toliko je tudi vpraπanj, kako jo sploh uporabiti, kako spoznati osnovne fotografske pojme in jih kasneje izkoristiti za πe boljπo fotografijo. Pa naj bo samo za druæinski posnetek ali kaj veë. e-fotografija bo tudi v letu 2007 pripravila fotografske teëaje za zaëetnike kot izkuπene fotografe. TeËaji bodo obsegali najosnovnejπe izobraæevanje o osnovnih nastavitvah za boljπi posnetek, kot za zahtevnejπe veë o specializiranih praktiënih izkuπnjah predavateljev. Poudarek leta 2007pa bo na izobraæevanju osnov fotografije in obdelave slike s programi PhotoShop, Picasa2 in foto knjiga. TeËaji za leto 2007 bodo objavljeni na in v naslednji reviji. e-fotografija tudi po poπti! Na spletnih naslovih in si lahko zagotovite brezplaëni izvod e-fotografije po poπti (plaëa se samo poπtnina). e-fotografija je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - december, januar 2006/07 3

4 Misli digitalno - Shranjuj analogno! Foto arhiv / Izdelajmo si fotografije VI.del Shranjevanje digitalno zajetih fotografij Prehod na digitalni zapis prinaπa fotografu precej novih vpraπanj, na zaëetku predvsem o uporabi kamere. SËasoma pa fotograf spozna πe veë novih pasti digitalne tehnike. Tudi v kameri z najniæjih uporabniπkih oz. cenovnih stopnic proizvajalci πe vedno moëno pretiravajo s koliëino razliënih nastavitev. Kot da druæinsko-popotniπki fotograf vse nastavitve na kameri in prek menija potrebuje. A na sreëo ima kamera tudi Toda vsaka odliëna prednost prinaπa tudi teæave. VeËina druæinskih fotografov ob gledanju fotografij na zaslonu preprosto pozabi, da bi si jih pozneje varno shranila (dala izpisati na papir). Da pa bo ta zapis imel tudi glavo oziroma da boste njegov namen razumeli fotografi (vse skupine), je treba zapis o teæavah digitalnega zapisa zaëeti znova. Kajti πe vedno je razπirjeno mnenje, da je digitalni zapis na pomnilniπkih enotah dober za shranjevanje naπih fotografij, za vse fotografe in æelje po Zapis katerega si nikakor ne æelite, da bi se pojavil na zaslonu vaπega raëunalnika. Izognite se mu in si vaπe najboljπe fotografije iz druæinsko/popotniπkih dogodkov shranite πe na papir. popolno avtomatiko (AUTO), ki v razliënih svetlobnih pogojih veliko fotografov reπuje in jim omogoëa kakovosten posnetek. Danes lahko fotograf na podlagi posnete slike na zaslonu takoj oceni kakovost in se odloëi za njen izbris, ponovitev posnetka ali za shranitev slike na pomnilniπki kartici. Vsi uporabniki kompaktnih fotokamer se zelo hitro seznanijo s pogledom na motiv prek zaslona na zadnjem delu kamere. Zanimivo je videti "æivo" sliko pred posnetkom in po njem. Medtem ko je pri analognih fotografih (πe pred dvema ali tremi leti) prevladovalo mnenje, da je le pogled skozi iskalo pravi, je danes pri kompaktnih digitalnih kamerah æe vse drugaëe. Kamera mora zaslon tako za zajem (pogled na motiv) kot za pregled posnetih fotografij preprosto æe imeti. Brez njega namreë ne gre veë. S pomoëjo zaslona na kameri fotograf hitro spozna, da je digitalni zapis na pomnilniπki kartici nekaj zelo uporabnega, in lahko fotografije s pomnilniπke kartice v kameri kadar koli prikaæe tudi drugim. arhivu. Vendar, verjemite, da si s takim naëinom hranjenja fotografij "spominov" ne boste ohranili za dolgo. Uvod V "novi" digitalni fotografski tehniki ni vsak zapis namenjen in primeren za vse fotografe na sploπno. Treba se je prilagoditi posameznim skupinam. Ne moremo pa enako svetovati druæinskemu in profesionalnemu fotografu. Vsaka skupina fotografov potrebuje shranjevanje fotografij za svoj specifiëen namen. V analogni tehniki smo poznali tri vrste fotografov: 1. druæinsko-popotniπke, ki so fotografije shranjevali v fotoalbume; 2. amaterske, hobi/izrazne, ki so fotografije poveëevali v veëje formate (30 x 40 cm) ali uporabljali diapozitivne filme; 3. profesionalne, ki so fotografirali predvsem za naroënike. Medtem ko je pri analognih fotografih (πe pred dvema ali tremi leti) prevladovalo mnenje, da je le pogled skozi iskalo pravi, je danes pri kompaktnih digitalnih kamerah æe vse drugaëe. Seveda pa so primeri v katerih fotograf, ki zna iskoristiti pravo iskalo, Ëe ga kamera sploh nudi, le tega tudi dobro izkoristi. V moëni svetlobi je iskanje motiva lahko zelo problematiëno. Ko kamero pritisnemo k obrazu in gledamo skozi iskalo jo tudi bolje umiromo in do stresenega posnetka ne pride tako hitro kot z iztegnejenima rokama. Druæinsko-popotniπki fotograf je fotografiral na barvni negativni film in fotografije v velikosti 10 x 15 cm izdeloval v fotolaboratorijih. Preprosto in uëinkovito. Vse, kar smo posneli na film, je bilo treba tudi izpisati na papir, da smo posneto sploh videli v "pravem" zapisu. Veliki veëini so za to sluæili klasiëni fotolaboratoriji. In druæinskopopotniπki analogni fotografi imajo πe danes fotografije izpred 40 in veë let shranjene v fotoalbumih. In vsaj toliko let bodo v njih πe dobro vidne. Seveda pa si jih danes lahko s skenerjem shranimo tudi v digitalni obliki, tonsko popravimo in naredimo nove. Amaterski/izrazni fotografi so veëinoma fotografirali zato, ker je bil to njihov konjiëek. Uporabljali so predvsem Ërno-beli negativni film ali barvnega diapozitivnega. Fotografije iz Ërno-belih filmov so si v veëjih razstavnih formatih izdelovali v lastnih ali fotografskih klubskih temnicah. Diapozitive pa so vsi z veseljem pokazali s projektorjem. In πe danes je lahko pogled na pravilno osvetljene diapozitive prek projektorjev veliko doæivetje. Danes se z digitalno projekcijo ne moremo pribliæati barvam in vmesnim tonskim vrednostim, kot nam jih zapiπe diapozitivni film. Ti fotografi pa imajo lahko teæave s staranjem fotografij samo v primerih, Ëe so bile preslabo fiksirane ali premalo sprane pod vodo vseh kemikalij. Diapozitivni filmi so se v fotolaboratorijih razvijali po toëno doloëenih procesih razvijanja. Danes, ko imamo nekateri diapozitivne filme shranjene æe 30 in veë let, pa se na njih æe opazijo doloëene sledi staranja. Filmi ORWO so po 30 letih æe krepko izgubili na tonskem zapisu. Prav tako ni veë vseh dobro znanih moëno zasiëenih barv na filmu Kodachrome. S filma Fujichrome pa so se izgubili predvsem srednji toni. Ker sem diapozitive hranil v "πaræerjih" in plastiënih πkatlah v suhih ne prevroëih prostorih, vam iz prakse lahko povem, da so po 30 letih nujno potrebni skeniranja in hranjenja slike v digitalni obliki, oziroma je πe bolje izdelati vrednejπe fotografije na papir. A na sreëo sem Druæinski in popotniπki fotografi se vse bolj mnoæiëno vraëajo nazaj v fotolaboratorij. Le s to razliko, da danes æe veëina preko spletne ponudbe. Izdelana slika na papirju ima πe vedno svojo vrednost, predvsem pa hitro spoznamo, da lahko le na tak naëin vidimo kaj smo pred Ëasom doæiveli in fotografirali. O dolgoletno ohranjenih spominih na papirju pa danes, po VI. delih te teme ni veë vredno razpravljati. 4 e-fotografija - december, januar 2006/07 V domeni druæinske fotografije vemo, kaj pomenijo te fotografije. Za spomin na prednike, iskanje druæinskih korenin ali samo za vpogled kako je nekdaj bilo, so neprecenljive. Slike stare 60, 70 in veë let so v mnogih albumih naπi babic in dedkov πe kako dobro vidne. S pomoëjo teh fotografij se jim spomin na otroπtvo povrne z æivo sliko v trenutku. Naj tudi vam spomini ne zbledijo. Danes pa πe ne gre zaupati digitalnemu arhivu! Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

5 Misli digitalno - Shranjuj analogno! Posnetek je bil leta 1977 posnet s Praktico na ORWO 18DIN diapozitivni film. Tekom let je kljub skrbnemu hranjenju v temi in suhem prostoru æe zaëel izgubljati na tonskih vrednostih. æe veëino diapozitivov skeniral in arhiviral v digitalni obliki ter nekatere tudi na papir. Profesionalni fotografi veëino fotografij posnamejo za naroënika. Tako mnogi arhiva vseh posnetkov na filmih ali fotografijah niti nimajo. Le v fotoreporterskih hiπah imajo urejene arhive. Na sreëo so se vse fotografije, ki so bile primerne za objavo, izdelale na papir oziroma so bile posnete na diapozitivni film in so πe vedno v arhivih. Starejπi diapozitivi æe izgubljajo arhivsko vrednost (bledijo). A teh v reporterskih hiπah ni veliko, saj so bile pred 30 leti le redke tiskovine v barvah. Novejπe pa se z digitalizacijo s skenerji πe lahko ohranijo v visoki kakovosti. Studijski in drugi profesionalni fotografi pa so svoje posnetke na filmu ali izdelane na papirju tako ali tako prodali naroëniku. Zato si je kar naroënik sam (podjetja, studii) lahko izdelal arhiv in si shranil slike. In da zakljuëim primere iz analogne tehnike. Ker smo pred 20 in veë leti delovali analogno, tj. na film in fotopapir, so se naπi izdelki ohranili vse do danes. Fotografije torej imamo. Da jih po nekaj desetletjih πe vedno imamo, je najpomembnejπe za druæinskega in popotniπkega fotografa. Vsakdo si kdaj zaæeli Ëasovno pobegniti nekaj desetletij nazaj in si z nekdaj zajetimi fotografijami priklicati lepe spomine na druæinske in popotniπke dogodke. In fotografije v S pomoëjo skenerja sem posnetek pred petimi leti prenesel v digitalni zapis, popravil tonske vrednosti in napake, delovanja kemikalij (desno spodaj na prejπnji sliki) ter sliko izdelal na papir. fotoalbumih ali na diapozitivih vse to omogoëajo πe danes. Kaj pa danes v digitalni tehniki? Danes je za veëino uporabnikov digitalnih fotokamer vse skupaj drugaëe. Digitalni zapis na pomnilniπke enote in predvsem pogled na æe posnete fotografije na zaslonu kamere ali raëunalnika fotografu za nekaj Ëasa odvzame misel, da bi slike shranil na "varen" medij. Ni malo druæinsko-popotniπkih fotografov, ki z uporabo digitalne fotokamere o varnosti zapisa sploh ne razmiπljajo veë. A samo do takrat, ko sami v praksi spoznajo moæne teæave zaradi njihove izgube ali ko jih kdo o tem opomni. In o varnem naëinu arhiviranja oz. zapisovanja se zaëne razmiπljati πele po prvi izgubi druæinskih ali popotniπkih fotografij. Kateri pa je sploh dolgoletno varen naëin arhiviranja digitalno zajetih fotografij? Digitalni arhiv Ni vpraπanje, ali fotoarhiv sploh potrebujemo. Vpraπati se moramo le, kakπne so naπe potrebe glede naëina gledanja ter predvsem æelenih let hranjenja fotografij. Digitalna fototehnika je v nekaj letih dobesedno pometla z analogno. Le redki pa so novo tehnologijo spoznali na pravi naëin. Tisti, ki smo v digitalni tehniki zapisa slike æe 30 ali nekateri πe celo veë let, se dobro zavedamo, da tudi s prihodom te tehnologije med mnoæice ni nië drugaëe, kot se je vsa leta Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - december, januar 2006/07 5

6 Misli digitalno - Shranjuj analogno! delovalo tako v digitalni kot analogni tehniki. A danes "novodobni" fotograf pozabi prav na najpomembnejπe - v varni tehniki shraniti oziroma na varne medije zapisati fotografije. Seveda pa je treba fotografe razdeliti v nekaj skupin. Ne potrebujejo vsi enakega konënega naëina hranjenja fotografij. NajveË je druæinskih oz. popotniπkih fotografov. S prihodom digitalnih fotokamer med mnoæice je danes med nami vse veë poslovnih fotografov. Izrazni ali hobi napredni fotografi (vëasih smo jih rekli amaterski fotografi) so s prihodom DSLR-kamer niæjega cenovnega razreda æe tudi vse bolj prisotni v digitalni fototehniki. In na koncu so tu πe profesionalni fotografi (reporterji, studijski, reportaæni...). Danes pa je med profesionalnimi fotografi vse veë tistih, ki v tem delu niso povsem poklicno, a delajo za naroënika. Marsikateri izmed ljubiteljskih ali hobi fotografov samo obëasno dela za naroënike, a s tem zamegljuje mejo pravega profesionalizma. Na kaj lahko shranimo fotografije? Povsem preprosto lahko zapiπem, da na pomnilniπke enote za digitalni zapis (kartice, CD/DVD, trdi diski) in na analogne medije (film, papir). In kateri medij je "najboljπi"? Ga ni! So samo mediji, ki nam nudijo preprostost hranjenja in raznovrstnost uporabe, in so mediji, ki nam nudijo dolgoletno obstojnost. Pomnilniπka kartica Pomnilniπka kartica je danes medij, s katerim se najprej sreëamo. Kupimo jo æe s kamero, saj le tako lahko posnamemo nekaj deset ali sto in veë fotografij na nekem dogodku ali izletu. Ker so pomnilniπke kartice prepisljive, jih v veliki veëini primerov izkoriπëamo samo pri fotografiranju, pozneje pa fotografije z nje prenesemo na druge enote.»eprav je za veëino fotografov samo po sebi umevno, da kartica ni namenjena konënemu shranjevanju fotografij (pred dvema letoma je SanDisk celo poskusil s tako idejo), pa πe danes lahko vidite druæinske fotografe, ki pridejo v fotolaboratorij s kartico in si zaæelijo izdelati samo nekaj zadnjih fotografij. Vse æe prej posnete fotografije hranijo na kartici in nove posnetke samo dopolnjujejo. Ob vpraπanju fotolaboranta, ali posnetke shranijo na CD in kartico zbriπejo, pa samo Ëudno gledajo. Ni πala! Sam sem bil pred kratkim v fotolaboratoriju udeleæen pri razlagi, da se lahko slike s kartice shranijo tudi na drug medij in da bo pomnilniπka kartica spet lahko zajela polno πtevilo posnetkov. In ko je stranka odhajala iz fotolaboratorija, sem sliπal njeno povsem napaëno razlago prej spoznane moænosti. "Super, slike imam lahko tudi na CD-ju, zdaj mi ni treba veë izdelovati slik na papir!" S tem si je fotolaborant za nekaj Ëasa naredil veë πkode kot koristi. A vsaj pomagal je. Stranka pa bo æe Ëez Ëas spoznala, da πe vedno potrebuje slike na papirju, in se vrnila v fotolaboratorij. Trdi disk Trdi disk je najveëkrat uporabljen medij za daljπe shranjevanje digitalnih zapisov (fotografij). Preden nekateri slike zapiπemo na CD/DVD, jih velika veëina prej prenese πe na raëunalniπki trdi disk. In Ëe imate lastni raëunalnik, velikokrat tam tudi ostanejo. Fotograf, misleë, da so varno shranjene, niti ne naredi dodatne kopije fotografij na enote CD/DVD. A hranjenje fotografij samo na trdem disku v raëunalniku je zelo nespametno poëetje. V Ëlanku Æeljka BoæiËa "Kaj ko nam odpove trdi disk" smo na podlagi izkuπenj lastnikov raëunalnikov in raëunalniπkih servisov spoznali, da ni vpraπanje, "ali lahko odpove trdi disk", ampak je pravo vpraπanje, "kdaj nam bo odpovedal trdi disk"! In gospod Murphy ne poëiva. Trdi disk odpove ravno takrat, ko bi fotografije najbolj potrebovali. Druæinskemu oz. popotniπkemu fotografu, ki si bo fotografije zaradi spominov πe æelel videti Ëez 30 in veë let, resniëno odsvetujem, da bi mu bil trdi disk v raëunalniku edini medij za shranjevanje. Hobi ali izraznemu fotografu prav tako. Ko pa poklicni fotograf enkrat odda naroëilo (fotografijo v digitalnem ali analognem zapisu) posnetka niti ne potrebuje veë. Zato mu zadostuje, Ëe fotografije, dokler niso oddane, zapiπe za rezervo in hranjenje πe na dodatni zunanji trdi disk. Res bi morala biti huda nesreëa, da bi mu odpovedala oba naenkrat. Danes ni in tudi nikoli ni bilo veëjih problemov glede toënosti zapisovanja. Dokler trdi disk deluje, je zelo zanesljiva enota. Kateri medij je "najboljπi" za shranjevanje naπih spominov? Ga ni! So samo mediji, ki nam nudijo enostavnost hranjenja in raznovrstnost uporabe in so mediji, ki nam preizkuπeno nudijo dolgoletno obstojnost. Enote CD/DVD Dokler imamo v arhivu nekaj 100 fotografij ali smo fotografirali nekaj 100 dogodkov, se πe nekako da obvladovati arhiv na CD-jih ali DVDjih. A æe precej let vemo, da ta zapis ni vedno stoodstotno preverjen oziroma vreden zaupanja. Æe pred 14 leti sem zaëel zapisovati vse izdelane revije (tekste in slike) na CD-je. Preprosto so bili takrat diski premalo zmogljivi in izjemno dragi, da bi si za profesionalni arhiv lahko privoπëil trdi disk. Tako so bile vse postavljene revije z besedili in s slikami prenesene na CD-je. Zapisovali smo s samo enkratno hitrostjo. Trajanje zapisovanja se je zavleklo na eno polno uro. In le malokrat sem preveril, ali lahko vse fotografije s CD-ja spet odprem. A ko si je urednik pri naslednjih revijah zaæelel sliko iz arhiva, sem vëasih ostal brez moænosti, da bi jo odprl. Lahko da je nagajala bralna CDenota, operacijski sistem (Mac/Win) ali pa je bil zapis doloëene slike nepravilen in je nikakor nisem mogel odpreti ter ponovno uporabiti za novo revijo. Slika je bila preprosto izgubljena. Tako sem æe kmalu spoznal, da zapis na CD/DVD ni zanesljiv. e toliko bolje pa se izkaæe nezanesljivost CDjev ali DVD-jev, ko æelim 14 let stare CD-je odpreti z novimi bralnimi enotami. Marsikateri CD ostane za novi raëunalnik mrtev. A na sreëo jih lahko s starejπim raëunalnikom oz. bralnikom CD-jev πe odprem in na novo zapiπem na novejπe medije. PriporoËam, da se CD/DVD ne uporablja kot tisti medij, ki nam bo ohranil fotografije za ogled po veë kot desetih letih. Spreminjata se tehnika zapisa in tehnologija branja, prav tako pa se stara sam medij. Seveda pa ob prvem stiku s spoznanjem, da CD/DVD ni prava reπitev za dolgotrajno shranjevanje fotografij, marsikdo pomisli, da ni tako, saj se bodo podatki lahko prenaπali na nove in nove medije πe desetletja. MogoËe res. A ko ima fotograf skozi leta na deset tisoë fotografij, je æe samo iskanje toëno doloëenih fotografij izjemno teæko oziroma dolgotrajno. Biti v tem trenutku prepriëan, da bo z vsemi slikami ali kar CD-ji oz. DVD-ji vse v redu Ëez nekaj let, je teæko, o tem pa se boste lahko takrat kar sami prepriëali. Analogni arhiv/fotoalbum Æe krepko veë kot 100 let vemo, da se bo fotografija na papirju obdræala dolga desetletja. Res je, da se zaëne po letih kakovost zapisa poëasi izgubljati. A fotografije naπih prababic in pradedkov v fotoalbumih izpred 60 in veë let so πe vedno veë kot razpoznavne. Zato je bila analogna tehnika za vse, ki si æelijo za daljπi Ëas ohraniti svoje spomine, zelo dobrodoπla. Vse fotografije smo posneli na film, jih pozneje Barvna fotografija stara toëno 34 let je bila v fotolaboratoriju izdelana πe po roënem postopku in na papir brez vseh zaπëit, kot jih poznamo danes. VËasih æe iz fotolaboratorija nismo dobili tako visoke kakovosti kot danes. 6 e-fotografija - december, januar 2006/07 Danaπnji materiali, predvsem papir na katerega v fotolaboratorijih izdelajo fotografije nudijo krepko daljπo obstojnost kakovostnega zapisa. Prav tako nam dolgo obstojnost nudi sublimacijski izpis. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

7 Misli digitalno - Shranjuj analogno! prenesli na fotopapir in shranili v fotoalbum. V njih jih imamo πe danes, iz dolgoletnih izkuπenj pa vemo, da bodo v njih na ogled πe veliko let. Mediji za arhiviranje v digitalnem svetu In spet smo priπli do naπih skupin fotografov. V nadaljevanju bom iz lastnih izkuπenj podal mnenje o tem, kateri naëin arhiviranja potrebuje doloëena skupina fotografov. Moji napotki pa niso pisani tako, kot da gre za edino merilo in naëin shranjevanja fotografij za vas. Vsakdo si lahko izbere svojo pot arhiviranja. Vendar doloëene izkuπnje vsakomur koristijo pri izbiri poti arhiviranja dragocenih fotografij. Druæinski fotograf in njegov arhiv Æe naziv "druæinski fotograf" daje vedeti, kdo je v tej skupini fotografov. Gre za najbolj razπirjeno skupino od vstopa fotokamere med fotoamaterje (1888), v danaπnji digitalni tehniki πe toliko bolj. In tudi Ëe ste klasiëni hobi fotograf ali celo profesionalni fotograf, se slej ko prej sreëate tudi z druæinsko fotografijo. Tudi industrija se tega dobro zaveda, saj so prav druæinski fotografi gonilna sila razvoja in proizvodnje fototehnike. Ker pa je digitalna fototehnika za celoten fotografski svet πe zelo mlada, fotografi in industrija πele iπëejo prave poti v njej. Izkuπenj v primerjavi s tistimi iz filma πe ni veliko in napake pri arhiviranju so lahko hitro tu. Vse se zaëne pri pogledu na sliko na zaslonu kamere. Tu se fotograf najprej sreëa s fotografiranim motivom in prve æelje po videni sliki in Ëustva po ogledu so zadovoljene. A ker vsi vemo, da je spomin na pomnilniπki kartici enkrat zapolnjen, si fotografije prenesemo na drug pomnilniπki nosilec. Druæinski fotograf bi se moral zavedati, da v glavnem fotografira motive, ki si jih bo πe Ëez nekaj deset let z veseljem ogledal. Marsikdo pa bi jih rad ohranil za nadaljnji rod. Kdor razmiπlja, æe ve (o tem je bil govor æe v prvih petih Ëlankih), da nam za zdaj le slika na papirju ohrani dolgoletno obstojen zapis. Za druæinskega fotografa danes velja, da si najboljπe druæinske fotografije da izpisati na papir in jih hrani v fotoalbumu. Seveda so nekateri πe danes (kljub skoraj v vsaki reviji ponavljanemu stavku "Izdelajte si fotografije!") prepriëani, da bodo na CD-jih ali DVD-jih ali celo na trdem disku raëunalnika za veëno hranili svoje fotografije. Kljub izpopolnjeni tehnologiji nam ti mediji πe dolgo ne bodo nudili varnega zapisa, niti v smislu varnega kopiranja, πe manj pa dolgotrajnega arhiviranja. Fotografije druæinskih dogodkov so za posameznike tako pomembne, da je za njihovo hranjenje zadovoljiv samo najobstojnejπi medij. Za zdaj nam digitalni zapisi zaradi svojih slabosti in predvsem hitre menjave tehnike πe ne omogoëajo æelje po zamenjavi papirja kot 100- in veëletnega nosilca slike. Zato za druæinskega fotografa πe vedno velja, naj si najboljπe fotografije izpiπe na papir v fotolaboratoriju ali z lastnim tiskalnikom.»e ne danes, pa boste Ëez nekaj deset let zadovoljni, ker ste izbrali papir kot medij za hranjenje s fotokamero zabeleæenih spominov. Popotniπki fotograf in njegov arhiv Podobno kot druæinski fotograf si tudi popotniπki æeli s fotografiranjem na izletih, potovanjih ipd. ohraniti spomine. Vendar si tako v analogni kot digitalni tehniki æeli zabeleæene dogodke πe kar se da hitro in veëkrat pokazati tudi drugim. Zato sta za popotniπkega fotografa danes primerna oba naëina hranjenja fotografij. Za dolgoroëno hranjenje bo izbral izdelavo slik na papir, za prikaz slik s potovanj pa bo imel svoje fotografije shranjene v digitalni obliki na CDjih ali DVD-jih in jih bo prek veëjih TV-zaslonov ali LCD-projektorjev prikazoval prijateljem. PriporoËam pa, da si za varnost zapisa na CD/ DVD le-te kopira v dvojniku. Predvsem pa morajo tudi CD-ji oz. DVD-ji imeti svoj pravi arhiv, tako v pisni obliki, da hitro najdemo æeleno, kot tudi v shranjevalni, da mediji CD/ DVD niso izpostavljeni neposredni sonëni svetlobi, temperaturnemu nihanju ali drugim Danes je fotografija postala zabava.»e se je pred leti s film kamero na druæinskem dogodku posnelo samo par posnetkov, jih je danes lahko na desetine. Najboljπe pa si le izpiπite na papir. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - december, januar 2006/07 7

8 Misli digitalno - Shranjuj analogno! mehanskim poπkodbam. Danaπnje prezentacije so izdelane z razliënimi predstavitvenimi raëunalniπkimi programi. Zato si izdelano prezentacijo spet shrani na svoj CD/ DVD. Tako ima ohranjene izvirne fotografije in æe izdelano prezentacijo. A zaradi πe vedno ohranjenih izvirnih fotografij si lahko kadar koli izdela novo prezentacijo. Vendar "kadar koli" moëno pogojno. CD-ji in DVD-ji nam preizkuπeno zapise lahko hranijo tudi πe 15 let. Po desetih letih jih boste teæko sploh πe prebrali oziroma lahko spet odprli. Zato priporoëamo, da si æe prej, na primer po sedmih letih, na nove medije prepiπete CD-je in DVD-je s fotografijami in prezentacijami. Tudi najuglednejπe inπtitucije imajo za arhiviranje predpis, da je treba vse CD-je in DVD-je po sedmih letih prepisati na nove (v treh kopijah). In tudi oni iz razloga novih naëinov zapisa in ne zato, da slike s CD-ja ali DVD-ja ne bi bile veë berljive. Iz izkuπenj pa vemo, da si boste s fotografijami na papirju zagotovili prikaz slik s potovanj tudi πe po 50 in veë letih. Z rednim prepisovanjem digitalno shranjenih zapisov pa boste tudi te zapise pripeljali do novih moænosti shranjevanja in v prihodnosti do najbræ prav tako dolgoroënega digitalnega arhiva, kot nam ga nudi papir. Toda zapis v digitalni obliki ima πe dodatno teæavo. NiËkolikokrat je bilo iz ust neænejπega spola æe sliπati vpraπanje, izreëeno druæinskemu fotografu: "Kje so naπe druæinske fotografije z dopusta, izleta, s potovanja?" V veëini primerov je odgovor druæinskega fotografa, da so v raëunalniku. In le z ozaveπëanjem pripadnic neænejπega spola, da bodo svoje zanimive fotografije v prihodnje videle le s pomoëjo slike na papirju, bo hitreje priπlo do pravilnega arhiviranja za preprostejπe veëkratno ogledovanje zanimivih fotografij oziroma za njihovo dolgoletno hranjenje. Seveda to velja predvsem za primer druæinske in popotniπke fotografije, saj si bomo πe veëkrat v prihodnosti æeleli obuditi spomine na doæivete trenutke, ki smo jih zajeli s fotokamero. Odvisno od vaπih potreb si sami izberite naëin arhiviranja vaπih fotografij. Vsak naëin je lahko pravi, Ëe veste za kaj in kdaj boste fotografije potrebovali. e pred 16 leti sem fotografije, oziroma celotne postavljene revije shranjeval na posebne kasete. Zapisovanje oziroma branje iz njih je bilo izredno poëasno, trajalo je lahko tudi celo noë. Toda profesionalni arhiv je bil takrat πe bolj pomemben kot danes. Pomnilniki kot je trdi disk v koliëini spomina 512MB so bili izredno dragi in zelo redki. Na sreëo so kmalu priπli CD zapisovalniki in mediji, ki so nam kar naenkrat ponudili izredno hiter in priroëen naëin iskanja. Sam jih uporabljam æe od leta 1992 in do sedaj imam veliko sreëo, da lahko odprem πe vsakega, ki sem si ga æelel (ampak je to samo desetina od veë kot 2000 CD-jev). Res pa, da mi to ne uspe z vsakim CD bralnikom. Danes pa mi v poklicnem delu odliëno sluæijo zunanji trdi diski. Njihova cena gleda na koliëino spomina je æe zelo sprejemljiva. Vendar! Ne dovolite si tega, da bi se vaπim druæinskim fotografijam zgodilo to, kar se lahko zgodi digitalnemu zapisu (sliki spodaj). Saj ne, da bi se to dogajalo vsakodnevno, niti ne veëkrat. A lahko se vam nezmoænost odprtja slike (beri Ëlanek Roberta Gajπka stran 34., ki je kmalu spoznal moë Ëlankov Izdelajmo si fotografije ), ali pa napaëem zapis podatkov na digitalni medij CD, DVD, trdi disk. Poudarjam, kot æe veëkrat. Fotografije, ki so del vaπih spominov, predvsem v domeni druæinske/popotniπke fotografije si le izpiπite na papir.»ez leta ali predvsem desetleja vam ne bo æal, da ste to storili. V poklicnem delu pa brez trdih diskov ne gre veë. Le na dodatni arhiv (back up) ne pozabite! Poslovni fotograf in njegov arhiv Ta zvrst fotografov je med nas priπla πele z digitalnimi fotokamerami. Moænost nakupa drage opreme, preprostost uporabe in velika uporabniπka vrednost hitrega prenaπanja slik v poslovne namene so bile prednosti, zaradi katerih so v podjetjih hitro spoznali moë in uporabnost digitalne tehnike. Fotografije za lastne Ëasopise in revije, proizvodov, delovnih procesov, strojelomov, internih dogodkov itd., so bile æe v letu 2003 domena poslovnega fotografa, ki pa v veëini primerov izhaja iz podjetja, kjer je zaposlen. Fotografije so najveëkrat potrebovali za interno uporabo ali za poπiljanje po internetu do drugih podjetij, ki so jih naprej uporabljala za tisk ali samo za ogled na raëunalniπkem zaslonu.»e pa so potrebovali sliko na papirju, so uporabili kar lastne laserske ali kapljiëne tiskalnike. V poslovni fotografiji je pravilen arhiv zelo pomemben. V veëini primerov je v digitalni obliki na disku streænika, do katerega imajo dostop tudi drugi uporabniki. Ker se v poslovnem svetu redno delajo rezervne zbirke podatkov, do izgube digitalnega zapisa ne pride kar tako. Pomembneje je, da se poskrbi za pravilno arhiviranje v smislu logiënega opisa fotografij, da jih lahko vsakdo najde in uporabi za svoj namen. Vsi uporabniki fotoarhiva lahko prek omreænih povezav ali interneta do njegove zbirke podatkov pridejo hitro, predvsem pa si lahko slike prenesejo v svoj delovni proces, kadar koli si æelijo in kjer koli æe so. Prav tako imajo poslovni fotografi moænost dodajati fotografije v streænik od koder koli na svetu. Zato so dober arhiv in moænost dostopa do njega ter preprostost iskanja slik iz arhiva zelo pomembni. Zaradi rednega dela rezervnih zbirk podatkov in mnoæice nepotrebnih fotografij, ki bi izdelane na papirju samo oteæevale iskanje æelene, je v poslovni fotografiji arhiviranje na trde diske skupnih raëunalnikov (streænikov) najveëkrat prava izbira. Hobi ali "izrazni" fotograf in njegov arhiv Zahtevnejπi ljubitelji fotografije ali "hobi" fotografi, med katerimi je tudi nekaj umetniπkih "izraznih" fotografov, pa so danes povsem spremenili fotografski hobi svet. Medtem ko smo nekdaj vedeli, da je fotoamater napredni fotograf, ki mu je fotografija hobi in rad razstavlja svoje fotografije ter se udeleæuje tudi delovanja v fotoklubih, je digitalna tehnika v to vejo fotografije prinesla precej novosti. Nekdaj se je vedelo. "Amaterski fotograf" uporablja enooko kamero (SLR) in z njo iπëe zanimive motive. Svoje filme in fotografije si rad razvije in izdela sam na fotografski papir in jih z veseljem poπilja na razliëne razstave. Torej brez izdelane slike na papir ni πlo. Oziroma tisti "amaterski fotografi", ki so svoje fotografije zajeli na diapozitivni film, so le-te prikazovali prek diaprojekcij. A tudi te fotografije se je dalo izdelati na papir. Fotoamater je fotografiral predvsem za svojo "duπo" in razstave ter iskal v fotografiji nekaj veë. Arhiv niti ni bil nekaj nujno potrebnega. Na fotografijah niso bili druæinski ali popotniπki dogodki, ampak predvsem posneti motivi, ki so s pomoëjo "drugaëne" svetlobe povedale nekaj veë. Ko je fotoamater odkril doloëeno fotografsko temo, je πel raziskovat naprej, poveëave na fotopapirju pa so mu ostale. Mnogi pa se Ëez Ëas niti niso obremenjevali, Ëe so se po veë letih izgubile. Takrat je bil "izrazni" fotograf æe v drugaënem "svetu" in v iskanju novih motivov. In nië drugaëe ni v digitalni dobi. Za hobi (izraznega) fotografa arhiv ni tako pomemben. Zato svoje slike lahko hrani na trdem disku raëunalnika in priporoëljivo πe na CD-ju ali DVD-ju, predvsem zaradi dejstva, da trdi disk ni povsem zanesljiv medij za shranjevanje, saj nam lahko æe v naslednjem trenutku onemogoëi priti do fotografij. 8 e-fotografija - december, januar 2006/07 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

9 Misli digitalno - Shranjuj analogno! Æe danes pa se "izrazni" fotografi za izpis poveëav odloëajo za fotolaboratorij.»ez Ëas pa bodo nekateri lahko tako kot nekdaj v svojih ali klubskih temnicah sami izpisovali fotografije na papir, le da v digitalni tehniki in s tiskalniki. In vse bo tako, kot je bilo, razen ene nove moænosti. Izrazni fotograf zdaj lahko razstavlja svoje fotografije tudi brez slike na papirju. LCD-zasloni in projektorji æe zamenjujejo klasiëne razstavne panoje! Profesionalni fotograf in njegov arhiv Za profesionalne uporabnike SLR-kamer lahko najhitreje zapiπem, "nekdaj je bilo". Vsakdo, ki je imel moænost in predvsem denar, je æe pred leti prestopil v digitalni svet. Tako kot nekdaj v dobi filma, ko so v redakcijah skrbeli za popoln arhiv, je tudi danes. Reporterske hiπe imajo lastne streænike z zmogljivimi trdimi diski in redno skrbijo za rezervne zapise. Predvsem pa fotografije razporedijo po toëno doloëenih naëinih arhiviranja, da jih lahko najdejo hitro po doloëenih kljuënih besedah. Studijski fotografi tudi niso povsem odvisni od potrebe po dolgoletnem hranjenju fotografij. Zanje povsem zadostujeta trdi disk v raëunalniku in dodatni rezervni zapis. Poslovnemu in tudi profesionalnemu fotografu ni treba veë skrbeti za arhiv na papirju. Zadostuje trdi disk v raëunalniku ali skupnem streæniku. Pomembnejπe je pravilno, s kljuënimi zapisi ali besedami oznaëiti fotografije za poznejπe iskanje. Prihodnost fotografskega arhiva Vse se spreminja. Zato bo tudi naëin hranjenja fotografij v fotoalbumih, danes æe v fotoknjigah, kot jih πe potrebujejo druæinski in popotniπki fotografi, sëasoma dobil nove moænosti. Poslovni in profesionalni fotograf se æe v celoti odloëata za digitalno arhiviranje. Seveda obema ni treba skrbeti, da bi ohranila zanimive in veëno æelene spomine na razliëne druæinske popotniπke dogodke. Toda industrija vse bolj deluje v smeri moænosti pregledovanja fotografij na televizijskih in raëunalniπkih zaslonih. Predvsem moænosti HDTV in njegove visoke loëljivosti nudijo vsakemu avtorju odliëno predstavitev lastnih fotografij.»aka se samo πe na posebne televizijske zaslone z vgrajenimi ali zunanjimi spominskimi mediji. Seveda bodo ti mediji nujno morali nuditi moænost dodatnega rezervnega zapisa, da se slike ne bi izgubile. Nove moænosti pa se kaæejo tudi pri najbolj obiskanih spletnih ponudnikih, kot so Google in drugi. Kot kaæe, bodo ti fotografu odprli moænost shranjevanja fotografij v njihove streænike, skrbeli za obstojen arhiv, poskrbeli za prepis danaπnjih JPEG-datotek v moæne nove itd. Zakaj? Zato ker, kot kaæe brezplaëni program Google Picasa 2, imate æe danes moænost poπiljati prek njega slike v izdelavo.»ez Ëas bodo lahko samo sluæili s tako ponudbo, predvsem pa mogoëe sluæili na podlagi vaπega pristanka in tudi vam dali moænost zasluæka s prodajo fotografij. Poceni ponudbe avtorskih fotografij je æe veliko, fotografij za en dolar pa je æe na milijone. Danes potrebujeπ samo πe uspeπno obiskani portal, dobro galerijo slik z iskalnikom in ponudba ter zasluæek sta zagotovljena. Prostor za arhiv bo za podjetja Profesionalni uporabniki, ki potrebujejo do svojih fotografij predvsem hiter skoraj vsakodnevni dostop, se vse pogosteje posluæujejo zunanjih trdih diskov. Seveda pa ne gre pozabiti na dodatne rezervne kopije, dokler se fotografije πe potrebujejo za delovni proces. vse cenejπi, fotografi bodo z veseljem oddali v brezplaëno hrambo svoje fotografije resnemu ponudniku. e toliko hitreje in laæje, Ëe bodo vedeli, da so fotografije vidne tistim, ki jim sami dovolijo, oziroma, Ëe to dovolimo, lahko s pomoëjo eventualnega nakupa naπe fotografije dodatno zasluæimo. Da gredo trendi v to smer, æe pove najnovejπa napoved Sonyja. V naslednjem letu bodo njihove fotokamere æe zajemale video v HDTVformatu, prav tako pa bo naπa fotografija prek njihove kamere æe konvertirana v visokoloëljivi zapis za neposreden pregled slike na HDTV-zaslonih. e nasvet za danaπnji lastni arhiv Med nami je in jih bo najveë druæinskih fotografov, pribl. 90 odstotkov vseh. To pomeni, da se tu obraëa denar, za druæinske fotografe se prirejata tehnika in naëin arhiviranja fotografij. Kljub moænim prihodom novih vrst tehnologije vam danes πe vedno toplo priporoëam, da svoje najboljπe druæinske ali popotniπke fotografije izdelate na papir. Le tako jih boste z danaπnjim vedenjem in predvsem s praktiënimi izkuπnjami z veliko verjetnostjo ohranili za nadaljnja desetletja. Obenem pa slike hranite tudi v digitalnem zapisu CD/DVD. MogoËe jih boste æe Ëez nekaj let shranili na desetletja obstojen digitalni medij spletnih ponudnikov in si jih ogledovali kjer koli na naπem "svetu" ali drugem planetu, kjer koli æe boste v prihodnosti! Znanstvena fantastika? Nikakor ne. Samo vizionarski pogled na prihodnji realni svet. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - december, januar 2006/07 9

10 Celoten Ëlanek bo objavljen na Preizkusi objektivov (teorija in praksa) Najprej si postavimo zanimivo vpraπanje. Je sploh moæno narediti objektiven preizkus objektiva? Moj odgovor je, Najprej si postavimo zanimivo vpraπanje. Je sploh moæno narediti objektiven preizkus objektiva? Moj odgovor je, ne!! Lahko pa naredimo preizkus, ki bo vsaj pribliæno lahko odgovoril na vpraπanje kako dober je objektiv. Poiskati pa je treba takega ki je brez veëjih tehniënih napak (nepravilno ostrenje, slaba leëa/leëe, zamik leë, nepravilno delovanje zaslonke), ki kaæejo predvsem na slab primerek in ne kakovost za celotno serijo. Digitalna fotografija in danaπnji "novodobni" fotografi so v fotografski svet prinesli nova merila glede kakovosti tehnike. Fotografski spletni forumi so postali velika baza nerealnih zapisov in nasvetov. Vsakdo, ki je nekaj prebral, preizkusil ali samo sliπal, ima tam moænost zapisati svojo trditev. In tisti, ki nakljuëno pridejo do teh zapisov, v veliki meri verjamejo v zapisano. Zadnje leto je s prihodom kamer DSLR priπlo do vse veëjega pisanja in priporoëil glede kakovosti objektivov. V veëini primerov pa je tako, da vsak fotograf hvali svojo opremo, in s tem upraviëuje ugoden nakup, ali pa kar na sploπno hvali podjetje, katerega opremo ima. Ker pa na spletnih forumih le redko kdo skrbi za realnost teh zapisov in nasvetov, je lahko tudi zelo povpreëna tehnika moëno hvaljena. In za nekoga, ki potrebuje drugaëno kakovost in ceno, sta napaëno miπljenje in pozneje nakup hitro tu. Zato sem se na podlagi lastnih izkuπenj, preizkusov in predvsem spremljanja fotografske tehnike v 30 letih ukvarjanja s fotografijo odloëil za postavitev kolikor toliko veljavnih temeljev glede tega, kako preizkusiti in izbrati objektiv in na kaj paziti pri odloëitvi za nakup, predvsem pa, kako brati preizkuse, na kaj biti pozoren in ali so V analogni dobi smo objektive kupovali po namenu uporabe. Amaterski fotograf je bil zadovoljen s svojo skupino objektivov, zahtevnejπi je posegel po objektivih viπjega razreda. Zanimivo pa je, da o kakovosti nikoli ni bilo toliko vpraπanj in pisanja kot danes. Po drugi strani pa normalno. VËasih se je veë iskalo motive, danes napake. zapisani tako, da jim je sploh mogoëe verjeti. Obenem pa si æelim s primeri pokazati, kako lahko tudi laik spozna, da je z njegovim objektivom vse prav oziroma je lahko tudi kaj narobe in ga mora zato zamenjati z novim. Beseda fotografija izhaja iz grπkih besed photos in grapho, kar pomeni slikanje, risanje s svetlobo. In to je res prava beseda za fotografijo. Pomembna je predvsem svetloba, nato fotograf, ki jo ob pravem trenutku ujame s kamero na medij, ki jo shrani. Ne smemo pa pozabiti na objektiv, ki odbito svetlobo z naπega motiva zariπe na medij (film/tipalo). Toda mnogi "novodobni fotografi" se niti ne zavedajo, da v fotografiji ni najpomembnejπa tehnika, ampak dobra "lepa" fotografija. Prav tako je pri optiki, ki nam pomaga zbrati svetlobo, odbito od motiva, in jo zarisati na tipalo. Vendar se v danaπnjem svetu vse veë fotografov poglablja v tehniko in ne v fotografijo kot konëni izdelek. IπËejo se napake, kaj napake, mnoæica napak objektivov, ki pa imajo povsem svoj realni svet. Je res tako pomembna kakovost objektiva za konëno fotografijo? Je in ni! Vse Ena prvih hitro opaznih napak objektiva je vinjetiranje. Pri slabπih predvsem cenejπih objektivih je osvetlitev tipala v centru moënejπa kot na robovih. Tudi ton (barva) je lahko od objektiva do objektiva razliëen. 10 e-fotografija - december, januar 2006/07 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

11 Vsi Ëlanki Osnove fotografije / Optike so zbrani na Dva enaka objektiva, vendar kar precej razliënih lastnosti. Ko objektiva pogledamo bolj natanëno, lahko vidimo, da imata drugaëno barvo anti refleksne zaπëite. Druga proizvodnja serija, drugi materiali? Prava razlika med objektivoma pa se pokaæe pri veëji poveëavi sliki. Ostrina ni enaka. Vse bolj se danes ugotavlja, da se lahko objektiv do objektiva moëno razlikujeta tudi iz pogleda kakovosti zapisa. Digitalna tehnika nam je prinesla moë enostavne poveëave in kakovostnega pogleda na sliko. Tako lahko fotograf primerja vsak detajl na sliki in vidi razliënosti. Ko smo delovali na film nam je pri veëjih poveëavah kakovosten pogled na sliko pokvarilo izrazito zrno. Poudariti pa je treba πe nekaj. Proizvajalci prav dobro vedo, da veëina uporabnikov cenejπih objektivov razliënosti med enakimi niti ne opazi. Slika je slika! Je vπeëna ali pa slaba. je odvisno od gledalca in privlaënosti fotografije oz. ujetega trenutka s svetlobo. Seveda boste brali in sliπali veliko razliënih in nasprotujoëih si mnenj glede kakovosti doloëenega objektiva. Za nekoga je æe osnovni objektiv veë kot zadovoljiv, za drugega ni vreden niti pogleda, kaj πele, da bi ga uporabljal na svoji kameri. In tako pridemo do dveh razliënih fotografov. Eden si kupi opremo po meri (uporabniπko in cenovno), fotografira, se uëi svojo opremo Ëim bolj izkoristiti in svoje fotografije gleda predvsem po merilu privlaënosti.»e opazi, da ima njegov objektiv eno ali veë veëjih napak glede neostrine, vinjetiranja, distorzije ali aberacije in da so napake na poveëavah moteëe, si zaæeli "boljπi" objektiv. Drugi fotograf pa je povsem zasvojen s tehniëno odliënostjo objektiva kot druge fototehnike. A æe takoj lahko povem, da takega objektiva preprosto ni. Objektiv je optiëni element, sestavljen iz mnoæice bolj ali manj dobrih/ slabih leë, vsaka leëa pa ima svojo optiëno napako. Z naslednjo jo æelijo odpraviti, a pri tem dobijo nove napake. In v veëini primerov ti tehniëni fotografi (na spletnem forumu e- fotografija jih prijateljsko imenujemo "pipetkarji") preizkuπajo samo tisto, kar sami uporabljajo in prek razliënih fotografij primerjajo svoje slike. In Ëe je drugaëen samo majhen detajl je hitro vse narobe. Marsikdo pa od "stekla" vendarle priëakuje preveë. Pri desetkratni in veëji poveëavi lahko na πe tako kakovostnem objektivu najdemo napako. In "tehniëni" fotograf jo najde. A le do takrat, Kadar fotografiramo v protisvetlobo se nam na kontrastnih delih kmalu pokaæe napaka kromatske aberacije (zamik barv). Slabπe je objektiv korigiran proti tej napaki, veëji je zamik. Prikaz kakovosti objektiva Carl Zeiss mm f/3,5-4,5 po MTF preizkusu. Osnovne zakonitosti (veljajo v veliki veëini primerov) kakovosti objektivov hitro opazimo. Kakovost je viπja na sredini (0) in pada proti robu(21), viπja je pri (srednji) zaslonki f/8 in slabπa pri najbolj odprtih kot zaprtih. Prav tako je slabπa v πirokem kotu kot v ozkem. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - december, januar 2006/07 11

12 e ena napaka objektiva, na katero v filmskem svetu nismo bili pozorni (se o njej niti pogovarjali nismo). Back/Front focus je nova beseda, ki se veëkrat zapiπe ob preizkusu objektiva. Kamera izmeri ostrino, objektiv pa jo nastavi nekaj cm pred ali za nastavljeno vrednostjo (slika desno). ko prestopi med objektive, ki so njemu in predvsem drugim teæko dosegljive cenovne vrednosti, oziroma med objektive, ki so namenjene najzahtevnejπim fotografom. V tem primeru si jih veëina æeli upraviëiti "dober" nakup z razlago, da so konëno naπli odliëen objektiv. A ve se, da so ga naπli samo zase, in marsikoga takrat æe lahko oznaëimo kot fotografa iz prvega opisa. Seveda pa moramo upoπtevati sedanjost in danaπnjo realnost. Digitalna tehnika je prinesla povsem drugaëen pogled na tehniko kot kakovost. Predvsem pa je z njeno pomoëjo v fotografijo vstopila mnoæica novih (novodobnih) fotografov, ki tehniko in njeno kakovost spremljajo prek interneta in razprav iz forumov. V veëini primerov so ocene in mnenja zgreπena in dajejo neizkuπenemu Mnenje fotografov je glede kakovosti doloëenega objektiva velikokrat povsem napaëno. In tisti, ki nato svoje mnenje brez resnih primerjav razπirjajo naokoli, hitro ustvarijo napaëno mnenje pri veëini in marsikomu predlagajo napaëen nakup. Najpomembnejπe je, da se tako kot za kamero najprej vpraπamo za kakπen namen bomo objektiv potrebovali. Sam sem se prepriëal po preizkusu zgornjih πtirih objektivov, ki nam pri digitalnih SLR kamerah z manjπimi tipali omogoëajo normalni πiroki kot, da je zelo zmotno miπljenje, da je kit objektiv 18-55mm slab. Po kakovosti zapisa se prav lepo kosa (pri marsikateri goriπënici in zaslonki πe celo prekaπa) z vsemi tremi ostalimi, ki pa so veë kot 6X-draæji. Vendar pa nima drugih lastnosti, ki jih imajo ostali trije. Ni tako robusten kot 17-40L, nima dobre svetlobne moëi (17-55IS), ni stabilizacoije slike (17-85 in 17-55), ni primeren za uporabo efektnih filtrov (polarizacijski, stopenjski), itd. Toda kot osnovni objektiv je veë kot vreden svojega denarja. Æe pri preizkusu EOS 300D sem zapisal, da je odliëen nakup. VeË o preizkusu objektivov na bralcu vir napaënih podatkov in pobud za razmiπljanje, predvsem v smislu "vsakdo hvali svojega konja". Vendar pa izkuπenim in preveë "staromisleëim" prav ti novodobni fotografi odpirajo nova poglavja v zvezi s preizkusi glede tega, kaj in kje iskati. Kot se spreminjata tehnika in fotografija, se spreminjata tudi mnenje in znanje Brez dobrega stojala ni nestresenega posnetka. Fotografi, tako amaterski kot profesionalci se pri fotografiranju na film niti zavedali niso koliko imajo stresenih posnetkov. NajveËkrat se je slabπa kakovost slike skrivala za æe vidnim zrnom. Pri projekciji diapozitivov, pa je bil gledalec æe toliko oddaljen od slike, da neostrine niti opazil ni. Fuji Velvia filmi so zaradi svojega velikega kontrasta πe bolje skrivali neostrino zaradi stresenosti posnetka. Danes s pomoëjo moëno poveëane slike na raëunalniπkem zaslonu opazimo tisto, kar smo skeneristi æe pred mnogimi leti. Stresenih posnetkov ima fotograf veliko. Predvsem pa trditev, ki smo jo kot resnico spoznavali in naprej podajali skozi leta, kakrπna goriπënica takπen naj bo πe najdaljπi Ëas osvetlitve sploh ne velja! 12 e-fotografija - december, januar 2006/07 Preizkus treh objektivov z enako kamero (EOS 1Ds) in nastavitvami (135mm, f/5,6) nam prinese razliëne rezultate. Rezultate preizkusa, ki jih πe dopolnjujem bom objavil v Ëlanku o preizkusih objektivov na spletni strani Zaenkrat samo tile podatki. Zgornji objektiv je cenovnega razreda 900EURO, srednji objektiv je eden najveëkrat uporabljenih objektivov med reporterji in æeleni objektiv veëine zahtevnejπih amaterskih fotografov, ki ga dvigujejo v nebo (2000EURO), spodnji objektiv pa je iz cenovnega razreda 250EURO. Kaj nam povedo te slike. Zelo malo. Oziroma samo to, da je ocena slike pri bliænjih motivih lahko povsem zgreπena, Ëe je ne podamo v celoti, saj so rezultati pri samo malo spremenjeni oddaljenosti od motiva lahko drugaëni. Pridemo πe do ene zakonitosti. Vsak objektiv ima pri doloëeni goriπënici, oddaljenosti in zaslonki svoje dobre in slabe lastnosti. Pred leti mi je test objektiva Sigma mm nasproti objektivu Canon 200mm f/2,8l pokazal, da Sigma pri 200mm na oddaljenosti 30m in zaslonki f/8 riπe bolje od fiksnega objektiva. Neverjetno a resniëno. Toda oëitno so bile pri objektivih v tem razmerju leëe tako odliëno postavljene, da je priπlo do tega neverjetnega rezultata. Ker nisem razumel, sem preizkus (takrat πe na film) ponovil. Tako sem priπel prvië do spoznanja, da je lahko vsak objektiv v doloëenih nastavitvah (goriπënica, razdalja, zaslonka) kakovostnejπi od druge. A kot v primeru mm, mi je tako odliëne rezultate kazala samo v prej opisanem razmerju. V vseh ostalih nastavitvah je bila moëno povpreëna. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

13 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

14 Celoten Ëlanek bo objavljen na VeËina objektivov niæjega in srednjega (tudi nekateri iz viπjega razreda) nam pri povsem odprti zaslonki riπejo slabπe, kot pri bolj zaprtih. Toda tudi tu obstaja meja. Za kar veëino objektivov velja, da najbolje riπejo med zaslonkami 5,6 in 11. Zlata sredina je f/8. Samo najbolj kakovostni objektivi pa nam pri najbolj odprti zaslonki riπejo skoraj enako dobro kot pri ostalih. In tu je viπja vrednost teh objektivov. Tudi pri najbolj odprti zaslonki in pri vseh goriπënicah nam riπejo enakomerno. Bolj malo nam koristi svetlobno moëan objektiv, Ëe pa moramo za viπjo kakovost poseëi po zaslonki vsaj f/5,6 (kot v zgornjem primeru). Res je da z njim lahko vsaj fotografiramo, medtem, ko z drugim, ki ima svetlobno moë samo f/5,6 ne bi mogli. Toda to je objektiv namenjen manj zahtevnim fotografom, ki æelijo veëjo svetlobno moë za manj denarja. Vedno se nekje pozna tista razlika v ceni. Ali je za vsakega posameznika upraviëljiva pa je naπa lastna izbira. Le naprej ne prepriëujte druge, da je to objektiv, ki je dober za vse. Vsak fotograf ima svoje potrebe, æelje in globino æepa. Na koncu pa spoznamo da tako ali tako na razstavi velja samo eno. Dobra fotografija! "novodobnega" fotografa. Marsikatero æe dolgo znano teæavo ali prednost doloëene tehnike je treba razloæiti ali celo uporabljati drugaëe kot πe pred leti. Zato sam dajem vso podporo vsem "novodobnim" fotografom, ki na svoj (drugaëen), a vseeno pravi, naëin znajo predstaviti tehniëne teæave objektivov. In kakπen je zame pravi naëin? Predvsem si æelim, da se zapiπe "zame", torej zame osebno je ta tehnika doloëene tehniëne in uporabniπke kakovosti. Posploπevati za vse pa pri uporabi tehnike ne gre! Naslednji korak dobrega preizkusa pa je, da ima fotograf dovolj praktiënih in teoretiënih izkuπenj z objektivi in s fotografijo. Objektive Dva objektiva podobnih goriπënic in svetlobne moëi, razliëna v kakovosti zapisa in moëno razliëna v konstrukciji, uporabniπki vrednosti ter ceni. In kaj izbrati? Ni enostavno svetovati, Ëe se resno spraπujete med tema dvema objektivoma.»e pa je æe cena, velikost ali teæa eden od veëjih argumentov, da vas beli objektiv ne zanima, ni niti treba argumentiranega odgovora. Prav tako ne, Ëe je pomembnejπi prestiæ od uporabniπke vrednosti.»e pa zgornjih zavor ni in je vpraπanje podkrepljeno z namenom fotografiranja, pa se lahko hitro najdejo dobre in slabe lastnosti. Ni vse enako dobro, za vse! preizkusi pod enakimi pogoji in napake predstavi na naëin, ki je namenjen doloëeni skupini fotografov. Vse pa ni primerno ali slabo za vse! Oziroma kot sem æe zapisal na zaëetku. "Je res toliko pomembna kakovost objektiva? Je in ni! Vse je odvisno od gledalca in privlaënosti fotografije, tj. ujetega trenutka s svetlobo." Da bi na pravi naëin spoznali objektive, njihovo vrednost in kakovost, bom v veë nadaljevanjih opisal zmogljivost objektivov in na podlagi preizkusov prikazal njihovo kakovost in, kar je najpomembnejπe, njihovo uporabniπko vrednost. In zaënimo od zaëetka! Kakovost objektivov in njihov preizkus? Najprej si postavimo zanimivo vpraπanje. Je sploh mogoëe narediti objektiven preizkus objektiva? Moj odgovor je ne! Lahko pa naredimo preizkus, ki bo vsaj pribliæno lahko odgovoril na vpraπanje, kako dober je objektiv, ki je brez tehniënih napak (nepravilno ostrenje, slaba/-e leëa/leëe, zamik leë, nepravilno delovanje zaslonke), za doloëenega fotografa. Poznamo dve vrsti preizkusov, pri obeh pa moramo preizkusiti objektiv, ki nima na poveëavah vidnih napak nepravilnega ostrenja (back/front fokus) in zamika leë (samo en del slike ravne povrπine je drugaëe zarisan, "neoster"). In zakaj je moj odgovor ne zapisan polkrepko? Zato ker sem preizkusil kar nekaj enakih objektivov, pa so bili rezultati med njimi razliëni. Prvi preizkus je povsem laboratorijski, rezultate pa nam prikaæejo z MTF-preizkusom. Objektiv postavijo na stojalo v razmerju oddaljenosti neskonëno in laboratorijsko izmerijo loëljivost in kontrast objektiva pri 30 linijah na milimeter na sredini (kjer je po navadi najkakovostnejπi zapis) in ob robovih pri 10 linijah na milimeter.»eprav nam tak preizkus in pozneje zapis v tabeli veliko sporoëa o kakovosti objektiva, pa lahko od objektiva do objektiva prihaja do objektiv drugega proizvajalca f/2,8 f/4 f/5,6 f/2,8 doloëenih odstopanj. Proizvajalec bo za preizkus izbral preizkuπeno odliëen objektiv s Ëim manj napakami. Neodvisna testna ekipa pa paë tistega, katerega dobi v preizkus. In Ëim bolj prehajamo z dragih profesionalnih objektivov, ki so narejeni v majhnih koliëinah, na objektive za πiroke mnoæice, tem veë je lahko odstopanja med objektivi. Zato se ni treba Ëuditi, da po navadi lastni tovarniπki MTF-preizkusi prikaæejo viπje kakovosti od drugih ali pa prikazani rezultati celo moëno odstopajo. Drugi preizkus pa lahko opravimo povsem samostojno. Vzamemo svoj objektiv, naredimo nekaj testnih posnetkov in si na poveëavah ogledamo kakovost objektiva. Preprosta, a povsem napaëna odloëitev. Zakaj? Ker na podlagi preizkusa enega objektiva niti ne opazimo razlike v primerjavi z drugimi. Objektiv je treba preizkusiti na veë naëinov. Predvsem pa mora preizkuπevalec za kolikor toliko realno mnenje poznati nekaj optiënih zakonitosti in moæne teæave pri konstrukciji ali risanju objektiva pri razliënih nastavitvah. In le Ëe ima dovolj izkuπenj in opravljenih preizkusov, je lahko njegovo mnenje vredno zaupanja. Pa tudi tu velja, da mora pomislek vedno obstajati. Ocenjevalec mora pokazati neke lastne meje dobrega zapisa, se spustiti z lastnih izkuπenj na raven razliënih skupin fotografov in doloëiti, za kaj bi sam uporabil doloëen objektiv. V veëini primerov gre torej za zaupanje v preizkus in predvsem mnenje o tistem, ki je preizkus opravil. In kljub temu da imam sam veliko izkuπenj s preizkusi objektivov, vem, da povsem objektivnega preizkusa ni! Sam lahko opravim in predstavim neko lastno mnenje o tem, za koga je doloëen objektiv primeren in kako dobro se bo izkazal v doloëenih fotografskih situacijah. Kaj moramo vedeti in na kaj je treba paziti pred preizkusom in po njem? Brez dolgoletnih izkuπenj pri preizkusu objektivov razliënih znamk, formatov in goriπënic nikakor ne gre. Kdor æeli podati kolikor toliko zanesljivo mnenje, lahko samo na podlagi predznanja in æe videnih rezultatov oceni, ali je objektiv v doloëenem razredu res tako kakovosten, da je vreden nadaljnjega preizkuπanja. Znati mora oceniti, ali je slabπa kakovost plod napaënega rokovanja ali nastavitev ali pa je le mogoëe, da objektiv pri doloëeni nastavitvi res deluje slabπe. Marsikateri objektiv sem æe vrnil in vzel v preizkus πe drugega, ker se mi je zdela kakovost objektiva vpraπljiva. Kaj hitro lahko zavedeπ bralca. e toliko hitreje v danaπnji poplavi objektivov, ki pa so æe tovarniπko vse manj preizkuπani. Vendar je to samo subjektivna ocena, ki πe ne pove veliko o kakovosti. Zato je pri objektivu dobro poznati tudi njegov namen.»e preizkuπamo makroobjektiv, je treba pozornost usmeriti predvsem na kakovost slike pri bliænjih motivih. Objektiv je le prirejen predvsem za to zvrst fotografije. Zato ga je brezpredmetno primerjati s klasiënim objektivom enake goriπënice in ugotavljati, kateri je boljπi. Prav tako je treba biti pozoren na primerjavo objektivov z razliëno svetlobno moëjo. Svetlobno moëan objektiv ima povsem drugo uporabniπko vrednost od tistega, ki nam nudi slabπo svetlobno moë. Tudi Ëe je svetlobno moëan objektiv nekajkrat draæji od drugega, πe ni reëeno, da je æe zaradi cene kakovostnejπi v zapisu ostrine in kontrasta. Prav tako zoom objektiv ne moremo primerjati z objektivom z eno goriπënico za nek realen rezultat. Predvsem πirokokotni zoom objektivi (kot tudi πirokokotniki z enojno goriπënico) so polni napak. Veliko leë, ki popravljajo razliëne optiëne napake, prispeva k zelo povpreëni ostrini, veëjim napakam distorzije, vinjetiranja, popaëenja, pa naj gre za πirokokotni objektiv s πe takim pedigrejem. e veë pozornosti pa mora fotograf nameniti pravilnemu delu in nastavitvi kamere. V veliki veëini primerov hobi preizkusov se kakovost ocenjuje na podlagi stresenih posnetkov. Fotograf mora za preizkus objektiva le-tega preizkusiti pri vseh zaslonkah, zoom objektive pa tudi pri veë goriπënicah in razliëni oddaljenosti od objekta. Zato brez trdnega kakovostnega stojala ne bo πlo. Prav tako ne brez daljinskega sproæilca (lahko je tudi samoproæilec), v veëini primerov pa je treba uporabiti predproæenje zrcala. Posebno pozornost pa je treba nameniti tudi motivu. Ta mora imeti Ëim veë detajlov v enaki ravnini in po celotni povrπini, da lahko pregledamo tudi kakovost slike na robovih. Na koncu pa ne smemo spregledati niti delovanja avtomatskega ostrenja, toënosti, hitrosti, premika med veë posnetki itd. NapaËnih nastavitev in uporabe tehnike za nepravilen preizkus je torej veliko. Zato lahko z gotovostjo trdim, da povsem realne ocene glede preizkusa objektivov ni. Vedno so neka odstopanja tako med objektivi kot v samem preizkusu. Zato mora fotograf izbrati tisti naëin branja preizkusa ali naëin lastnega praktiënega preizkusa, v katerega verjame. Predvsem pa Ëimmanj se obremenjevati glede samih preizkusov.»e vas vaπ objektiv zadovoljuje, je veë kot dober! Matjaæ Intihar 14 e-fotografija - december, januar 2006/07 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

15 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september e-fotografija - oktober, november

16 PhotoShop, Picasa2 in ostali raëunalniπki teëaji bodo Adobe PhotoShop CS2 uëilnica VI.del na podlagi praktiënih izkuπenj iz teëajev programa sem se spomnil, da je treba najprej razloæiti teorijo o loëljivosti. Le tako se bodo lahko novi uporabniki programa in tudi tisti æe bolj izkuπeni na pravilen naëin spoznali, kaj, zakaj in kako deluje sprememba velikosti slike v razliënih izbranih podatkih. Fotografija mora v æeleni velikosti imeti predvsem zadostno koliëino toëk, da bo njen izpis zadovoljil naπ pogled na njo. Teorija loëljivosti pa temelji na zanimivem dejstvu. Naπe oko je v povpreëju sposobno razpoznati 10 linij na milimeter. In od tu naprej se zaëne v digitalnem svetu igra πtevilk za kakovosten pogled na sliko. KoliËina toëk katere potrebujemo na mersko enoto pa je odvisno od medija na katerem jo gledamo. Predvsem pa je treba preko teorije na pravi naëin spoznati in uporabljati enote, pixel, dot, line. Marsikdo misli, da je vseeno pisati ppi ali dpi. Je dokler nam drugi obdelujejo slike. Ko pa sami spoznavamo pripravo za tisk sta pa enoti moëno razliëni! LoËljivost, ppi - dpi Pri barvnih osvetljevalnih napravah za opis loëljivosti slike uporabljamo πtevilo toëk na palec (ppi). Pri tiskalnikih in grafiënih osvetljevalnih enotah pa zaradi rasterskega zapisa uporabljamo enoto dpi (Dot Per Inch). Piksel je celota. Kot celotno toëko ga lahko s tremi RGB svetlobami osvetlimo na zaslon ali z barvno osvetljevalno napravo na fotografski papir. Iz veëjega πtevila majhnih pik (dot) pa sestavljamo celoto - piksel. Pri tiskanju tonske vrednosti vsake posamezne barve CMYK sestavljamo z mnoæico manjπih pik (dot); razliëne tonske vrednosti se meπajo in dobimo razliëne barvne vzorce. NaËini osvetljevanja in tiskanja Najprej si oglejmo, zakaj potrebujemo razliëno velike izhodne loëljivosti in zakaj imajo tiskalniki in osvetljevalne enote razliëne naëine zapisovanja. Bistvo je v naëinu zapisa. Barvne laboratorijske osvetljevalne enote in sublimacijski tiskalniki zapisujejo vsako toëko zvezno, toëko po toëko, drugo za drugo in z vsemi vrednostmi, ki jih vsebuje toëka. Za kakovosten zapis potrebujemo sliko z loëljivostjo 300 ppi, 300 ppi loëljivosti mora imeti osvetljevalna enota, oziroma 300 dpi loëljivosti zapisa mora imeti sublimacijska tiskalna enota. Tu pridemo do æe znane razlike; osvetljevalne enote za opis loëljivosti uporabljajo enoto ppi, tiskalniki pa dpi. Naslednja naëina tiskanja sta s kapljiënimi tiskalniki in grafiëni tisk, kjer se za zapis uporablja Ëb osvetljevalna enota. Oba uporabljata rasterski naëin zapisa, tonsko vrednost barve pa zapisujeta z manjπo ali veëjo piko. e neka stvar je zelo pomembna pri rasterskih grafiënih osvetljevalnih enotah in tiskalnikih. Ko berejo piksel, ki ima svojo barvno vrednost, ga zapiπejo z toëkami/dot za vsako barvo barvnega meπanja CMYK posebej, z razliëno jakostjo. Viπjo loëljivost izpisa dpi nasproti ppi potrebujemo zato, ker grafiëni rastrski zapis barvno vrednost toëke zapisuje v kvadratu, matriëni obliki, imenovani raster. Viπja je loëljivost slike in grafiëne osvetljevalne enote, veë tonskih vrednosti Na levi je zapis s pikslom, na desni zapis z dot, pikami, v matriëni obliki 16 x 16, ki omogoëa zapis 256 tonskih vrednosti. Bele linije v naëinu zapisa z toëkami - dot, so samo zaradi prikaza naëina zapisa. se lahko zapiπe. Vzorec toëke vsake barve posebej, ki smo jo zapisali v matriëni obliki z veëjim πtevilom pik (dot), imenujemo poltonska pika. Tako izpisana rastrska pika mora Ëloveπkemu oëesu predstaviti pravi tonski zvezni zapis. Za kakovosten zapis potrebujemo vsaj 256 tonskih vrednosti. Od loëljivosti izhodne enote in gostote rastra, poltonske pike, je odvisna kakovost in natanënost tiska. ToËko, ki je sestavljena iz veë toëk (dot), imenujemo linija. Linije pa izmerimo z enoto line per inch/lpi. KapljiËni tiskalnik nadomeπëa matriëno piko s tiskanjem spremenljive pike (dot) v FM (frekvenënem) rasterskem zapisu. VeË barve je na sliki, veë toëk se zapiπe. Manj je barve na delu slike, manj toëk zapiπe tiskalnik. Ta naëin tiska je zaenkrat od vseh naπtetih zapisov najslabπi, saj edini ne omogoëa zapisati 256 tonskih vrednosti, predvsem zaradi premajhne loëljivosti tiskanja. Vse skupaj je videti dokaj zapleteno za preprosto razumevanje razliënih naëinov zapisa. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako izraëunamo potrebno loëljivost fotografije (ppi) za posamezne tiskalnike, kakπne so loëljivosti zapisov razliënih tiskalnih in osvetljevalnih naprav ter koliko tonskih stopenj lahko doseæejo s vojim naëinom zapisa. LoËljivost osvetljevanja in tiskanja Vpraπanje Zakaj v praksi za najviπjo kakovost potrebujemo loëljivost slike 300 ppi in 256 tonov na barvo? ZaËnimo z æe znanim pojmom. To je loëljivost Ëloveπkega oëesa. Vemo, da Ëloveπko oko razloëi pribliæno 10 linij na milimeter, to je 254 linij na palec. Vemo tudi, da za kakovosten zvezni tonski tisk (barvna globina) na papir, na katerem lahko doseæemo najviπjo poërnitveno vrednost do 2.2 D, potrebujemo 256 tonskih vrednosti (0 do 255), kar doseæemo z 8-bitno barvno globino datoteke za vsako tiskano barvo posebej. In kako to doseæemo? Za kakovostno videnje loëljivosti zadostuje 254 zapisanih toëk na palec. Vzamemo πe nekaj rezerve in dobimo æe znano loëljivost slike 300 ppi.»e enota za izpis omogoëa zapisati 300 toëk na palec zvezno v polni velikosti, torej toëko za toëko, smo dosegli kakovosten naëin zapisa. ToËk, s katerimi smo zapisali bitno sliko, ni videti. Da vidimo πe tonsko in barvno pravilen zapis, ki zadostuje Ëloveπkemu oëesu, potrebujemo zapis z 256 tonskimi vrednostmi po barvi. To doseæemo z 8-bitnim zapisom po barvi. S takπno loëljivostjo slike in slikovne toëke, piksla, v tisku dobimo zadovoljivo oster in barvno kakovosten zapis digitalne fotografije. Zasloni in barvne osvetljevalne naprave prikaæejo izredne barvne vrednosti zaradi zapisa digitalne slike v RGB naëinu. Pri opisu loëljivosti zaslona smo ugotovili, da 8-bitni zapis po barvi v celoti zadostuje, Ëe uporabljamo naprave za tisk z najveëjo poërnitveno vrednostjo 2.2D. Za πirπi razpon bi potrebovali po vsaki RGB barvi 10- ali celo 12-bitno grafiëno kartico, da bi videli tudi v temnih delih slike celoten tonski zapis. Zaenkrat potrebujejo tako kakovosten prikaz barv samo v fotografskih laboratorijih, kjer æe uporabljajo digitalne barvne osvetljevalne enote z 10- ali 12-bitnim zapisom po barvi, torej s 30- ali 36-bitnim zapisom v celoti; pa πe to samo za vrhunsko kakovost pri pregledu digitalne fotografije. Barvne osvetljevalne naprave osvetljujejo na klasiëen fotografski papir vsako toëko posebej v loëljivosti 300 ppi. Nekatere zmorejo osvetljevati tudi z loëljivostjo 400 ppi. Spoznali smo æe, da ima toëka obliko kvadrata. Ker so kvadrati zgoπëeni na 300 ali celo 400 na palec in s tako gostoto tudi zapisani drug za drugim, so s prostim oëesom nevidni. Takemu zapisu pravimo zvezni zapis. Osvetljevalne naprave lahko zaradi osvetljevanja z RGB svetlobami loëljivost toëke in njeno tonsko vrednost zapiπejo v celoti. RGB laserska svetloba barvno zapiπe vsako toëko posebej, barvno vrednost toëke pa æe prej doloëi program. Najboljπe osvetljevalne naprave zmorejo vsako toëko posebej zapisati s 36-bitno barvno globino. To nam prinese celih 68 milijard barvnih vrednosti (2 36 ). Toda zaradi razpona poërnitve 2.6 D toliko tonskih vrednosti na fotografiji niti ne razloëimo. Zato zadostuje zapis s 30 biti. Z razvojem boljπih foto papirjev, ki bodo omogoëali viπjo poërnitveno vrednost in s tem moænost niæje gama vrednosti, 1.5 ali celo 1.0, bo viden πe πirπi barvni razpon. Vendar je zapis na barvni osvetljevalni napravi πe tudi sedaj najkakovostnejπi zapis digitalne fotografije. e nekaj govori v prid zaslonov in barvnih osvetljevalnih enot. NaËin zapisa RGB, torej aditivno barvno meπanje, premore πirπi barvni razpon v barvnem prostoru. Zato tiskalniki, ki zaradi zapisa na papir uporabljajo subtraktivno barvno meπanje CMYK, æe v osnovi ne zmorejo tako kakovostnega barvnega zapisa. Razen tistih, ki omogoëajo πe dodatne barve za kakovostnejπi tonski zapis. ToËke dot so zdruæene v enoto Line - linija. Na tiskovini zaradi veëje ali manjπe rasterske pike (sestavljene iz manjπih toëk dot, od tu enota dpi) in s tem meπanjem tiskane toëke z belo barvo papirja vidimo vmesne tonske vrednosti. 16 e-fotografija - december, januar 2006/07 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

17 meseca januarja objavljeni na Sublimacijski tiskalniki se πe najbolj pribliæajo kakovosti tiska, kakrπnega omogoëajo barvne osvetljevalne enote. Tehnologija omogoëa zapisovanje z 8 biti oziroma 256 tonskimi vrednostmi po barvi, s katero tiskamo. Tiskalnik toëko na foliji, na kateri je barva, segreje in barva se izluπëi. To lahko naredi z 256 razliënimi temperaturami in tako zapiπe 256 tonskih vrednosti za vsako barvo posebej. Ker je CMYK zapis s folijami transparenten, se barve med seboj meπajo in tako nastane zadovoljiv barvni zapis z moæno loëljivostjo 300 ppi, kar je tudi pomembno. Tiskalnik lahko zapiπe vseh 300 ppi, kolikor smo jih nastavili za loëljivost slike. S tako loëljivostjo so pike neopazne. Vendar je loëljivost datoteke 300 ppi in loëljivost zapisovanja oziroma tiskanja s 300 ppi primerna samo za osvetljevalne barvne labolatorijske naprave in sublimacijske tiskalnike, ki vsako toëko posebej zvezno osvetljujejo ali tiskajo. Seznanili se bomo πe z enoto lpi. LoËljivost slike v raëunalniπkem programu lahko poljubno nastavljamo. Sliko lahko stisnemo na gostoto 300 ppi, kar zadostuje, da ostanejo toëke po tisku nevidne. V vsaki toëki je tudi popoln zapis njene barvne tonske vrednosti. Kolikπen je, je odvisno od tipala v kameri ali skenerju, s katerim smo zajeli sliko. Za kakovostno tiskanje zadostuje 8-bitni zapis ali 256 tonskih vrednosti, kar pa æe vemo. RazliËne naprave za tiskanje uporabljajo vsaka svoj naëin zapisa in s tem drugaëne enote. e enkrat si oglejmo naëin zapisa z barvno osvetljevalno napravo in s sublimacijskim tiskalnikom. Osvetljevalna enota vsako toëko zase osvetljuje s tremi barvnimi laserji RGB in z meπanjem svetlobe ustvari tonski zapis. To pomeni, da se vsaka toëka zapiπe v svoji tonski in z meπanjem treh barv v svoji barvni vrednosti. Ker vemo, da 300 zapisanih toëk na palec zadostuje in ker je vsaka toëka zapisana v svoji barvni in tonski vrednosti, se pri osvetljevalnih enotah zadovoljimo z loëljivostjo slike 300 ppi. Torej za zapis loëljivosti uporabimo enoto ppi. Pri sublimacijskih tiskalnikih je drugaëe. Zapisovanje je v CMYK (mali domaëi tiskalniki tiskajo samo CMY) obliki. Torej barve dodajamo drugo na drugo. Za kakovosten izpis potrebujemo 300 ppi loëljivosti slike, vsak piksel posebej pa se πtirikrat zapiπe zapovrstjo drug na drugega z drugaëno tonsko vrednostjo. To doseæemo, kot smo æe spoznali, z razliëno temperaturno segrevanja vsake barvne folije CMYK posebej. Ker lahko segrevamo vsako toëko posebej, zadostuje loëljivost slike 300 ppi. Ti tiskalniki omogoëajo vsako toëko posebej zapisati z 256 tonskimi vrednostmi. VeË doloëene barve vsebuje vhodna toëka, bolj bo folija na tistem delu segreta in veë folije se bo izluπëilo na papir. Zgoraj zapis tonskih vrednosti z osvetljevalno enoto (s svetlobo), piksel za pikslom (ppi). V sredini grafiëni rasterski zapis z linijo (lpi) sestavljeno iz veë toëk (dot) in spodaj zapis z frekvenënim zapisom kapljiënih tiskalnikov, vsaka toëka (dot) tvori svojo celoto. KapljiËni tiskalniki ne potrebujejo 8-bitne barvne globine. Zaradi naëina nanaπanja barv z drobnimi kapljicami æe omogoëajo zapis z visoko loëljivostjo 2400 ali veë dpi. Zapis pike poteka z FM frekvenënim rasterskim zapisom. Vsaka pika se zapisuje samostojno. Bolj ko je barvni odtenek svetel, manj toëk zapiπe tiskalnik - in obratno, temnejπi ko je barvni odtenek, veë toëk na palec zabeleæi tiskalnik. Boljπi kapljiëni tiskalniki za prikaz veë tonov in manj vidne izpisane toëke uporabljajo πe moænost izpisa toëke v razliënih velikostih in s svetlejπimi toni cian in magenta barve, oziroma πe z dodatnimi sivinskimi ali meπanimi rarvami(rdeëa, zelena, oranæna). Tako poskuπajo pridobiti Ëimbolj zvezen zapis tonske lestvice. Kljub visoki loëljivosti tiskanja kapljiënim tiskalnikom to πe ne uspeva v celoti. Za zvezni zapis 256 tonskih vrednosti potrebujemo matriko zapisa 16 x 16. To pa pomeni veë kot dpi pri loëljivosti pike 200 lpi, kolikor jo æe zmorejo kapljiëni tiskalniki.»e primerjamo sliko, stiskano s kapljiënim tiskalnikom, s sliko, osvetljeno na fotografski papir z barvno osvetljevalno napravo, se lahko prepriëamo, koliko pomenijo vmesne tonske vrednosti pri konëni fotografiji. Tiskana slika iz kapljiënih tiskalnikov je glede ostrine in kontrasta v primerih, v katerih potrebujemo visoko loëljivost, celo boljπa od slike iz drugih naprav, toda glede tonskih zapisov πe zaostaja za slikami iz osvetljevalnih naprav in sublimacijskih tiskalnikov. Kateri zapis pa je boljπi? Zopet sledi æe veëkrat zapisani odgovor. Kakovost izpisa je odvisna od vsakega gledalca posebej. Pri dveh kakovostnih izpisih iz razliënih naprav bomo teæko dobili enotno mnenje. Priπli smo do zakljuëka, da sta loëljivost toëke/barvna globina in loëljivost slike tisti lastnosti, ki pogojujeta, kakπno loëljivost bomo iztisnili z naπim tiskalnikom in koliko tonskih vrednosti bo le ta zmoæen zapisati. Spoznali smo, da velja kot enostavna razlaga loëljivost slike in loëljivosti izpisa 300 ppi samo za sublimacijske tiskalnike in barvne osvetljevalne enote. Grafik pa se mora spoznati πe z teorijo, koliko dpi izhodne loëljivosti potrebujemo za naπ kapljiëni tiskalnik ali osvetljevalno napravo, s kakπnim rastrom ali koliko linij na palec bomo lahko zapisali in koliko vmesnih tonskih vrednosti lahko dobimo. Ker kapljiëni tiskalniki πe ne dosegajo loëljivosti grafiënih osvetljevalnih naprav, nekateri za tisk uporabljajo frekvenëni rasterski zapis in pa variabilno piko, so ti izraëuni za njih zgolj teoretiëni. Zato v tem Ëlanku izpuπëam ta del teorije. Iz podatkov proizvajalca poznamo loëljivost naπe izpisovalne naprave, naj bo to tiskalnik ali laserska osvetljevalna naprava. Vemo, da za kakovosten izpis potrebujemo 256 tonskih vrednosti po barvi in najmanj 150 lpi tiskanega zapisa. V tem poglavju smo predvsem s teoretiënega glediπëa spoznali, kolikπno loëljivost fotografije in barvne globine potrebujemo za kakovosten izpis. Omenil sem æe, da je kakovost tudi relativen pojem in vëasih fotografija iz kapljiënega tiskalnika deluje bolj vπeëno kot iz osvetljevalne enote. In prav tu je Ëar digitalne tehnike. Moænosti za izdelavo fotografije so neomejene, prav tako pa so lahko tudi deljena mnenja glede kakovosti izpisa. Najboljπi original je πe vedno fotografirani motiv, vse kopije pa so samo njegovi boljπi ali slabπi pribliæki. Kakovost kopije ocenjujeta vaπe oko in vaπe osebno dojemanja barv, kontrasta in zapisa v celoti. Vse πtevilke so zapisane v najveëji vrednosti, ki æe zagotavljajo dobro kakovost. VeË ne potrebujete, s preizkusi pa boste sami ugotovili, ali vam zadoπëa tudi slabπa kakovost. Perfekcioniste pa tako ali tako nië ne zadovolji! Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - december, januar 2006/07 17

18 Barvno upravljanje v praksi IV.del / RGB ali CMYK V prejπnjih treh poglavjih nam je Franci Müller ( razloæil osnove barvnega upravljanja ColorManagement in njegovo uporabniπko vrednost ter nastavitve, vendar samo dokler æelimo naπe barve upravljati v AdobeRGB ali srgb barvnem prostoru. Torej do tedaj, ko naπe fotografije gledamo na raëunalniπkih zaslonih ali osvetljujemo na fotolaboratorisjkih osvetljevalnih enotah. Kaj pa naprej. Kako upravljati z barvami, ko si æelite svoje fotografije izpisati preko kapljiënega ali sublimacijskega tiskalnika. Marsikdo se je æe ujel v past slika na zaslonu in izpis iz tiskalnika! Sliki na dveh razliënih prikazanih medijih si nikakor nista enaki. Ne pomaga kalibracija zaslona, razni originalni G B E ICC opisi za toëno doloëen tiskalnik in materijal s katerim izpisujemo in ki sprejema barve. In prva vpraπanja pridejo kmalu sama od sebe. Moja fotografija je v RGB barvnem prostoru. Zakaj tiskalnik deluje z drugimi barvami? Najprej se je treba vpraπati zakaj RGB, zakaj CMYK ali njegove izvedbe (a o tem se bomo sreëevali v kasnejπih Ëlankih pri kapljiënih tiskalnikih). Oziroma treba bo predvsem razloæiti zakaj je CMYK barvni prostor pomemben. Vendar bom vseeno zaëel z osnovo. Revija je le namenjena digitalnemu fotografskemu izobraæevanju za πirπe mnoæice, zato je prav da z osnovami tudi zaënem. Barvni model po vzorcu mednarodne organizacije za razsvetljavo (Commission Internationale d Eclairage) CIE. Na zunanjih delih vzorca, kakor ga zazna naπe oko, so nasiëene barve, premik k sredini daje nenasiëene barve, v sredini pa je seπtevek vse svetlobe, bela (E). Vmes pa so oznaëeni barvni prostori in njihova πirina tonskega zapisa. R Skica: Franci Müller/rgb.si Svetloba Brez svetlobe ni fotografije. Prek objektiva zariπe sliko na film ali tipalo. Zato je poznavanje njenih osnov dobrodoπlo vsakemu fotografu, πe posebej Ëe se v digitalni temnici sam ukvarja z barvno korekturo in izpisom fotografij. Svetloba je elektromagnetno valovanje.»loveπko oko prepozna barvne vrednosti glede na valovno dolæino valovanja. Kjer so vse barvne vrednosti zastopane enako, oko zazna sivo ali belo svetlobo, odvisno od intenzitete (jakosti svetlobe).»e svetlobe ni, ali ni odbita od neke povrπine pravimo, da je barva Ërna. Bela svetloba je sestavljena iz vseh barv spektra.»e spekter razdelimo na tri enake dele, bo prvi del dal rdeëo, drugi zeleno in tretji modro barvo. Te tri barve ponovno zdruæene skupaj dajo belo svetlobo, zato jih imenujemo osnovne barve. V digitalni tehniki jih boste vsezkozi sreëevali kot kratico RGB (Red Green Blue). Njihovo meπanje imenujemo aditivno barvno meπanje. Zapis piksla Aditivno barvno meπanje s svetlobo RGB Zapis dot Subtraktivno barvno meπanje CMY z barvami. K, Ërno se dodaja zaradi nezmoænosti barvnih barvil CMY da ustvarijo zadovoljivo moëno Ërno. Z odvzemanjem ene od osnovnih barv beli svetlobi dobimo cian, magento in rumeno barvo, odvisno od tega, katero osnovno barvo odvzamemo. Te tri barve v celotnem barvnem spektru dopolnjujejo osnovne barve do popolne bele svetlobe in jih zato imenujemo komplementarne barve. Spoznavali jih bomo predvsem pri izpisovanju s tiskalniki in pri izdelavi grafiënih tiskovin pod kratico CMY (Cyan Magenta Yellow) in K (K, Ërna je dodana ker z barvami CMY pri tisku ne doseæemo zadovoljive moëne Ërne). Njihovo meπanje imenujemo subtraktivno barvno meπanje. V naravi se beli svetlobi, ki je sestavljena iz celotnega barvnega spektra, ob trku z gosto snovjo del spektra odvzame, s tem se spremeni dolæina valovanja in vidimo barvo. Primer: Bel papir odbija cel svetlobni spekter, zato vidimo belo svetlobo.»e ga obarvamo z rdeëo barvo, bo odbijal samo rdeëi del spektra, plavi in zeleni del spektra pa bo vsrkal (ta del spektra ne bo odbit). Barvno meπanje RGB/CMYK Od predmeta odbita svetloba se s fotografiranjem prenese na film ali tipalo. Toda oba medija morata imeti moænost barvnega zapisa, ki ga omogoëajo barvni filtri in pigmenti. Najpogostejπa barvna modela, ki ju uporabljamo v fotografiji, sta RGB in CMYK. RGB naëin meπanja svetlobe uporabljamo pri osvetljevanju fotografij na fotografski papir in pri prikazu fotografije na zaslonih. Torej povsod tam, kjer fotografijo zapisujemo s svetlobo. CMYK meπanje uporabljamo pri tiskanih fotografijah, iztiskanih s tiskalniki ali z grafiëno tehniko. Bela svetloba se odbija od fotografije. Oba naëina meπanja svetlobe uporabljamo tudi pri barvni korekturi z raëunalniπkim programom pred osvetljevanjem ali tiskanjem. NaËin in izvedba barvne korekture sta velikega pomena za konëno kakovost fotografije. Zato je poznavanje osnov barvnega meπanja za vse, ki boste fotografije sami popravljali, tiskali, velikega pomena. Z osnovnimi in komplementarnimi barvami in z aditivnim in subtraktivnim barvnim meπanjem se bomo sreëali tudi v nadaljevanju teme o barvnem upravljanju (se nadaljuje). Matjaæ Intihar Sivi stopnjasti klin, tiskan samo s Ërno barvo. V sivinah lahko s prostim oëesom vidite drobne toëke (line, sestavljene iz dot). Njihova loëljivost je 150lpi (linij na mm). GrafiËni tisk nam ne omogoëa tiskati s 300lpi, da toëk s prostim oëesom ne bi videli. Sivi stopnjasti klin, tiskan z vsemi πtirimi CMYK barvami. Kadar tiskamo»b sliko v tem naëinu, se bomo prevladi doloëenega prevladujoëega tona zelo teæko izognili. 100 C 100M 100Y 100C100Y 60C100Y 100C50M 100C100M 1 100M100Y Nasvet! RazliËne barvne prostore in njihove karakteristike je treba dobro spoznati. Osnovne barve so na veëini zaslonov lepo zapisane. RGB svetloba zapiπe Ëiste tonske vrednosti, zapis s tiskalniki pa ni veë tako prepriëljiv. NajveË teæav je v pravem zapisu modre in zelene barve. Meπanje 100% cian in 100% magente teoretiëno daje modro barvo iz RGB barvnega meπanja. Prav tako 100% cian in 100% rumene daje zeleno barvo. Toda barve, ki jih uporabljamo za tisk, so delno pokrivne in njihove tonske vrednosti v prej izraæenih vrednostih ne ustrezajo povsem. Za modro barvo je v tisku treba magento spustiti s 100% na samo 50% do 70%. Prav tako je za zeleno barvo priporoëljivo zniæati cian na 50% do 70%. Seveda pa je vse v vaπem videnju in dojemanju barv. Zato se dobro spoznajte s korekturo barv in s tiskanjem. Le tako boste fotografijo, ki jo vidite na zaslonu, lahko pripravili za odliëen izpis. 18 e-fotografija - december, januar 2006/07 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

19 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - avgust, september

20 Celoten Ëlanek je objavljen na Olympus E-400 Olympus je predstavil novo SLR kamero 4/3 sistema, kateremu sta se z novimi kamerami in objektivi pridruæila πe Panasonic in Leica.»e je Olympus z modeli kamere E-1, E-300 in E-500 poskuπal uveljaviti svoje znanje tako, da je naredil tudi po obliki in funkcijah primerljive kamere drugim podjetjem, z E-330 dodal med DSLR kamere funkcijo LiveView, ki πe ni dobila veëje podpore med fotografi, pa je z novo kamero Olympus E-400 podjetje zopet naπlo samo sebe in ubralo svojo æe znano in priznano pot. Pri E-400 se niso zgledovali po ostalih kamerah. Obrnili so se k lastni (nekdaj æe uspeπni) tradiciji. Leta 1973 je Olympus na trg postavil SLR kamero z oznako OM-1. Najmanjπa in najlaæja SLR kamera je v hipu osvojila mnoæice hobi fotografov (tudi pri nas jih ni bilo malo). OM sistem so razπirili s πe kakovostnejπimi OM- 2, OM-3 in OM-4 ter OM-10, OM-20, OM-30 in OM-40 kamerami namenjenimi hobi fotografom. Konec 80-tih pa je Olympus po zanimivi AF kameri OM-707 ukinil proizvodnjo SLR fotokamer (razen kamer serije IS z neizmenljivim zoom objektivom). A vse do danaπnjih dni je ime Olympus kot ZUIKO s katerim predstavljajo lastne objektive ostalo zelo cenjeno. In ob prvem pogledu na kamero sem v njej takoj videl nekaj veë. Olympus E-400 ima nek drugaëen, nov sveæ pristop v digitalni svet SLR fotokamer. Kot nekdaj OM-1, je danes E-400 najmanjπa in najlaæja DSLR fotokamera. Kompaktnost ji omogoëa 4/3 sistem, ki uporablja manjπa tipala in s tem povezanim manjπim razmerjem ostalih elementov. Tako je lahko manjπi svetlobni jaπek, kot sami objektivi. Rokovanje s kamero kljub kompaktnosti πe vedno ostaja enostavno, pa Ëeprav so se izognili veëjemu dræalu. Res da ne moremo kamero dræati v roki, kot veëje in teæje kamere iz viπjih uporabniπkih razredov. Toda za hobi uporabnike SLR kamer, ki od njih ne priëakujejo profesionalnih lastnosti je kompaktnost mnogokrat πe bolj pomembna od popolne ergonomije in oprijema. Kljub vsemu pa se Olympus E-400 prijetno dræi v roki. Ohiπje je iz trdne plastike. Prednji in zadnji del kamere kjer jo dræimo z desno roko je obleëeno v gumo. Proæilec in ostali gumbi so dobro razporejeni. Ob vklopu kamere nam modra luëka in napis SSWF ob njej da vedeti, da ima tudi Olympus E-400 posebni ultrasoniëni sistem za samo ËiπËenje tipala. Ohiπje Na prednji strani je samo gumb za odblokado objektiva in na levi strani luëka za prikaz delovanja samosproæilca ter IR sprejemnik za daljinski proæilec. Leva stran je prazna, na desni pa so plastiëna vratca za katerimi je leæiπëe za dve kartici xd in CF. Kar je zelo pohvalno, saj lahko vsi uporabniki Olympus kompaktnih kamer kartice uporabijo tudi v kameri E-400. Zgornji del kamere nima veliko gumbov. A zaradi majhnih mer kamere zgleda kot da jih je vse polno. Na levi strani sta gumba za dvig bliskavice in za vstop v nastavitve naëina njenega delovanja. Pri nastavitvi bliskavice imamo na zaëetku moænost AUTO izbire, v nadaljevanju pa izniëenje efekta rdeëih oëi (pred blisk), popoln izklop bliskavice (ne deluje tudi Ëe je dvignjena, razen v avtomatikah kjer je vklop bliskavice æe pred nastavljen). Sledijo nastavitve podaljπanega bliska in glavnega bliska na drugo zavesico zaklopa. V nadaljevanju pa lahko roëno nastavljamo moë bliskavice od polne moëi 1/1 do samo 1/64 moëi bliska. Poleg je πe gumb za premik na zajem veë posnetkov v sekundi (tri), vklop samosproæilca (2 ali 12 sekund) in preklop na proæenje preko daljinskega proæilca. Na vrhu kamere je leæiπëe za dodatne bliskavice, pod njo pa vgrajena bliskavica. Desno je najprej vrteë gumb z moænostmi za programski zajem in samo nastavitve, ter preklop na slikovne nastavitve zajema. Na zadnjem delu gumba je obroë s katerim vklopimo/izklopimo kamero. MogoËe je ta gumb zaradi kompaktnosti kamere malo nerodno postavljen, a se ga uporabnik hitro navadi. Desno na prednji strani je proæilec. Kljub malemu prostoru na kameri pa je dobro postavljen. Za fotografa je dobro nastavljen za samo proæenje ali pri poloviënem pritisku gumba za ostritev (AF) ter merjenje svetlobe. Desno je gumb, ki naprednemu fotografu lahko odliëno sluæi za zajem boljπega posnetka. Svetlomer ni nezmotljiv tehniëni element v kameri, zato ga je potrebno z lastnimi nastavitvami veëkrat korigirati. S pomoëjo hitro dosegljivega +/- gumba se fotograf veëkrat odloëi poseëi po korekturi ekspozicije in s tem zajetju kakovostnejπega posnetka. Na zadnjem delu pa je vrtljiv gumb za izbiro nastavitev ali v funkciji pregleda slike za pregled veë slik ali za 14X-no poveëavo le te. Zadnja stran je za tako majhno kamero neverjetno pregledna. Na levi strani so πtirje gumbi. Prvi je za pregled æe posnetih fotografij, sledi gumb za izbris slike, gumb za vstop v MENU in gumb za preklop med informacijami med kamerami. Na zgornji strani je iskalo. Je za skoraj en centimeter izboëeno iz kamere in poslediëno do nosu uporabnika prijazno. Zaradi nekaterih majhnih mer 4/3 standarda (tipalo, medlica, iskalo) ima fotograf pri doloëenih motivih lahko teæave z iskanjem in lovljenm le tega (slaba svetloba, hitrost gibanja). Desno od njega je gumb za korekcijo dioptrije +1 do -3. Je malo trd in neroden za premikanje. A po drugi strani je to tudi pozitivno. Saj ko si enkrat nastavimo dioptrijo za naπe oko, jo bomo le steæka pomotoma premaknili. Zraven iskala je gumb AEL/AFL. Sluæi tako za zaklepanje ekspozicije kot ostrenja. Za vse, ki gledate skozi iskalo z levim oëesom je nerodno postavljen, saj z desnim palcem silite tudi v oko, kadar gledate obenem preko iskala. Ima pa ta gumb dodatne lastne nastavitve preko MENU-ja. Tako ga lahko uporabljamo tudi kot gumb s katerim vklopimo avtomatsko ostrenje in nam proæilec sluæi samo za izmero svetlobe in proæenje. Tudi Ëe imamo kamero nastavljeno na roëno ostrenje, lahko gumbu doloëimo funkcijo, da ob pritisku na njega vklopi avtomatsko ostrenje. S temi nastavitvami je lahko kamera v doloëenih naëinih fotografiranja zelo prijazna do uporabnika. Pod iskalom je 2.5 palca velik zaslon z odliëno loëljivostjo toëk. Ob pritisku na proæilec se nam na zaslonu pokaæe veëina nastavitev, ki jih fotograf premika med fotografiranjem. S pritiskom na gumb "info"lahko zmanjπamo koliëino moænih nastavitev na samo tiste najosnovnejπe, oziroma s ponovnim pritiskom na gumb izklopimo zaslon. Desno od zaslona je gumb Fn. Preko MENUja mu doloëimo lastnost. Sam sem mu doloëil lastnost, da sluæi za pregled globinske ostrine. Lahko pa ga tudi uporabimo samo za testni posnetek (vidimo ga na zaslonu a se ne zapiπe na spominsko kartico in za moænost korekture WB (bele barve) s pomoëjo posnetka in korekture opravljene na njemu). Sledi pa πe πtirifunkcijski gumb za premik med nastavitvami v vse πtiri smeri, v sredi le teh pa gumb OK, s katerim odpremo moænost premika nastavitev preko zaslona in za potrditev funkcij pred nastavljenih preko MENU-ja. Povsem na spodnjem delu kamere pa je gumasti zatië za katerim je USB/video izhod. Na spodnjem delu kamere je kovinski navoj za stojalo ter na desni strani vratca za katerimi je Li-Ion baterija. Zaradi kompaktnosti kamere je drugaëne oblike kot smo je bili vajeni do sedaj v Olympus kamerah E sistema. MENU»e sem za kamero Olympus E-500 zapisal, da je za kamero, ki je namenjena hobi fotografom, ki πele vstopajo v SLR svet MENU moëno preobseæen z nastavitvami. Pa so pri E-400 upoπtevane vse moje æelje, katere sem izrekel æe tudi na razgovorih z Olympus inæenirji. Tako je Olympus MENU sedaj eden med najenostavnejπimi, a s πe vedno zadosti lastnimi nastavitvami, ki lahko fotografu olajπajo delo za njegov naëin fotografiranja. Kot nalaπë je za vse, ki iz Olympus kompaktnih kamer vstopajo v DSLR svet. Ko pritisnemo gumb MENU imamo na levi strani na razpolago 5 oken. S prvo funkcijo (kamera setup) lahko formatiramo kartico, sledi zapis lastnih nastavitev (lahko si zapiπemo povsem lastne nastavitve in Ëe tudi smo katere od nastavitev premaknili, oziroma nam jih je nekdo prenastavil, se lahko takoj povrnemo v naπe nastavitve), sledi funkcija za nastavitev zasiëenosti barv, premik med gradacijo slike, lahko enostavneje zajamemo HiKey (moëna s svetlimi toni) ali LowKey (celotna slika poudarjena s temni toni) fotografijo. Sledi nastavitev za kakovost zajema slike od RAW do manjπe loëljivosti in moënih kompresij, nato je πe funkcija za korekturo bele barve, izbiro obëutljivosti in Olympus E-400 in oba kit objektiva nam nudita vso SLR kakovost in uporabnost. Obenem pa je celoten komplet izredno majhen in lahek. Kombinacija kot nalaπë za zahtevnega popotniπkega fotografa. 20 e-fotografija - december, januar 2006/07 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

21 vklop/izklop funkcije za zmanjπevanje πuma ob izbiri visoke obëutljivosti tipala in daljπih Ëasih osvetlitve. V drugem oknu imamo na izbiro premik med naëini merjenja svetlobe (po segmentih, poudarkom na centralnem delu, sredinsko merjenje in spot merjenje), sledi moænost korekture bliskavice, naëina delovanja ostrenja (kamera nam dopuπëa tudi æe po avtomatski izostritvi roëni popravek), izbiro med ostritvenimi toëkami (na izbiro imamo samo tri) in vklop delovanja bracketing funkcije, ko lahko zajamemo tri zaporedne posnetke z razliëni korekturami ekspozicije. Tretje okno nam nudi moænosti za pregledovanje æe posnetih fotografij in popravek ali direktno tiskanje le teh. V oknu EDIT lahko izberemo fotografijo in jo preko te funkcije spremenimo v»b, sephia, popravljamo tonske vrednosti, popravimo efekt rdeëih oëi ali sliko iz visoke loëljivosti spremenimo v niæje. V primeru, da imamo v kameri dve kartici pa lahko slike tudi kopiramo iz ene na drugo. Obenem pa imamo πe moænost tiskanja direktno iz kamere (lahko nastavimo tudi πtevilo kopij). Sledita πe dva okna z moænostjo lastnih nastavitev. Prvi je bolj fotografko uporabniπki, drugi pa bolj za nastavitev samega delovanja funkcij kamere. V prvem oknu so uporabne funkcije "AUTO POP UP"preko katere doloëamo ali se bliskavica avtomatsko dvigne iz leæiπëa, ko ima kamera premalo svetlobe, ali pa moramo to postoriti sami. DoloËitev delovanja gumba AEL/AFL, izbiro funkcije Fn. gumbu (pregled globinske ostrine, testni posnetek, popravek WB korekture). V drugem oknu pa nastavljamo, uro, izbiro na katero kartico naj kamera zapisuje, jakost svetlosti zaslona, jezik, Ëas delovanja zaslona in kamere, barvni prostor srgb, AdobeRGB, pixel mapping, cleaning mode in pogled na firmware πtevilko. Seveda pa ne smemo pozabiti, da ob pogledu na MENU sledi novo preseneëenje in najbræ moëan argument med ljubiteljskimi fotografi za nakup prav te kamere. Vsi napisi na kameri so v slovenskem jeziku (Ëe kamere programsko ni nadgradil proizvajalec ali uvoznik, to lahko postorite sami) in ni malo starejπih uporabnikov analognih SLR kamer, ki jim bo E-400 olajπala vstop med uporabnike nove digitalne tehnologije. Kakovost fotografije Kakovost fotografije iz kamere Olympus E-400 je za hobi uporabnika povsem zadovoljiva. V primerjavi s kamerami v konkurenënem razredu in s prav tako kit objektivi, pa je bistvena razlika predvsem zaradi nekaj veë πuma pri viπjih obëutljivostih (800 in 1600ISO). Manjπe 10M toëkovno tipalo in poslediëno manjπe pike na tipalu imajo svojo ceno. A poudarjam, da za hobi fotografa teh teæav niti opazil ne bo. Je pa sam zapis z lepimi zasiëenimi barvami, dobrim kontrastom in ni potrebe po veëjem vplivu na dodatni popravek slike. Kamera je namenjena hobi fotografu in njeno kakovost tudi glejmo iz te smeri. Predvsem pa na kakovost slike lahko v veliki meri vpliva znanje fotografa in poslediëno pravilne nastavitve kamere, ter kakovost objektivov. Olympus je za kamero izdelal dva nova zelo kompaktna objektiva Olympus Digital Zuiko ED, goriπënic 14-42mm (28- Olympus je trenutno edini, ki nam nudi neverjetno enostavnost uporabe tudi bolj zapletenih funkcij. Njegov MENU je v slovenskem jeziku. 84mm ekv.35mm) in mm (80-300mm ekv.35mm). Oba pripomoreta k majhni teæi kamere, tele zoom mm pa je lahko zaradi 4/3 sistema resniëno zelo kompakten. Je manjπi od vseh tele kit objektivov na drugih kamerah. Kamero E-400 se bo v veëini primerov kupovalo z obema kit objektivoma. Zato sem jo z njima tudi preizkusil. Drugih "kakovostnejπih"zuiko objektivov na kameri nisem preizkuπal (v sistemu je æe 16 Olympus objektivov ter nekaj Sigma in Leica), saj jih bodo za to kamero le redki dokupovali, predvsem pa kamera sami ni namenjena, da bi zahtevnejπemu fotografu sluæila kot prva kamera, ali celo kamera, ki naj bi æe zdaj zamenjala E-1, na kateri se uporablja odliëni objektiv 14-54mm f/ Seveda, pa bi s takim objektivom dosegli viπjo tehniëno kakovost slike (predvsem v ostrini). Objektiva sicer nista nek tehniëni biser. Od kit objektivov in predvsem za to ceno niti ne smemo priëakovati preveë. A po prikazanem sta πe vedno povsem zadovoljiva za svoj namen. Kot kamera E-400, sta tudi objektiva namenjena fotografu, ki πele vstopa v DSLR svet in v njemu ne iπëe visoke kakovosti slike ampak predvem viπjo uporabniπko vrednost naproti kompaktni kameri. ZakljuËek Olympus me je do sedaj prepriëal v svoj 4/3 sistem (predvsem na raëun dobrega ohiπja in leta 2003 odliëne konkurenëne prednosti ultrasoniënega ËiπËenja prahu) samo s kamero E-1. A tudi pri tej so na zaëetku prodaje na æalost pretiravali s ceno in se kamera ni zasidrala med zahtevnejπimi fotografi. Danes pa so (vsaj zame osebno) z E-400 naπli pravo pot do fotografa, ki πele vstopa v DSLR svet, tako glede prave oblikovne ter funkcionalne reπitve. Olympus E-400 je po mojem mnenju zaradi danes posebne oblike (zaradi majhnega dræala so se malo obrnili nazaj), majhnih mer, dobrega materiala ohiπja, malega πtevila samo nujno potrebnih gumbov, sistema za ËiπËenje prahu izpred tipala in enostavnega MENU-ja ponovno na tistem mestu kjer so bili s kamero OM-1 leta Torej ima Olympus s kamero E-400 ponovno moænost vskoëiti in se priljubiti πirπemu krogu fotografov. Kompaktnost same kamere E-400 kot celotnega 4/3 sistema, enostavnost rokovanja z njo, dvojna kit ponudba (14-42mm "ekv.28-84mm"in mm "ekv mm ) in zanimiva cena za komplet bodo z uspeπno predstavitvijo kamere E-400, le to tudi uspeπno prodajali. e toliko bolj, Ëe se bo Olympus E-400 ponudilo na pravi naëin. Prvi pravi korak za slovenski trg je æe narejen. Meni kamere je v slovenskem jeziku, kar bo mnogim olajπalo spoznavanje z nastavitvami in poslediëno kamero nastaviti za boljπi zajem slike. Moje mnenje je, da je Olympus E-400 lahko dobra in zelo uporabna kamera za vse fotografe, ki si trenutno samo æelijo iz kompaktnih kamer preskoëiti v uporabniπko in kakovostno viπji DSLR svet. Nimajo pa v naslednjih dveh, treh letih nekih veëjih ambicij postati zahtevnejπi hobi fotograf. Olympus E-400 je v celotni kit ponudbi z obema objektivoma odliëna reπitev za te hobi fotografe. Kompaktna in lahka kamera jim je lahko sopotnik vsepovsod. Dodatni tele zoom objektiv mm ne doprinese k bistvenemu poviπanju teæe komplete, gre v πe tako malo torbico ali malo veëji hlaëni æep, doprinese pa k odliëni dodatni vrednosti glede ozkega kota zajema (ekv.300mm v 35mm razredu). Zato je lahko Olympus E-400 tudi prava izbira za zahtevnejπega druæinskega in popotniπkega fotografa. Za ljubitelje pohodniπtva in gora ter lahkega nahrbtnika v katerem kamera in objektivi zavzamejo Ëimmanj prostora pa sploh prva izbira. e malo dodatnega znanja o uporabi zrcalno refleksne kamere, njenih funkcij (upam, da bo Olympus pripravil dodatno izobraæevanje po nakupu) in vaπe fotografije bodo krepko viπje kakovosti, predvsem pa bolj vπeëne za gledalca, kot so bile do sedaj fotografije iz vaπih kompaktnih fotokamer. Olympus E-400 pa je zanimiva πe iz enega pogleda. Kameri bodo namenili tudi podvodno ohiπje PT-03, ki bo omogoëalo fotografirati s kamero E-400 kar 40m pod vodno gladino. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - december, januar 2006/07 21

22 Primerno novoletno fotografsko darilo! Canon in Sony domaëi tiskalniki ANSMANN Powergrip C-400 za Canon EOS 350D/400D VeË kot 1000 fotografij brez prekinitve! Vse veë fotografov kmalu spozna, da je fotografijo treba izpisati na papir. VeËina fotografov je πe vedno vajena na tak naëin si ogledati fotografijo. Predvsem predstavnice nejænejπega spola so s prihodom digitalnih fotokamer ostale prikrajπane za pogled na doæiveto. Kar naenkrat ni veë za videti fotografij iz izletov, druæinskih dogodkov, potovanj... Canon in Sony pa sta z novimi sublimacijskimi tiskalniki Selphy (Canon)in DPP (Sony) poskrbela, da si vaπe najljubπe fotografije lahko kjerkoli iztiskate kar preko fotokamere, pomnilne kartice ali raëunalnika. Ko priklopimo enega izmed medijev (kartice) ali naprav (kamero, raëunalnik) na tiskalnik, si lahko na manjπem zaslonu ogledamo fotografije, izberemo πtevilo kopij, naredimo po æelji izrez in vklopimo tiskanje. Po cca. eni minuti (odvisno od velikosti datoteke in dolæine Ëasa procesiranja) dobimo Ëudovito fotografijo velikosti 10x15cm povsem primerljivo s tistimi iz fotolaboratorija. V kompletu s tiskalnikom æe dobimo æe kartuπo s folijami za iztis barv in papir. Seveda je za veë iztiskanih fotografij dokupiti paket z dodatno kartuπo in papirji. Menjava kartuπe (folije je toliko, kot je papirjev) je zelo enostavna (v minuti vam jo razloæi vsak prodajalec). Prav tako sama izbira in nastavitev tiskanja. Seveda nista tiskalnika namenjena izpisovanju veëje koliëine fotografij naenkrat. Zanimivo jih je izkoristiti na druæinskih dogodkih, kjer lahko vsakemu kar tam izpiπete fotografijo, ali Ëe vam prinesejo prijatelji spominsko kartico iz njihove kamere, kjer ste na slikah tudi vi in si jih izpiπete. Prav tako pa so ti sublimacijski toskalniki zelo primerni za izpis nekaj najboljπih fotografij na papir iz kakπnega izleta, potovanja itd. VeË o teh malih sublimacijskih tiskalnikih in primerjava med njimi pa v naslednji reviji, oziroma na M.I. Novosti Novosti Nov izdelek, Powergrip C-400 iz hiπe specialistov za baterije ANSMANN ENERGY, ponuja neskonëno energijo za popularno serijo digitalnih SLR fotoaparatov SLR Canon EOS 350D, 400D, Rebel XT und Rebel XTi. Grip omogoëa veë kot 1000 fotografij brez dopolnjevanja. Visoka kapaciteta je doseæena z vgrajenimi Li-ION akumulatorji, s kapaciteto 3600mAh. V primerjavi z priloæenim akumulatorjem s kapaciteto 720mAh, pomeni ANSMANN Powergrip kar 5 kratno avtonomijo. Proizvod je zanimiv predvsem za profesionalne uporabnike, ki potrebujejo dodatno energijo pri svojem delu. Tudi amaterji in fotografski zanesenjaki se dodatne energije ne branijo. Originalni interni akumulator lahko πe vedno uporabljate kot rezervni akumulator. Powergrip C-400 je pritrjen na fotoaparat z vijakom na spodnjem delu ohiπja. Polnilnik za Power grip je priloæen v osnovnem setu. Uvoznik za izdelke ANSMANN, podjetje RT- TRI, d.o.o. obljublja, da bo Powergrip C-400 na voljo v specializiranih trgovinah s fotografsko opremo ( t.art ) æe v tem letu. INFO@RT-TRI.SI Polnilniki Unomat / hitrost in kompaktnost Podjetje Ralf Gartner ( iz Ljubljane nam je na preizkus posodilo dva polnilnika akumulatorskih baterij iz njihove πiroke kolekcije fotografu znanega podjetja UNOMAT, ki nam æe dolgo nudi πirok izbor dodatne fotografske opreme. Polnilnika se odlikujeta v dveh posebnostih. UNOMAT UNO3000 glede majhnih mer in teæe ter dodatka moænosti polnjenja preko avtomobilskega prikljuëka, UNOMAT Quick charger UNO Speed 30 pa glede hitrosti polnjenja. Vsak fotograf si lahko izbere svoj naëin polnjenja. Tisti, ki bi radi baterije v dobri kondiciji ohranili tem dlje, bodo izbrali UNO Polni poëasi (2600mAh med 5-7h), vendar ima prednost, zaradi kompaktnosti in v kompletu je dodan πe avto polnilec. UNO Speed 30 pa se odlikuje z hitrostjo polnjenja (2600mAh cca.35 do 50 min.). Tako ima profesionalni fotograf moænost izpraznjene baterije hitro ponovno napolniti. Zaradi ventilatorja in posebno oblikovanega ohiπja z reæami se baterije ne grejejo veliko, s tem se celice ne kvarijo in hitrost polnjenja je lahko viπja. Nad vsako baterijo pa je luëka, ki nas opozori na konec polnjenja. VeË o preizkusu na M.I. Novosti 22 e-fotografija - december, januar 2006/07 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

23 Novoletna darila Tiskalniki Kamkorderji Fotoaparati Promocijska akcija Canon objektivov do (oziroma do razprodaje zalog) Ob nakupu originalnega Canon objektiva, prejmete profesionalno foto torbico KATA BREZPLA»NO Avtera d.o.o., martinska 106, 1000 Ljubljana Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

24 Nikon D40 Nikon se vse bolj obraëu tudi k tistim fotografom, ki si æele vstopiti iz kompaktnega sveta digitalnih fotokamer med uporabnike zrcalno refleksnih. Naredili pa so zanimiv pristop. Kamera Nikon D40 je obdræala 6M toëkovno tipalo. S tem veë kot zadovoljujejo hobi fotografe tudi glede poveëav fotografij, predvsem pa s ceno, saj so nove kamere z 10M toëkovnimi tipali krepko viπje cene. Kamero Nikon D40 so krepko poenostavili glede rokovanja in razumevanja nastavitev, obræala pa je dobro kakovost izdelave. Da je kamera Nikon D40 namenjena fotografom iz vrst nezahtevnih hobi fotografov pove dejstvo, da lahko na kameri uporabljamo samo AF-S in AF-I objektive. Tako se je Nikon s kamero D40 odloëil, da lahko uporabnik uporablja samo objektive, ki imajo motorëke za premik leë glede izostritve æe v samem ohiπju objektiva. Starejπi Nikon uporabniki nad tem Marumi - filtri po japonsko Marumi Optical Co. je priznani japonski proizvajalec filtrov z veë kot 50 letno tradicijo, doslej specializiran predvsem za japonsko træiπëe. Njihovo vodilo je inovativnost, sprotno prilagajanje zahtevam trga ter skrb za kakovost, zato filtre izdelujejo na Japonskem. Marumi filter je sinonim za odliëno razmerje cena/kakovost. DHG (Digital High Grade) - filtri za najzahtevnejπe uporabnike CCD in CMOS tipala, vgrajena v digitalne fotoaparate pretvarjajo svetlobo v elektriëne signale. Æaradi velike obëutljivosti tipal se v digitalni fotografiji pojavljajo popaëenja zaradi notranjih odbojev svetlobe, znana tudi pod imeni Flare in Ghost. DHG premaz prepreëuje oz. minimizira povratni odboj svetlobe, ki nastane ko se del vpadne svetlobe odbije od povrπine svetlobnega tipala nazaj proti filtru (glej sliko). K minimizaciji odbite svetlobe pripomore tudi Ërno obravan notranji rob filtra. - DGH Lens Protect linija filtrov minimizira pojava Ghost in Flare. Tanek obroë prepreëuje vinjetiranje. - DHG Circular PL (D) cirkularni polarizacijski filtri, zasnovani posebej za digitalne fotoaparate maksimizirajo zmogljivost objektiva in so primerni tudi za πirokokotne objektive. Hi-Grade filtri OmogoËajo zaπëito pred poπkodbami ali praskami prednje leëe objektiva ter zmanjπujejo UV æarke. - UV filtri blokirajo UV æarke, ki fotografijo najveëkrat naredijo modrikasto. Primerni so predvsem za slikanje oddaljenih motivov in so nepogreπljiv del fotografske opreme. - Skylight 1A filtri uravnavajo barvno ravnovesje ter zmanjπujejo modri ton. Primerni so predvsem pri fotografiranju motiva v senci v sonënem vremenu. Polarizacijski filtri So namenjeni poudarjanju kontrasta, zmanjπevanju bleπëanja povrπin objektiv ter zmanjπanju preosvetlitve. - C-PL filtri poudarijo modrino neba ter belino oblakov, hkrati pa zmanjπujejo blesk odbite svetlobe z vodnih oz. steklenih povrπin. 24 e-fotografija - december, januar 2006/07 dejstvom niso navduπeni, saj je Nikon kot eden redkih ostal za sinonim zdruæljivosti novega (ohiπja) in starejπih objektivov. Vendar pa je razumljivo, da si pri Nikon æelijo nov napredek, saj se je pri konkurenënih podjetjih videlo, da preskok na novost in pozabo starih tehnologij ni boleë. In Nikon je s kamero D40 πel po pravi poti. Kamero niti ne bodo kupovali stari Nikon uporabniki, ampak predvsem novi, ki pa niso obremenjeni s prejπnjo Nikon filozofijo ter prejπnjimi objektivi. M.I. - MC-C-PL filtri imajo Multi-Coated premaz, viπjo prosojnost ter manjπi odboj svetlobe s povrπine filtra. Primerni so za zahtevnejπe fotografe. - Wide C-PL filtri so namenjeni uporabi na ultra πirokokotnih objektivih in imajo zelo tanek obroë, ki prepreëuje vinjetiranje. Kreativni barvni filtri Namenjeni so poudarjanju (redhancer, greenhancer ali bluehancer) ali odstranjevanju doloëene barve. Filtri za odstranjevanje doloëenih barvnih tonov omogoëajo pravilno barvno reprodukcijo posnetkov, posnetih s pomoëjo umetnih luëi (navadna æarnica, fluorescentna svetilka, itd.). Filtri za zmanjπevanje koliëine vpadne svetlobe VËasih je svetlobe enostavno preveë in ne omogoëa korektnega zajema svetlih in temnih tonov. ND serija filtrov omogoëa reduciranje koliëine vpadne svetlobe brez popaëenja barvnih tonskih vrednosti. Close-up filtri OmogoËajo makro funkcijo na ne-makro objektivih in se lahko uporabljajo v celotnem zoom podroëju. Faktor poveëave se spreminja z zoomiranjem ter ostrenjem. Soft in Special efekt filtri Kreativni filtri, ki omogoëajo mehëanje ozadja portretov in razne posebne optiëne uëinke. Filtri z vodoodbojno prevleko Posebna vodoodbojna prevleka, razvita v podjetju Marumi, omogoëa vlagi oz. vodnim kapljicam takojπnji zdrs s povrπine filtra, hkrati pa premaz πëiti tudi pred praskami. Ta serija filtrov je namenjena najzahtevnejπim uporabnikom, ki morajo delovati v vseh pogojih. 11-podroËni AF. Izostrite nemogo Izostrite tudi najbolj oddaljene p obëutljivim tipalom Multi-Cam 10 objektivi Nikkor, 10,2 megapiksli»eprav jih komaj vidite. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

25 oëe. redmete in jim sledite - z visoko 000 AF in πtevilnimi zdruæljivimi ter napredno obdelavo slike. ond80.info Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: Grafo d.o.o. Kodak EasyShare Z612 Ime Kodak pri veëini fotografov v mislih πe vedno najprej prikaæe barvni film. Vendar je bil Kodak vseskozi vodilni tudi v digitalni foto tehniki. Æe na zaëetku 90-tih so fotografom nudili profesionalne kamere. Vseskozi pa so nudili tudi kompaktne kamere. Danes je ime Kodak pri nas manj opaæeno, toda πe vedno so moëno prisotni v fotografiji. Kamera Z612 nudi tisto, kar potrebuje druæinski/popotniπki fotograf, ki ni obremenjen s πtevilkami, hitrostjo delovanja in nastavitvami. Rad bi samo dobro fotografijo za druæinski album, kot je bil vajen iz svoje trotel film kamere. In Ëe pogledam kamero iz smeri takega uporabnika? Z612 se v roki odliëno dræi. Gumbi za nastavitve so lahko dosegljivi, oziroma dovolj stran od mest kjer jo dræimo, da po nerodnosti ne premaknemo katero od funkcij. Ker je æe tu Ëas, ko digitalne kompaktne kamere kupujejo fotografi, ki ne berejo navodil, potrebujejo samo gumb za vklop/premik zoom-a in proæilec je to kar pomemben podatek. Programska avtomatika poskrbi za dobro osvetlitev, 12X-ni zoom za dober pribliæek motiva, IS (stabilizacija) pa za nestresen posnetek. Ob pogledu na kamero lahko hitro vidimo, da je v njej doloëena tehnologija podobna (enaka) kot v Canon S2IS, le da so ji dodali velik zaslon in veëjo enostavnost upravljanja. Z612 je zelo primerna kamera za vse, ki ne potrebujejo hitrost delovanja, ampak predvsem dober pogled na motiv preko zaslona, 12X-ni zoom a πe vedno majhno kamero in sliko ujetega trenutka v druæinskem albumu. In Kodak æe ve kako in kaj ponuditi takim fotografom. M.I. Fujifilm S6500fd Fujifilm S6500fd je kamera za sladokusce. Oziroma za tiste, ki jim je visoka tehnika v kompaktni kameri pomembna, vedo pa da za njihov naëin fotografiranja ne potrebujejo uporabniπko zahtevne SLR kamere, ampak kompaktno kamero, ki ne omogoëa dosti manj ne po uporabniπki, kot kakovostni strani, predvsem pa za kompaktno kamero odliëno hitrost delovanja in moænost zajema odliëne slike pri visoki obëutljivosti (3200ISO). Ko S6500 primemo v roko je obëutek podoben kot bi prijeli sodobno SLR kamero. OdliËno ergonomsko oblikovano dræalo, proæilec na pravem mestu, objektiv z roënim premikom goriπënic, programske avtomatike in pogled na motiv skozi iskalo. Res, da to ni pravo iskalo kot v SLR kamerah. S6500 ima πe vedno samo EVF (elektronsko) iskalo, vendar je po moji oceni trenutno najboljπe med vsemi. Sliko vidimo jasno in nasproti konkurenënim kameram z EVF iskali zelo veliko. Objektiv z moænostjo roënega premika goriπënic nam nudi hitrost in predvsem natanënost nastavitve. GoriπËnice (ekv.35mm) segajo od odliënega πirokega kota 28mm pa vse do 300mm. Kamera pa nudi zelo zanimivo in uporabno lastnost za druæinskega fotografa. Nudi nam funkcijo razpoznavanja obraza. V tej nastavitvi sama najde in iπëe portret. Fotografu ni treba drugega kot slediti portretu, kamera pa ga samostjo ostri. In to zelo uspeπno. V elementu kakovost slike pri visoki obëutljivosti pa je Fujifilm med kompaktnimi kamerami vodilni. Njihovo lastno CCD tipalo HR IV, nam nudi obëutljivost vse do 3200ISO. Zaradi æe zgoraj naπtetih lastnosti, hitrost delovanja, roëni zoom, visok ISO, je S6500 primerna tudi za tiste ljubiteljske fotografe, ki bi radi kdaj fotografirali tudi dvoranske πporte. In takih je tudi v druæinski fotografiji vse veë. Se ve, brez æelje konkurirati profesionalcem. Vendar pa ujeti zanimive trenutke v slabih svetlobnih pogojih, kjer veëina kompaktnih kamer zaradi slabe obëutljivosti tipala ne more delovati. S6500 pa nam omogoëa v pravem trenutku posneti in kasneje sploh imeti fotografije solidne kakovosti. Tako da boste z njo brez teæav fotografirali tako koπarko, kot plesno tekmovanje ali nastop vaπega nadobudneæa v telovadnici kjer je ponavadi slaba osvetlitev. M.I. e-fotografija - december, januar 2006/07 25

26 Popolen preizkus bo objavljen na Pentax K10D KonËno je na trg priπla kamera, ki je æe na Photokini najbolj dvigovala prah. Pentax K10D so nam na razstavnem prostoru samo kazali. Vendar pa nam je æe sam pogled na ohiπje, ergonomijo, obilico zanimivih dodatnih lastnosti, predvsem pa s ceno obljubljala veliko. Pri Pentax so vseskozi zatrjevali, da se kamero s temi lastnostmi da ponuditi za samo 1000EURO. In zgodilo se je! Prve koliëine kamer so pri nas æe razprodane. Tudi drugod ni nië drugaëe. Pentaxu je uspel nov zagon in ponoven prodor med ljubitelje fotografije. Ohiπje Zunanji del ohiπja kamere Pentax K 10D je iz trdne plastiëne mase, na delih kjer jo dræimo odeto v gumo. Kamera pa je na kar 72 mestih zaπëitena proti vlagi, prahu, notranjost ohiπja je narejena iz nerjaveëega jekla, kar ji zagotavlja trdnost in dodatno robustnost. Kljub temu, da je Pentax K10D v danas najbolj razπirjenem 10M toëkovnem razredu in s ceno izenaëeno s kamerami vstopnega razreda, pa æe konstrukcija in zaπëita ohiπja pokaæejo, da nam nudi veë. VeËja je tudi teæa. V kompletu z baterijo in kartico tehta skoraj 800g. Podatek, ki nam da vedeti, da nam kamera poleg robustnosti nudi πe dober obëutek za mirno fotografiranje. Lahke kamere imajo sicer prednost pri noπnji, a nam nudijo kaj hitro stresene posnetke. Ergonomija Pentax K10D je dobra, oziroma odliëna. Odvisno iz katerega uporabniπkega razreda jo ocenjujem.»e jo primerjam s kamerami, vstopnega razreda (400D, E-400, D40, K100D, Alpha100) potem je dræanje v roki in upravljanje z gumbi zaradi malo viπje viπine in veë gumbov odliëno. Da je kamera namenjena naprednemu fotografu in ne le tistemu, ki si æeli samo vstopiti v SLR svet pove æe podatek, da nam nudi na ohiπju kar 27 gumbov ali kolesc. Na prednji strani izstopa bajonet za objektive. Pentax nam πe vedno omogoëa poleg novejπih KAF2 in KAF objektivov prikljuëiti na kamero serijo objektivov K in preko adapterja objektive z navojem M42 ter objektive Pentax srednjega formata. V kit izvedbi je kamera na voljo z objektivom 18-55mm. Kamera pa ima na notranji strani πe dva dodatna prikljuëka, ki bosta omogoëala novim objektivom s hitrimi motoëki v objektivih nemoteno delovanje. Na levi strani kamere je stikalo za preklop med naëini ostrenja, nad njim pa gumb za hitro izbiro raw lastnega PEF formata zapisa (kamera omogoëa tudi izbiro Adobe DBG formata) in na vrhu gumb za vklop vgrajene bliskavice. Za plastiënimi vratci so priklopi za raëunalnik in TV, ter priklop na zunanje napajanje in æiëni sproæilec. Na desni strani kamere pa se pod pokrovëkom nahaja vloæiπëe za SD kartico. Kamera podpira tudi najnovejπe hitre SDHC kartice. Na vrhnjem delu kamere je skrajno levo gumb za preklop med naëini osvetlitve - kamera nam poleg klasiënih nastavitev in enega uporabniπko doloëenega (USER) kot novost ponuja πe prioriteto obëutljivosti (Sv). V tem naëinu sami nastavimo obëutljivost (ISO), kamera pa Ëas in zaslonko. Druga novost pa je TAV naëin. Tu sami izberemo Ëas zaklopa in zaslonko, kamera pa bo s spreminjanjem obëutljivosti skrbela, da bo osvetlitev prava. ObroË pod gumba nam sluæi za preklop med naëini merjenja svetlobe. Na sredini zgornjega dela kamere se nahaja vgrajena bliskavica, nad njo je kontakt za dodatno bliskavico. Na zgornjem desnem delu kamere je Lcd zaslon (po potrebi ga lahko tudi doosvetlimo), ki prikazuje najpomembnejπe podatke za zajem slike. Na zgornjem delu dræala je proæilec, obroë okrog njega pa sluæi za vklop in izklop kamere ter za hiter predogled globinske ostrine. Poleg proæilca je πe majhen gumb, ki mu preko MENU-ja lahko sami doloëimo naëin delovanja, pod sproæilcem pa πe kolesce, s katerim nastavljamo Ëas zaklopa, uporabno pa je tudi pri pregledovanju posnetkov in sprehajanju po menijih. TFT zaslon na zadnjem delu kamere je 2,5 palëni z dobro loëljivostjo toëk. Nad njim se nahaja svetlo iskalo, ki nam prikaæe kar 96 odstotkov motiva, za prenos slike pa uporablja penta prizmo. Levo od iskala so nameπëeni gumbi za vklop bracketing funkcije, vstop v meni, brisanje posnetkov, prikaz informacij ter vklop pregledovanja fotografij. Na desnem delu prevladuje πtirismerna veëfunkcijska tipka, okrog nje je pa obroëast gumb za nastavitev toëk ostrenja. Pod njo sta πe funkcijska tipka, s katero pridemo do nastavitev delovanja bliskavice, vklop samosproæilca, nastavitve bele barve in obëutljivosti. Poleg nje je πe stikalo za vklop in izklop vgrajenega stabilizatorja slike. Desno od njiju je πe vzvod, s katerim odpremo vratca vloæiπëa kartice. Nad πtirismerno tipko sta πe gumba za vklop avtomatskega ostrenja in gumb, ki sluæi za korekturo osvetlitve in vklop osvetlitve lcd zaslonëka. Nad njima je πe kolesce, s katerim nastavljamo zaslonko, sluæi pa tudi poveëavo posnetih fotografij, na skrajno desnem robu pa je πe gumb za zaklep ekspozicije. Na spodnjem delu kamere se poleg kovinskega navoja za stativ nahajajo πe vratca za zmogljivo litij ionsko baterijo, med njima pa je πe z gumo zaπëiten priklop za baterijsko dræalo, ki je del dodatne opreme. Kamera z dodatnim dræalom pridobi na ergonomiji, saj jo πe bolje dræimo, omogoëa nam pa tudi laæji zajem fotografij v pokonënem formatu, saj so na njem podvojene glavne komande - sproæilec in obe kolesci. Z uporabo dræala pridobimo tudi na avtonomiji delovanja, saj je v njem prostor za dodatno baterijo, poleg nje pa πe prostorëek za breæziëno daljinsko proæilo. Kot kamera je seveda tudi dræalo zaπëiteno pred vlago in prahom. Delovanje Avtomatsko ostrenje deluje na 11 ostritvenih toëkah, med katerimi je kot zelo dobrodoπla lastnost kar devet kriænih. Ostrenje je hitro in natanëno, πe hitrejπe bo pa postalo, ko bo Pentax v zaëetku leta 2007 na police postavil novo serijo objektivov z vgrajenim hitrim motorëkom, ki jih zaenkrat od Pentax SLR kamer podpira le K10D. Pentax K10D za zajem slike uporablja CCD tipalo visoke loëljivosti 10 milijonov toëk, obëutljivost pa sega do ISO Kamera dobro nadzoruje πum, saj ga je tudi pri najviπji obëutljivosti zelo malo. Kot K100d ima tudi ta kamera zelo uporabno moænost nastavitve razpona obëutljivosti pri uporabi funkcije auto iso. Novost pri Pentax K100D je tudi 22 bitni analogno - digitalni pretvornik, ki naj bi zagotavljal viπji dinamiëni razpon ter uporaba hitrega DDR2 notranjega pomnilnika, ki naj bi pohitril delovanje kamere. Ob vklopu se tipalo malce strese in s tem razkrije πe eno zelo koristno lastnost in sicer ËiπËenje prahu s tipala. Le to je premazano s posebnim antistatiënim premazom, ob vklopu pa ga sistem za stabilizacijo strese s tem morebitni praπni delëki odpadejo. Da pa ne bi potem spet zaπli na tipalo skrbi poseben lepljiv trak, kamor se ujamejo. Kamera je dobesedno napolnjena s kopico uporabnih lastnosti - stabilizacija slike, ËiπËenje tipala, odliëno ohiπje z dobro ergonomijo in moænostjo direktnih nastavitev, prikaz histograma po kanalih, zelo obseæna paleta bracketing nastavitev - nastavimo lahko namreë vse od ekspozicije, korekture bele barve, ostrine in saturacije ter kontrasta, nastavimo pa lahko tudi πtevilo posnetkov in obmoëje bracketinga, ki lahko sega tudi do 2 stopnje. Zanimiva je tudi moænost, sicer bolj poznana s filma in to je veëkratna ekspozicija. Novost pa je tudi nastavitev delovanja naëina osvetlitve pod funkcijo P (program). Kameri lahko doloëimo. da poleg normalnega klasiënega delovanja te avtomatike deluje s prioriteto hitrih Ëasov, globinske ostrine ali celo prilagodljivostjo zaslonke za Ëimboljπi izkoristek kakovosti objektiva (MTF). Kot Pentax K100d ima tudi Pentax K10D odliëne algoritme za zapis fotografije in je le ta ostra ter barvno nasiëena æe neposredno iz kamere, brez posebnih obdelav. Glede na ceno kamere Pentax K10D, 1043EURO z osnovnim objektivom lahko reëem, da nudi daleë najveë za svoj denar. Seveda, Ëe vemo kaj od kamere æelimo.»e nismo poznavalec in kamere ne bomo znali uporabiti njenih πtevilnih funkcij, ali vsaj izkoristiti tistih, ki so hitro dosegljive preko nastavitvenih gumbov na kameri, potem je πe vedno pametneje poseëi po K100D. Za 200EURO manj bomo dobili kamero z dvema objektivoma in nië manj na kakovosti fotografije. Za vse, ki pa se zavedajo kaj K10D nudi za svoj denar, zaπëiteno ohiπje, protipraπni sistem, hiter dostop do vseh glavnih nastavitev, kopico programskih nastavitvenih moænosti preko MENU-ja in antistresni sistem (SR) pa je Pentax postavil vroë kostanj na æerjavico. Predvsem iz dejstva, da je konkurenca iz pogleda tehniëne zmoænosti/cena krepko zadaj. Le ime Pentax je novodobnemu fotografu nekako πe neznano. A kot kaæe se bo tudi njim kmalu dobro vtisnil v spomin. Matjaæ Intihar 26 e-fotografija - december, januar 2006/07 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

27 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

28 Celoten Ëlanek je objavljen na Nikon D80»e gledamo kamero Nikon D80 Nikon D80 iz primerjave πtevilk, potem bi na prvi pogled lahko rekli, da teæko opraviëuje svojo viπjo ceno naproti kameram z 10M toëkovnim tipalom. Toda vedno je treba pogledati celoto. Takrat pa lahko hitro ugotovimo razlike. Eno osnovno spoznanje, kaj pomeni πtevilo toëk na tipalu æe dolgo poznamo. Zelo malo! Tudi sam sem bil ob prvem pogledu na PR sporoëila skeptiëen glede razmerja lastnosti/ cena. Sama cena ohiπja cca.980euro je πe na mestu. A s kit objektivoma (s prvim ali drugim je cena enaka) mm ali 18-70mm pa le ta naraste krepko viπje (cca.1300euro) od ostalih kamer z 10M toëkovnim tipalom in ceno okoli 1000Euro s "kit"objektivom. Marsikoga lahko ob pogledu na tehniëne podatke ostalih konkurenënih kamer preseneti dejstvo, da le Nikon v kamero πe ni dodal eno izmed dveh danes dokaj novih a uporabnih novosti. To sta sistem za odstranjevanje prahu (Olympus, Canon) ali pa stabilizacija slike preko tipala (Sony, Pentax, Samsung). Oba sistema imata svojo uporabniπko, prodajno kot tudi marketinπko vrednost. Vendar je Nikon πel povsem svojo pot in zopet upraviëil svojo strategijo, ki jo poznamo æe dolgo vrsto let in sem jo zapisal æe v samem uvodu. Ohiπje Skoraj vedno zaënem opisovati kamero z besedamiö ko kamero primemo v roke! Tudi tokrat bom zaëel tako saj tu kaj hitro opazimo sledeëe. Ko kamero primemo v roke spoznamo na koga in kam Nikon meri s kamero D80.»e so vse ostale kamere danaπnjega 10M toëkovnega razreda manjπe in jih dlje Ëasa le teæko dræimo v roki, je Nikon ostal na preizkuπenem receptu. Zahtevnejπemu hobi fotografu so ponudili ohiπje, ki se po uporabniπki vrednosti opazno razlikuje od konkurenënih iz 10M toëkovnega razreda. Sicer pri Nikon ne sliπijo radi, da se kamero primerja z ostalimi 10M toëkovnimi, ki so le bolj namenjene kot kamere vstopnega razreda v katerem imajo πe vedno na voljo D50. Toda tudi cene ohiπij so si podobne, prav tako nekatere osnovne funkcije, zato menim, da je kar prav, da nekatere primerjave merim iz te smeri. Prav mere in ergonomija sicer matiranega plastiënega ohiπja, kamero D80 takoj postavijo v drug uporabniπki svet. Ko me spraπujejo glede kamere o njeni uporabnosti in Ëe bi bila dobra za njihov nakup, je prav ergonomija ohiπja D80 tisti element, da jo kot pravo izbiro predstavim zahtevnejπemu hobi fotografu. V tem cenovnem razredu nam le D80 nudi odliëen oprijem in vse glavne uporabniπke funkcije na samostojnih gumbih razporejenih na pravih mestih. Obenem pa je D80 edina, ki nam nudi loëen LCD zaslon za pregled nastavitev zajema slike. Tako se vse bolj kaæe dejstvo, da so odliëne izkuπnje iz D200 prenesli na D80. Le z doloëenimi materiali ter funkcijami so jo okrnili in s tem kameri zniæali ceno. Prvi zakljuëek je hitro tu. Nikon D80 hitro pokaæe, da je bolj baby D200, kot samo zamenjava za D70s. Tudi Ëe MENU primerjamo s tistim V D200 se hitro opazi, da so veëino zapletenih samonastavitev opustili. Tako je D80 pridobila na prijaznejπem upravljanju, saj preveë nastavitev lahko samo bega ljubiteljskega fotografa. Vseeno pa je Nikon v kameri D80 ohranil, oziroma dodal nekaj zanimivih lastnosti. Ker je vseh nastavitev preveë za opis, predvsem pa so vsa obseæno opisana v samih navodilih o njih tudi ni treba podrobno pisati. Funkcije in delovanje Nikon D80 uporablja Sony 10M toëkovno tipalo, katerega danes vidimo tudi v Sony Alpha in prihajajoëem Pentax K10D. Velikost tipala je 23.6x15.8mm in ima 10.2M efektivnih toëk. Faktor izreza naproti 35mm formatu ostaja 1.5Xni. Iz kamere D200 pa so prenesli procesor slike. Prav takega uporablja tudi profesionalna D2x. NaËin merjenja svetlobe 3D Color Matrix II z 420 toëkami preko CCD tipala je preneπen iz D toëkovno merjenje ostrine je preneπeno iz D200 (Multi-CAM 1000).»asi osvetlitve so od najkrajπega 1/4000sek. do 30sek. in B. Sinhronizacijski Ëas je 1/200sek. D80 omogoëa avtomatski popravek obëutljivosti (ISO) v povezavi s Ëasom osvetlitve.»as zakasnitve proæenja je 80ms. e veë pa je moænosti upravljanja s funkcijami premo MENU-ja ali popravka æe posnete fotografije preko Preyback nastavitve.»e ste boste odloëili za nakup kamere Nikon D80 vam toplo priporoëam dobro spoznavanje z navodili. NiË koliko uporabnih reπitev nam kamera nudi preko MENU-ja. Vse te moænosti kaæejo, da so vkljuëno s samim ohiπjem naredili kombinacijo kamere vstopnega razreda z nekaj moænostmi preneπenih iz kamer viπjega razreda (D200, D2X). S tem je Nikon D80 pridobila veliko na kakovosti zajema in procesiranja, dobrega pogleda skozi iskalo, hitrosti in natanënosti delovanja, a πe vedno ohranila zadovoljivo prijaznost s πtevilom najpotrebnejπih nastavitev preko gumbov kot menija. Nikon D80 v praksi Æe v prvem stiku z ohiπjem sem bil s kamero zadovoljen. Najnovejπe tehniëne pomankljivosti v ohiπju (prah, stabilizacija) takoj postanejo manj pomemben element. Seveda, Ëe kamero gledam iz glediπëa, da me prah na tipalu ne moti (Ëe je treba pa se uporabi Nikon programska reπitev preko programa Capture NX), oziroma, da uporabljam objektive s stabilizacijo preko objektiva. Toda Nikon uporabniki bolj kot zadnje tehniëne reπitve gledajo na to, kako kamera deluje kot celota. Zato je dræanje kamere πe kako pomemben element. e toliko bolj, Ëe fotografirate veë. Sam sem kamero kar nekaj Ëasa preizkuπal istoëasno kot konkurenëne. In Nikon D80 sem z veseljem nosil v roki. Medtem ko sem druge manjπe kamere, ki ne nudijo opore za mezinec in spodnji del dlani bile cel Ëas obeπene preko vratu. Ko se z nastavitvami preko gumbov dobro spoznaπ, je njihovo upravljanje enostavno. Gumbi so veliki in lahko dosegljivi. Vse funkcije so vidne na LCD zaslonu na vrhnji strani kamere. Prav tako ni teæav z razumljivostjo samega menija in nastavitev.»e pa nam kakπna izmed funkcij ni jasna in pri sebi nimamo navodil, si lahko s pritiskom na srednji gumb levo od TFT zaslona prikliëemo razlago funkcije. Vklop kamere je enostaven in hiter. Kamera je v trenutku pripravljena na proæenje. Iskalo s svetlostjo in poveëano sliko takoj pokaæe prednost pentaprizme pred ogledali. 11 toëk v iskalu omogoëa πiroko izbiro, izbrana toëka pa je oznaëena s πirokim okvirjem. Ostrenje je hitro, seveda pa njegova hitrost zavisi od delovanja ostrenja v samem objektivu. Merjenje svetlobe, kot korektura WB delujeta odliëno. O bateriji pa sploh ne kaæe izgubljati besed. Je enaka kot v D200 in zdræi preko 1000 posnetkov. OdliËna je tudi lastnost prikaza stanja baterije na LCD zaslonu. Prikaz je razdeljen na 5 delov in tako imamo veë kontrole, oziroma veëja je natanënost pregleda nad stanjem iztroπenosti baterije. Ob rokovanju in delu s kamero πe enkrat veë spoznaπ koliko je pomembna dobra ergonomija in prave uporabniπke lastnosti. Nikon se ni izneveril svoji tradiciji, da fotografu, ki si to æeli ponudi kamero z viπjo uporabniπko vrednostjo. Kakovost fotografije Element preizkusa, o katerem je danes najteæje govoriti. V vstopnem razredu imajo vse kamere (razen cenejπe Pentax K100D (zdaj tudi D40) in kamer ki sta æe dlje Ëasa na trgu Olympus E-500 in Nikon D50) 10M toëk. Tipala v danaπnjih DSLR kamerah so od treh proizvajalcev (Canon, Sony, Matsushita). Toda vsi ti tehniëni podatki nam zelo malo povedo o kakovosti fotografije. Danes je pri preizkusu veliko veë odvisno od objektiva, nato od nastavitev v kameri glede dodane ostrine, tonskih vrednosti, kontrasta... Seveda niso vse nastavitve za vse motive enake itd. Nikon nam celo nudi izbiro Auto. In kamera se sama odloëa koliko nam bo pri doloëeni sliki (motivu) glede na izbiro avtomatik popravila fotografijo. Sam sem spoznal, da kamera v funkciji Auto dobro poskrbi za vπeënost fotografije. Torej, æe sama opravi korekture in v veëini primerov dodatne korekture niso veë potrebne. Seveda pa je na voljo πe veë nastavitev za vplivanje na konëno kakovost in vπeënost fotografije. Ko pogledamo v MENU kamere D80 hitro vidimo, da je moænosti o vplivanju na kakovost zapisa veë kot si vëasih Æe na prvi pogled spoznamo, da ima D80 odliëno ergonomijo. 28 e-fotografija - december, januar 2006/07 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

29 Celoten Ëlanek je objavljen na predstavljamo. V vsaj 50 odstotkih pa lahko na konëno kakovost vpliva tisti fotograf, ki uporablja raëunalniπki program za korekcijo slike. In smo v lepi zanki. Sam menim, da je kakovost slike iz Nikon D80 povsem zadovoljiva za zahtevnejπe hobi fotografe. Za veë kamera niti namenjena ni. Oziroma Ëe æelimo iz kamere iztisniti πe veë, bo treba poseëi po boljπih objektivih in nato po pravilni korekturi z raëunalniπkim programom. Kar sem predstavljal æe ob zaëetku tiskane predstavitve digitalne tehnike (l revija Moj Hobi in naprej preko e-fotografija) vedno poudarjam tudi sedaj. Danes se slika ne konëa po pritisku na proæilec, ampak se njena dokonëna tehniëna kakovost od tam naprej πele priëne. Sam sem æe priπel do zakljuëka, da je nemogoëe primerjati kakovost posameznih kamer iz pogleda, kakπna je kakovost slike, ki pride direktno iz kamere. Toliko je razliënih parametrov, da si lahko dodelamo sliko æe v fazi zajema, da konec koncev odloëajo samo nianse. Le te pa vsak od gledalcev lahko vidi drugaëe. Oziroma mnoæica nastavitev omogoëa drugaëne naëine zajema fotografije in obdelavo podatkov. Na koncu pa je tu moæna πe dodatna obdelava slike. In veë imamo znanja o kameri, naëinih fotografiranja in zajema slike ter na koncu o raëunalniπki obdelavi in izkoriπëanju enot za pregled slike ali njen izpis, tehniëno kakovostnejπa je lahko fotografija. Naπa zahtevnost pa se zaradi danaπnjih dobrih tipal in algoritmov vse bolj prenaπa na objektive. In prav tu je Nikon z objektivom AF-S DX IF ED mm f/3,5-5,6g ponovno malo "skrenil"iz poti. Z njim so πli naproti fotografom, ki bi radi univerzalen "kit"objektiv. V tem so uspeli. Objektiv ima ekvivalent goriπënic 35mm razreda od 27mm do 201mm in nudi razpon med goriπënicami, ki hobi fotografu nudi v veëini primerov vse kar si æeli. Zajeti s pomoëjo kompaktnega in lahkega objektiva tako πiroki kot ozki kot. Fotograf je s tem reπen stalne menjave objektiva, zato je tudi odliëna izbira za popotniπkega fotografa. Toda dobre lastnosti doprinesejo tudi slabosti. In poleg visoke cene za "kit"objektiv (preko 300Euro) je tudi optiëno moëno povpreëen.»e gledam na Nikon zopet iz zgoraj opisane filozofije "viπja kakovost, so zopet zaπli med ponudnike "plastiënih"leë. Se ve, za manj zahtevne bo tudi obektiv AF-S DX IF ED mm f/3,5-5,6g povsem primeren. A glede na kakovost bi bil po mojem mnenju lahko krepko cenejπi. Ker je Nikon D80 uporabniπko na viπji stopnici in namenjena æe bolj zahtevnim hobi fotografom vam AF-S DX IF ED mm f/3,5-5,6g sam ne priporoëam.»e se boste za odliëno kamero Nikon D80 odloëili iz vaπe æelje postati ali biti zahtevnejπi hobi fotograf, potem vam toplo priporoëam, da si izberite odliëni "kit"objektiv AF-S DX ED 18-70mm f/3,5-4,5g.»e pa æe potrebujete (popotniπka fotografija, nimate æelje po menjavi objektiva) objektiv s πirokim in dovolj ozkim kotom pa poglejte za Sigma/Tamron mm. Dobite ju za enak denar kot Nikon mm! Za konec Nikon je s kamero D80 konkurenci zopet malo uπel. A to dela vedno.»e ga primerjamo s Canon, je imel Nikon v hobi in polprofesionalnem razredu vedno kamere, ki so nudile po tehniëni plati nekaj veë od konkurenëne, a so bile tudi Nikon D80 sploh ni zapletena kamera za rokovanje. Tudi nastavitve preko MENU-ja so dovolj razumljive in prijazne za fotografa, ki πele spoznava svet DSLR fotokamer. cenovno malo viπje. Tako tudi Nikon D80 ne moremo kar povprek primerjati z EOS 400D, Alpha 100 in ostalimi kamerami vstopnega razreda. D80 nam æe z veëjim ohiπjem, s tem boljπim oprijemom lahko da veë. Seveda, za tistega fotografa, ki mu je dræanje kamere pomembnejπe od drugih lastnosti manjπih ohiπij. Prav tako nam Nikon D80 nudi nekaj veë uporabniπko zanimivih nastavitev preko MENUja. Zato Nikon D80 priporoëam vsem fotografom, ki bi si od kamere æeleli nekaj veë, kot le kamero vstopnega razreda, namenjeno mnoæicam. Seveda pa boste za to tudi odπteli nekaj veë. Ne toliko pri samem ohiπju. Ampak predvsem pri nakupu "kit"objektiva. Le ta moëno pripomore k viπji ceni kompleta in dodatnem razmisleku ob nakupu SLR kamere iz vstopnega razreda. A Ëe ste zahtevnejπi hobi fotograf, predvsem pa Ëe znate izkoristite programske nastavitve v kameri in bi radi za svoj denar dobili to kar v resnici potrebujete, je ta trenutek Nikon D80 vsekakor prava izbira. Katerikoli od obeh kit objektivov vzamete (18-135mm ali 18-70mm) je cena kompleta enaka (cca.1300euro). Glede na preizkuπeno pa vam za k kameri Nikon D80 priporoëam AF-S DX ED 18-70mm f/3,5-4,5g. Verjamem, da ste z izbiro za kamero Nikon D80 le bolj zahteven fotograf. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - december, januar 2006/07 29

30 »lanki Osnove fotografije / Optike Lom svetlobe / Osnove optike II.del ZadnjiË smo si natanëno ogledali delovanje camere obscure, tokrat bomo pa videli, kako lahko svetlobo ukrivljamo in s tem doseæemo podoben efekt in poveëamo svetlobno moë. Lomni koliënik nam, preprosto povedano, pove hitrost svetlobe v doloëeni snovi, oziroma razmerje med hitrostjo v vacuumu c in hitrostjo v snovi c. N = c / c seveda potuje z razliënimi hitrostmi), bo potovala po poti, za katero bo potrebovala najmanj Ëasa. Z nekaj matematike lahko na ta naëin izpeljemo lomni zakon.»e svetloba pada pod kotom o1 glede na normalno stiëne ravnine med dvema materialoma z lomnima koliënikoma N1 in N2, velja zakon sin(_1) * N1 = sin(_2) * N2 Dokler se giblje v snovi s konstantnim lomnim koliënikom, svetlobni æarki potujejo v ravni Ërti. Tako kot voziëek po asfaltni cestici. Predstavljajte si, da se cesta naenkrat konëa in da mora voziëek nadaljevati svojo pot po travniku. Dokler bi na travnik priπel pravokotno, bi se sicer upoëasnil, smeri pa ne bi spremenil. Zaradi enostavnosti bom voziëek prikazal samo kot osovino, dve kolesi in puπëico, ki prikazuje trenutno smer gibanja. Enako naredi svetloba, samo da tokrat voziëek zamenjate z valovno fronto oziroma njeno smer z æarkom, asfalt z zrakom ali vacuumom, travo pa s steklom. Ta posebno oblikovan travnik pa lahko enaëimo z leëo. Ko ne veste, kam bi se uklonila svetloba pri prehodu v nek material, si lahko vedno zamislite voziëek, ki bi v isti smeri pripotoval na travnik.»e pa bo priπel na travnik pod doloëenim kotom, bo eno kolo priπlo na travo pred drugim in se zato tudi prej upoëasnilo. Zgodilo se bo to, kar se zgodi Ëolnu, Ëe veslamo samo z enim veslom, z drugim pa zaviramo: obrnil bo in potoval naprej v spremenjeni smeri. Predstavljajte si (Ëe ste moπki) lepo predstavnico nasprotnega spola, ki se utaplja v morju v toëki B, medtem ko vi stojite na toëki A. Ker seveda hitreje teëete kot plavate, ne boste πli proti njej po najkrajπi poti, ker boste priπli prepozno. Raje boste pretekli dva metra veë, Ëe boste zato morali plavati meter in pol manj. Potovali ne boste po najkrajπi poti, ampak po tisti, ki jo boste prepotovali najhitreje. LogiËno, saj ste vendar misleëa bitja. Vendar pa boste verjetno vseeno preseneëeni, ko boste izvedeli, da tudi svetloba ravna enako.»e mora priti od toëke A do toëke B preko snovi z razliënimi lomnimi koliëniki (skozi katere Vrnimo se k naπim voziëkom. V zadnjem primeru smo videli, da lahko s pravilno oblikovanim travnikom povzroëimo prometno nesreëo pri vzporedno prihajajoëih voziëkih. Vzporedni æarki svetlobe prihajajo iz neskonënosti, oddaljenost tanke leëe od toëke, kjer se æarki zdruæijo, se imenuje goriπëna razdalja (f). Kaj bi se zgodilo, Ëe æarki ali voziëki ne bi prihajali vzporedno, ampak izhajali iz iste toëke, oddaljene za razdaljo a, torej bi bil njihov ø1 veëji? Dokler bi bil a manjπi od goriπëne razdalje f, bi se vseeno zdruæili, vendar na razdalji b, ki je veëja od f /2.8 DC EX HSM Prometna nesreëa Travnik lahko tako oblikujemo, da bi se veë voziëkov, ki prihajajo vzporedno, Ëez nekaj Ëasa zaletelo. Lahko celo tako naredimo, da se zaletijo spet na asfaltu. Ker vse to delamo samo kot analogijo gibanja svetlobe, pozabimo na to, da bi se voziëki ob trku deformirali in menjali smer, mislimo si, da lahko penetrirajo eden v drugega brez teæav. Delcem, ki jih je lahko veë naenkrat na istem mestu, reëemo bozoni. Fotoni, osnovni delci svetlobe, so njihov najbolj tipiëen primer. 30 e-fotografija - december, januar 2006/07 Infocona d.o.o., Prevale 9, Trzin, , Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

31 so zbrani na V teh primerih velja osnovna enaëba za tanke leëe, 1/a + 1/b = 1/f»e na razdalji b postavimo film ali senzor, lahko v toëki B ustvarimo sliko toëke A. Prednosti pred zadnjië opisano camero obscuro so oëitne. Glavna je vsekakor svetlobna moë, saj je lahko leëa bistveno veëja od tiste luknjice, torej pride skozi bistveno veë svetlobe. Lahko kontroliramo globinsko ostrino, Ëesar prej nikakor nismo mogli. Tudi teæave z difrakcijo postanejo bistveno manjπe, razen Ëe ne zapremo preveë zaslonke (o tem smo æe govorili v Ëlanku o globinski ostrini).»e si zamislimo πe neko toëko C, nad toëko A, torej πe vedno na enaki razdalji od leëe, se bo ravno tako ustvarila njena slika na razdalji b, vendar pod toëko B (slika desno zgoraj). Opazujte æarek, ki potuje skozi center leëe. Ta skozi oba prehoda snovi (zrak-steklo in steklozrak) pride pod istim kotom, tako da se ne odkloni. Kjer se ta premica seka z goriπëno ravnino (na horizontalni razdalji b), se zdruæijo vsi æarki. Da bi poenostavili grafiëne prikaze, bomo namesto vseh æarkov odslej veëinoma prikazovali samo centralnega in seveda goriπëno ravnino, tako kot zadnjië, ko smo prikazovali camero obscuro. Olympus mju 1000 Jernej FilipËiË - Remi / fotosfera.eu Olympus je svojo izredno uspeπno serijo mju nadgradil z 10M toëkovnim tipalom. Pridruæeni so danaπnjemu trendu, da je treba kamero s tako veliko toëkami na tipalu imeti. Vendar pa je kamera mju 1000 zanimiva bolj zaradi drugih lastnosti, kot pa zaradi velike koliëine toëk, ki nam omogoëajo predvsem velike poveëave ali izreze. Ohiπje je iz kakovostnega medicinskega nerjaveëe jekla, oblika pa je enaka kot pri ostalih novejπih mju kamerah. Kamera gre πe vedno v vsak æep in jo lahko s seboj nesemo kamorkoli. Kot vse mju kamer je tudi mju 1000 zaπëitena proti vodnim kapljam, vlagi in pesku, kar ji πe poveëa uporabniπko vrednost. Zoom je 3X-ni s povpreëno svetlobno moëjo f/2,8-4,7 vendar nam kamera omogoëa delovanje pri visokem ISO do celo Pri tako visoki obëutljivosti se zmanjπa loëljivost na samo 3M toëk, kar je πe evdno dovolj za velikost slike 10x15cmm, se pa moëno zmanjπa sama kakovost slike. Vendar ko fotografirate pri takih svetlobnih pogojih, da 6400ISO potrebujete, druæinski fotograf ne razmiπlja πe o vrhunski kakovosti slike. Kot vse danaπnje Olympus kamere ima tudi mju 1000 MENU v slovenskem jeziku. Izredno dobrodoπla prednost kamere za enostavno upravljanje. V kameri so tudi krajπi nasveti v slovenskem jeziku. Zanimivo, da sedaj na uredniπtvo kliëete, ali se da tudi za druge kamere dobiti MENU v slovenskem jeziku. Kar kaæe, da so pri Olympus s prevodi v lokalne jezike naredili uspeπno potezo. M.I. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - december, januar 2006/07 31

32 TeËaj spoznavanje fotografske opreme Uporaba filtrov v fotografiji UVOD Na sreëanjih in delavnicah katere obiskujem je pogosto vpraπanje o uporabi filtrov in seveda katerega zakaj. Pri tem vpraπanju sem se znaπel pred dilemo, da tudi sam nevem kako uporabljati filtre. Ker sem ugotovil, da je to moja siva lisa v fotografskem znanju pa tudi πe koga, ki pogosto spraπujejo na Forumu o uporabi in vrsti filtrov, sem se odloëil, da pobrskam po literaturi in drigih materiali ter se nauëim kaj o uporabi, vrsti in namenu filtrov. Kakor hitro uporabimo izraz "Filter", nehote pomislimo na vodni filter, cigaretni filter, filter za kavo in πe kaj. Dilemo sem skuπal odpraviti, da sem poiskal pojme, ki dovolj natanëno opredeljujejo pomen filtra. - Vsak ukrep in sredstvo, preraëunano in namenjeno za izloëanje posameznih delov iz mase primerka iste vrste z uporabo v naprej doloëenega kriterija. (organizacijsko-poslovni leksikon, KukoleËa) - Filter - pribor, naprava ali snov za precejanje ali ËiπËenje. Pod (4) pa piπe za fotografske filtre: Naprava za zadræevanje æarkov doloëenih valovnih dolæin. (Veliki slovar tujk CZ) - priprava ali snov za precejanje ali πiπëenje, zlasti tekoëin.; bakterioloπki ~ mikrobioloπki filter je filter s porami manjπimi od mikroorganizmov, ki se uporablja za odstranjevanje mikroorganizmov iz radiofarmakov; ~ mikropor vrsta mikrobioloπkega filtra, sterilna ploπëica s finimi luknjicami, ki ne prepuπëajo nakterij, skozi katero se s plastiëno brizgalko za enkratno uporabo preceja sveæe pripravljene radiofarmake in s tem odstranjuje bakterije iz njih; mikropor priprava, ki prepuπëa le doloëene tokove, æarke, valove. Lahko tudi raëunalniπki program, ki prepuπëa le doloëene podatke (algoritem, ki odstranjuje πum in artefakte s slik, predvsem pri tomografiji).; polarizacijski ~ OptiËni filter, ki sluæi kot polarizator. Iz nepolarizirane svetlobe napravi linearno polarizirano. - Pri fotografiranju pogosto uporabljamo razne pripomoëke, ki sluæijo kot dodatna oprema. Za naπe razumevanje si bomo skovali pojem: Filtri so fotografski pripomoëki, narejeni iz stekla, plastike ali naneπenih premazov iz æelatine, ki prepuπëajo doloëeno svetlobno valovanjena fotografski medij, Ëe so dodani k objektivu preko posebnega dræala ali pa so priviti na v naprej pripravljene navoje na objektivu. KAJ JE VIDNA SVETLOBA Fotografiranje je v bistvu prenaπanje svetlobe na medij. Zato si bomo malo osveæili naπe znanje iz fizike in si ponovili osnovne pojme delitve svetlobe. Svetloba je del Elektromagnetno valovanje elektromagnetnega Valovanje valovanja. V to druæino sodijo tudi vsi radijski valovi, vidna "svetloba", infrardeëa svetloba, ultravijoliëna svetloba. Po navadi s svetlobo mislimo na vidno svetlobo, ki jo zaznava Ëloveπko oko, kar je v frekvenënem obsegu 380 nm (nanometra) in 780 nm valovne dolæine (Slika 1. spodaj). Svetlobo in elektromagnetno valovanje v sploπnem lahko opiπemo s tremi neodvisnimi parametri: - intenziteto (enakovredno lahko tudi s svetlostjo ali amplitudo), ki pove, kako svetla se zdi svetloba - frekvenco (ali valovno dolæino), ki jo ljudje zaznamo kot barvo svetlobe - polarizacijo, smer ravnine, v kateri niha elektriëna komponenta elektromagnetnega polja, ki je ljudje v normalnih okoliπëinah ne zaznamo. Zaradi valovno-delënega dualizma svetloba obenem izraæa lastnosti tako valovanja kot delcev. NatanËno razumevanje narave svetlobe je eno kljuënih vpraπanj sodobne fizike. (Iz Wikipedije, proste enciklopedije) Celoten spekter elektromagnetnega valovnja Fotograf æe pozna kakovost, moæne prednosti in slabosti foto kamer ter objektivov. O filtrih in njihovi kakovosti pa πe ne veliko. V teoriji je tako, da vsako dodatno steklo pokvari optiëne lastnosti objektiva in odvzame del svetlobe. S tem se nam poslabπa kakovost zapisa in svetlobna moë objektiva. Vendar kot vedno nam praksa pove drugaëe. ZaπËitni filtri nam ne vplivajo bistveno na svetlobno moë. Znajo pa nam filtri slabπe kakovosti moëno vplivati na kakovost slike. Tudi samo avtomatsko ostrenje je lahko moteno. Zato pred naslednjim Ël ankom nasvet. Nikoli ne kupujte najcenejπih filtrov. Naj bodo na vaπih objektivih vsaj tisti iz srednjega cenovnega razreda. Tudi ne zaupajte dobremu nakupu objektiva, Ëe vam trgovec zraven priloæi πe filter.»e ni iz srednjega cenovnega razreda, oziroma znane firme, raje dokupite drugega. VeË pa naslednjië. M.I. UPORABA FILTROV Fotografija se je pojavila pred sto leti, ko πe ni bilo raznih programskih orodij za popravljanja fotografij. Takrat so morali mojstri dobro obvladati elemente optike in barv. Mnogorat je okolje zahtevalo doloëeno korekcijo zajema slike, kar je nehote zahtevalo doloëene pripomoëke, ki so vplivali na konëni izgled fotografije. Tako so se nekateri znaπli in zaëeli pred leëe postavljati barvne ploπëe, ki so po teoriji meπanja barv dajali konëni rezultat. Iz tega obdobja so najbolj znani barvni filtri kot je rumenica in drugi. Na eni od delavnic, se je zgodilo, da je enemu naπih sluπateljev uπel objektiv na tla in to na napaëno stran. Vsi prisotni smo malo prebledeli, saj vemo kakπna vrednost to je. Lastnik je poëasi pobral objektiv in ogledoval prednji del, kjer so se videle Ërepinje, a na sreëo le od filtra, ki je bil nameπëen na prednjo stran. Kmalu za tem je ugotovil, da je objektiv vendar le cel, ga namestil na fotoaparat in sproæil sliko. Slika je uspela, okvir filtra pa je bilo potrebno odstraniti s posebnim orodjem. Ta dogodek me je napeljal k razmiπljanju, kako bi se filtri glede na namen in uporabo lahko delili. OËitno pa je imel πe kdo enako izkuπnjo in zaëel razmiπljati podobno, tako da sem v literaturi znanega proizvajalca filtrov naπel naslednjo delitev, ki najboljπe opisuje tudi moje iskuπnje: - Filtri za zaπëito - Filtri za izboljπanje kvalitete posnetka in - Filtri za posebne efekte. FILTRI ZA ZA»ITO Vlogo, ki so jo imeli filtri v obdobju analogne fotografije in πe posebej v Ëasu Ërno bele fotografije ne moremo inaëiti z danaπnjo digitalno tehniko. Vendar proizvajalci niso hoteli zaostajati in so proizvajali filtre tudi za sodobne fotografe. Tako bomo najprej obdelali nekaj filtrov, katere smo opredelili kot Filtre za zaπëito pred mehanskimi poπkodbami, umazanijo in prahom, kar pomeni, da jih lahko stalno uporabljamo na objektivu, kjer je njihov uëinek predvsem zasëitnega znaëaja. Razumeti moramo, da je cena boljπega objektiva nekaj sto tisoëakov, cena filtra, ki pa bistveno ne vpliva na samo sliko, pa je nekaj tisoëakov. V to skupino bomo uvrstili UV filtre, Sky filtre, ND nevtralno sivi,pl/pl Cir in seveda brezbarvne steklene filtre kot dejansko zaπëito. UV filter UV filter je filter iz boljπih steklenih ploπë, katerih namen je, da eliminirajo prevelik vpad ultravijoënih æarkov, ki bi lahko sliki dali moder pridih. UltravijoliËno sevanje je naj moënejπe v planinah in seveda na morju. Vendar moramo vedeti, da je na morju precej veë raznih delcev, ki nekako absorbirajo moë teh æarkov. e najmanj pa so opazni v pokrajinskih fotografojah, kjer prevladuje najpogsteje zraëna meglica. Skylight 1B Skylight 1B je podobno kot UV filter namenjan zmanjπevanju modrine, je rahlo toniran in ima nekaj toplih uëinkov. Absorbcija tega filtra je namenjena uporabi v tako imenovanem zelenem (slika 1) Vidni del elektromagnetnega spektra 32 e-fotografija - december, januar 2006/07 RazliËna podjetja nam nudijo nestandardne oznake (levo), kot standardne 1A, 1B (desno). Tudi toniranje ni nujno enake intezitete. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

33 spektru, kar omogoëa uravnoteæene barvne tone. Pri slikanju ljudi, odstranjuje neæeljene barvne vplive na koæi, Ëe slikamo portrete v senci blizu dreves. Zaradi svoje nevtralnosti se prav tako priporoëa za stalno uporabo, kot zaπëitni filter. ND Neutral density filter ali neutralno sivi filtri se uporabljajo v treh gradacija 2, 4, in 8. To so preprosto filtri za zmanjπevanje svetlobe. Uporablja se kadar æelimo podaljπati ekspozicijo kar nam pride prav pri slikanju vodnih slapov ali pa Ëe æelimo z dolgo ekspozicijo posneti objekt, kjer se nenenhoma premikajo ljudje oziroma promet. Uporaba filtra ND 2, je lahko tudi kot zaπëitni filter, vendar ga sam ne uporabljam. PL/ PL-CIR Fotografiranje predmetov ali objektov v naravi, kjer je zelo intenzivna svetloba pride pogosto do sevanja razprπene svetlobe, ki na posnetku ne da jasne slike premeta. V naravi je velikokrat, da avtomobili, stekleni predmeti ali pa celo rastline odbijajo tako imenovano polarizirano svetlobo.»e æelimo narediti posnetek, kjer bomo uporabili le svetlobo predmeta, ne pa tudi odbito svetlobo, moramo uporapiti pripomoëek ki mu pravimo polarizator ali polerizacijski filter. Iskuπnje z uporabo sonënih oëal nam zelo nazorno pokaæejo uëinke na lesketajoëi se vodni povrπini. Popoln uëinek polarizatorjev vidimo, Ëe damo dvojna sonëna oëala ena na druga in stekla zavrtimo proti 90 stopinjam, kjer bomo videli uëinek do polne nepropustnosti svetlobe. Polarizacijske filtre delimo na linearne in cirkularne. Nekaj besed o linearnem ne more biti odveë. V veëini primerov se uporablja za zunanje posnetke, kjer je potrebno reducirati svetlobo. Linearni filtri PL imajo doloëene teæave pri ostrenju, Ëe so na objektivu z AF. Pri uporabi linearnih PL filtrov se priporoëa uporaba pravokotnega obroëa za vstavljanje filtrov. V digitalni fotografiji je pogostejπa uporaba cirkularnega filtra PL-Cir, katerega nekateri uporabljajo stalno in jim sluæi kot zaπëitni filter. Sam take uporabe ne priporoëam, saj so lahko nekateri uëinki nezaæeljeni pri doloëenih fotografijah. Posebej pa moram opozoriti, da uporaba posameznih filtrov zmanjπuje svetlobno moë, kar je treba vedno upoπtevati. Kaj dobimo na fotografiji Ëe uporabimo posamezen filter vidimo na naslednjih slikah (na tiskovini v barvnem prostoru CMYK razlika ni opazna, zato si primerjave lahko ogledate samo na spletu). FILTRI ZA KOREKCIJO Filtri za korekcijo so posamezni barvni filtri, katerih uporaba je po okusu posameznika. V tem delu ne bom dajal nobenih izkuπenj, ker sam ne uporabljam in nimam dovolj znanja. V to skupino filtrov sodijo filtri serije 80, 81, 82,85 in πe nekateri posebni za posebne namene. Za uporabo teh si lahko posameznik preëita navodila proizvajalcev. FILTRI ZA POSEBNE EFEKTE V to skupino sodijofiltri, ki omogoëajo posebne efekte. Naj omenim le nekatere. Na prvem mestu so tako imenovani Graduated filtri, katerih povrπina je delno obarvana delno prozorna. S temi lahko dobimo efekte spreminjanja barve ozadja, da stem ne pokvarimo vsebine posnetka. Druga vrsta teh filtrov je z ustvarjanjem raznih odsevov luëi in nam omogoëi zvezdni efekt. Tretja ima v sredini brezbarvno odrprtino, okolje filtra pa je v razliënih barvah. Vse to so potrebe posameznikov, ki æelijo svoj trenutni navdih malo spremeniti. Za uporabo teh filtro je treba vsakega preizkusiti in si pridobiti lastne iskuπnje. ZAKLJU»EK S tem Ëlankom sem æelel pribliæati osnovne pojme o uporabi filtrov, kot pripomoëkov za boljπe delo. Sam uporabljam filtre iz skupine zaπëitnih filtrov in moram reëi, da sem zadovoljil vse svoje potrebe. Rad bi povedal, da na trgu obstaja veë proizvajalcev filtro, ki se med sabo razlikujejo po kakovosti in seveda tudi po ceni. Pri nakupu UV je pomembno, kakπno ima krivuljo in od katere frekvence naprej deluje. Obstajajo UV filtri, ki zelo pozno zapirajo, kar je æe skoraj v modrem podroëju. PL-Cir je tudi zelo zahteven, glede svojih karakteristik, zato svetujem, da se pri nakupu dovolite pouëiti in tudi preiskusiti posamezen filter predno greste v nakup. Boris alej Digitalni polnilniki ANSMANN Fotografi in video snemalci se sooëajo z vse veë razliënimi akumulatorskimi baterijami. Le redke baterije pa nam omogoëajo, da jih lahko uporabimo v razliënih napravah. Zato je v fotografskih torbah vse veë razliënih polnilcev akumulatorskih baterij. Podjetje ANSMANN, ki si med fotografi v Sloveniji vse hitreje pridobiva sloves prvega neodvisnega ponudnika baterij za razliëne naprave, nam æe nekaj Ëasa nudi multi polnilnik. Polnilnik DIGI CHARGER polni baterije razliënih napetosti, dimenzij, razmika med kontakti ter proizvajalcev. Osnovni del polnilnika nam nudi zamenjavo nastavkov z razliënimi kontakti. Tako lahko preko teh nastavkov polnimo veëino danes znanih litij ionskih baterij za fotokamere, videokame, itd., razliënih proizvajalcev. Polnilec nas s pomoëjo luëk opozarja na pravilno pritrjene kontakte, polnjenje, kot konec polnjenja, ki ga oznaëi tudi s piskom. DIGI CHARGER je za vsakega uporabnika razliënih naprav z litij ionskimi baterija odliëna reπitev, da s seboj nosi samo en manjπi polnilnik, ki mu s pomoëjo elektronike varno polni njegove baterije. M.I. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - december, januar 2006/07 33

34 Celoten Ëlanek je objavljen na Ko izginejo spomini! / Foto knjiga Velikokrat sem æe prebral, da naj ne zaupam arhiviranja fotografij CD ali DVD medijem.. Vendar tega nisem verjel, dokler se mi pri odpiranju fotografije, ni pokazalo obvestilo: medmreæju. Programi so brezplaëni in jih dobite na spletnih straneh proizvajalcev foto knjig. Sam sem pregledal Delo z njimi je preprosto, nudijo pa razliëne zmoænosti obdelave. Najprej izbereπ format foto knjige in πtevilo strani. Ko sem datoteko vseeno odprl, sem videl naslednje: In koliko je bil star DVD? Narejen je bil oktobra 2003, shranjen v ovitku na primernem prostoru. To me je vzpodbudilo, da sem razmislil, kaj bom s svojimi najboljπimi fotografijami. Ko pogledam barvne fotografije, ki jih je naredil moj oëe pred leti, opaæam na njih spremenjene barve. Spremembe so odvisne od tega na kakπnem papirju so bile narejene. Vendar fotografije in s tem drage spomine πe imam. Ali bodo moji otroci lahko gledali moje fotografije Ëez nekaj deset let?»e bodo ostale na disku ali na DVD-ju zagotovo ne. To je seveda odvisno od tega, koliko fotografij bi rad dal natisniti in koliko si pripravljen plaëati za izdelek. Nato iz seznama predlog izbereπ predlogo, ki ti je najbolj vπeë. Program tudi omogoëa, da jo lahko spremeniπ in prilagodiπ svojim zahtevam. Torej naj se lotim izdelave svojih najboljπih fotografij? Naj naredim nekaj tisoë fotografij in upam, da bodo ostale kot spomin naslednjih nekaj desetletij? Danes so stvari drugaëne. Letos so na Photokini v Kolnu pritegnile mojo pozornost foto knjige, ki so jih ponujali πtevilni proizvajalci. Foto knjige nadomeπëajo albume. V foto knjigi so po æelji naroënika fotografije oblikovane, kvalitetno natiskane in zvezane. Foto knjige so razliënih formatov in debelin ter bistveno bolj vπeëne kot okorni albumi. Zelo pomembno pri tem je, da naroëniku za sprejemljivo ceno naredijo tudi samo en izvod. e ne dolgo sem æelel naroëiti v tiskarni 500 izvodov broπurice, pa so me odpravili, saj se jim ni zdelo vredno ukvarjati s tako majhnim naroëilom. V foto knjigo seveda lahko tudi piπeπ spremno besedilo. umniki niso ovira. Nimajo pa nadpisanih in podpisanih znakov. Ko sem priπel s Photokine, sem takoj preizkusil nekaj programov, ki so bili na voljo na 34 e-fotografija - december, januar 2006/07 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

35 Zame je pomembno tudi to, da lahko sam izbiraπ postavitev in velikost okvirjev v katerih so fotografije. Vsi programi tega ne omogoëajo, paë pa imajo fiksno postavitev. Sistem vstavljanja fotografij deluje po sistemu "povleci in spusti". Izrezov fotografij ni potrebno pripravljati vnaprej, ker program pripravi izrez fotografije, ki je primeren okvirju, v katerega æeliπ postaviti fotografijo. Spreminjaπ lahko pozicijo izreza. Za pokrajinske posnetke dostikrat pride prav πirπi format. Tako na eno stran dobiπ tri panoramske fotografije πirine 20*9cm. Plega tega imaπ tudi hitro orodje za popravljanje svetlosti, nasiëenosti barv, kontrasta, ostrine... Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - december, januar 2006/07 35

36 TeËaj, izdelajmo si foto knjigo Nekateri programi ti πe pokaæejo predogled strani. Ko z delom zakljuëiπ, ostane πe zadnji korak, to je poπiljanje in naroëanje. Podatke lahko poπljeπ lahko na CD-ju ali po internetu. Poπiljanje po internetu lahko traja kar nekaj Ëasa, seveda odvisno od linije, ki ti je na voljo. Pred tem vpiπeπ v program svoje podatke, πtevilko kreditne kartice in poπljeπ. Ko sem pisal, ta Ëlanek za elektronsko obliko, πe niso poπiljali v Slovenijo. Po nekaj elektronskih poπtah in prepriëevanjih je uspelo. Sedaj tudi photobook.com (fotobuch.de) poπilja v Slovenijo. PlaËilo, kvaliteta izdelka, hitrost izdelave, vse v 4 dneh. Kaj se dogaja s knjigo, lahko spremljaπ na spletni strani dobavitelja, po sistemu "Knjiga je v tisku", "Knjiga je izdelana", "Knjiga je poslana" in "Knjiga je predana naroëniku" In kakπna je cena? Knjiga z 32 stranmi formata 21*28 cm (pribliæno A4) stane 30 EUR. V njo sem spravil 90 fotografij razliënih velikosti.»e bi na stran dajal samo 2 fotografiji velikosti 20*13 cm, pride taka fotografija 100 SIT. Preko spleta pa dobite posamezne fotografije te velikosti za 50 SIT. Vsekakor ugodno in sprejemljivo. Æivim namreë v kraju, kjer lokalnemu fotografu πe vedno uspeva prodajati fotografije velikosti 10*15 cm po 79 SIT.»e mislite narediti veë knjig, jih ne poπiljajte v izdelavo vsako zase, ampak poëakajte, da se nabere za 100 EUR. Nad tem zneskom pri Digitalne knjige nam omogoëajo na zelo enostaven naëin priti do kakovostne predstavitve razno raznih popotniπkih, poslovnih ali druæinskih dogodkov, predstavitev. fotobuch.de potem ni poπtnine. Poleg tega pa dobite πe za 10 EUR bonusa pri naslednjem naroëilu. V knjigo ali na platnice lahko tudi piπete. Delujejo πumniki, ni pa nadpisanih ali podpisanih znakov. Foto knjiga me je pritegnila s tem, da lahko naredim svojo postavitev fotografij, razliëne izreze nestandardnih velikosti, razliëna ozadja, postavljam tekste ob ali Ëez fotografije. Nudi mi moænost, da sem kreativen tudi po tem, ko pritisnem na sproæilec fotoaparata, ali obdelam fotografijo. Sedaj lahko iz svojega hobija naredim celoto. Fotografiram, oblikujem, zapiπem in naredim foto knjigo. Nastane kvaliteten izdelek, ki me spominja na druæinske dogodke, potovanja in podobno. OmogoËa mi ohranjanje dragocenih trenutkov ne samo za nekaj let ampak tudi veë. Foto knjiga je bistveno tanjπa kot foto album z enakim πtevilom fotografij, tisk pa je enako trajen kot so fotografije. Sedaj me ne preganja noëna mora, v kateri se na raëunalniπkem ekranu izpiπe "VA A DATOTEKA JE POKVARJENA" Vsekakor je izdelek zanimiv in komurkoli sem pokazal svojo prvo foto knjigo, je bil nad to moænostjo navduπen. Robert Gajπek e-fotografija bo v zaëetku leta 2007 (februar) poleg drugih teëajev organizirala tudi teëaje izdelave Foto Knjige. Preko izbranih ponudnikov in njihovih raëunalniπkih programov vas bomo nauëili kako jih uporabljati in kako tudi za lepπi uëinek pripraviti foto knjigo. VeË v naslednji πtevilki revije, ozirima æe v januarju 2007 na e-fotografija.com M.I. 36 e-fotografija - december, januar 2006/07 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

37 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

38 PhotoShop, Picasa2 in ostali raëunalniπki teëaji bodo PhotoShop triki / IR (infrardeëe) Photoshop je zame kot matematika. Osnove si zapomnimo skozi vaje za druge funkcije pa imamo razne priroënike. Pri matematiki se formul ne uëimo na pamet ampak se jih uëimo znati uporabljati. Ravno tako je pri photosopu. Zakaj bi se doloëene funkcije uëili na pamet, Ëe pa jih najdemo na spletu. Le malo je potrebno pobrskati. Na spletu je ogromno "tutorial" strani, ki nam lahko pomagajo do æeljenega rezultata. V tem Ëlanku bom opisal kako iz navadne barvne fotografije naredimo vsaj pribliæek IR fotografiji. KonËni rezultat ne bo ravno tak kot Ëe bi posneli IR æe v zaëetku. Ta obdelava ni moja kreacija je le malo predelana. Pa zaënimo. Spodnjo sliko bom probal obdelati v photoshopu, da bo na koncu izgledala kot IR fotografija. No, vsaj pribliæno. Ko imamo izbran modri kanal odpremo "Select color range in oznaëimo highlights". Nato ponovno izberemo "Select feather", in nastavimo "feather radius" na 1, da izbiro malo omehëamo. Zdaj preklopimo nazaj na RGB tako, da kliknemo na RGB oko. Nazaj dobimo barvno sliko. Preklopite nazaj na RGB preden nadaljujemo. Pojdimo nazaj na "layers" in ustvarimo nov "layer". Ta novi "layer" preimenujemo v tla, ga izberemo in vanj prilepimo (ctrl + V) vsebino prej skopiranega rdeëega kanala. V photoshop-u odpremo fotografijo, katero æelimo predelati. V "layer" jeziëku nam to fotografijo poimenuje kot "background". "Layer backround" kopiramo (ctrl + j) in ga preimenujemo (2x kliknemo na "background copy") v nebo. Zdaj gremo nazaj v "layer" paleto (oznaëen mora biti "layer" nebo). V zgornji vrstici izberemo Select - Layer - Layer Mask - Reveal selection. S tem smo na "layer-ju" nebo zamaskirali vse razen samega neba. V "layer-ju" nebo smo zraven dobili "mask" okno nebo. Zdaj bi morali imeti»b sliko z barvnim nebom. Poleg jeziëka "layers" odpremo jeziëek "channels". Vsak kanal predstavlja koliëino rdeëe, zelene in modre barve v sliki. Mi si bomo ogledali modri kanal (blue channel). Temna podroëja predstavljajo majhno koliëino modre medtem ko svetla podroëja predstavljajo veëjo koliëino modre. Na moji sliki je nebo zelo svetlo kar mi omogoëa dokaj enostavo izbiro. Preden nadeljujemo naredite aktiven "layer" background. Pojdimo ponovno v jeziëek "channels". Izberimo le rdeëi kanal. V tem kanalu oznaëimo vse (ctrl + A) in skopiramo (ctrl + C). Zdaj imamo seloten rdeëi kanal skopiran. Pojdimo naprej. V IR fotografiji je listje drevesa skoraj popolnoma belo. Ustvarjanje laænega IR efekta je zelo teæko. V naslednjem koraku bomo zadevo probali speljati z krivuljami barv. Izberimo "layer" tla in pojdimo v Image - Adjustment - Curves ali pritisnite CTRL-M. Igrajte se z krivuljo daokler ne dobite skoraj popolno belo listje in travo. 38 e-fotografija - december, januar 2006/07 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

39 meseca januarja objavljeni na Ko ste opravili s krivuljo ustvarite nov layer z imenom drevesa in ga postavite nad vsemi layer-ji. Ko ste pobarvali drevesa naredite nov layer in ga poimenujte trava ter ga postavite nad vse layer-je. Opacity layer-ja trava nastavite 10-30%. Vzemite ËopiË izberite æeljeno barvo in pobarvajte samo travo. Tako. Zdaj imamo pribliæek IR efekta z naπimi prireditvami barve dreves in trave. Da bo zadeva zgledala πe malo bolj pristno bomo celotno sliko πe malo omehëali. Izberite zgornji "layer" trava in pritisnite ctrl + A da izberete celotno sliko. Zdaj pritisnite ctrl + shift + C da celotno izbiro slike skopirate in na koncu πe pritisnite ctrl + V 2x, da to izbiro prilepite kot nova dva "layer-ja". Izberite najviπji "layer", ki je poimenovan "layer 2" in mu doloëite funkcijo multiply. Lahko se πe poigrate z filtrom, ki se nahaja v zgornji vrstici v "fitler - blur - gaussian blur". Za konec lahko πe zmanjπate "opacity layer-ja 2" za boljπi rezultat v kolikor vam ta ni vπeë. Zdaj bomo barvali drevesa ampak ob tem ne æelimo barvati neba. Zato pojdimo v layer nebo in z desnim klikom na miπki kliknemo na maskiran layer neba in izberemo Add layer mask to selection. S tem smo izbral celotno nebo. Pritisnite ctrl + shift + I da obrnemo izbiro oz. da dobimo oznaëena drevesa in travo. Zakaj uporabljamo veë layer-jev? Zato, da se lahko vedno znova vraëamo nazaj in delamo popravke. Npr. ni nam vπeë barva trave. Enostavno gremo v layer trava in z hue/saturation, ki ga najdemo pod image - adjustments, zamenjamo barvo. Jaz sem ustvaril le dva barvna layer-ja drevesa in trava. Vi pa lahko ustvarite kolikor hoëete barvnih layerje. Pojdimo naprej. Zdaj bomo popravili oz. spremenili πe barvo neba. Nebo lahko prebarvate v katerokoli barvo. Jaz bom pustil modro. Izberemo "layer" nebo in prikliëemo okno "hue/saturation", ki ga najdemo v "image - adjustments - hue/saturation" ali ctrl + U. Z drsniki izberite svojo barvo. Izberemo layer drevesa in opacity layer-ja zmanjπamo na 10-30%. Pobarvajte drevesa z æeleno barvo. Jaz sem uporabil kar belo. Probajte pobarvati le drevesa travo pa zaenkrat pustite na miru. Peter MiloπeviË Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - december, januar 2006/07 39

40 Fotografi/popotniki! Vabljeni k predstavitvi vaπega Manaslu / popotniπtvo in fotografija Avantura v centralno nepalsko Himalajo, pod mogoëni osemtisoëak Manaslu in treking okrog masiva Annapurn KroniËno mi primanjkuje Ëasa, obenem pa se Ëutim na nek naëin "obvezanega" napisati poroëilo oziroma fotoreportaæo o naπi minuli avanturi v Himalaji. Da bo volk sit in koza cela, bom tokrat reportaæo napisal v precej skrajπani razliëici od tiste lanske, iz Kunlun Shana. Bojim se namreë, da se vam je bralcem nemara proti koncu zgodbe æe moëno zehalo, dasiravno je bila zgodba zanimiva, polna doæivetij in mestoma celo ganljiva. Skrajπana letoπnja reportaæa se priëne takole... V Himalajo smo se odpravili 12. oktobra v druæbi najuspeπnejπega slovenskega osvajalca najviπjih vrhov sveta, Vikija Groπlja. Naπa primarna naloga je bila snemanje novega slovenskega dokumentarnega filma. Imeli smo se skrajno lepo, veliko smo hodili in toliko manj jedli. Vrnili smo se 3. novembra, zdravi in shujπani. Zdaj smo doma. Veliko jemo, malo (ali nië) hodimo, sam pa se lahko pohvalim, da imam spet "trdega".»e ste bili v deæelah tretjega sveta in se nauæili vrhunske lokalne higiene (in bakterij) ter okusili slastno zaëinjeno hrano, boste vedeli o Ëem govorim. Konec reportaæe. Ah ja, ko bi bilo na svetu vse tako preprosto... Da bi si enostavno dejal, da sem v zgolj nekaj stavkih povzel tritedensko avanturo - in to dobro, ter da to povsem zadostuje in bi s popolnim prepriëanjem samemu sebi lahko celo verjel... Ne gre. PreveË mogoëna in lepa je Himalaja. Ko razmiπljam o tem, kje sem bil, se mi pred oëmi prikazujejo slike z ljudmi, pokrajino in potjo po kateri smo stopali. In Ëeprav je veëina teh slik obkroæena z okvirom okularja moje kamere, se bojim, da bi se znali spomini in obëutki znova prebiti izven okvirov krajπega sestavka. Zato te, dragi bralec, svarim pred dolgoëasjem, v katerega kaniπ zapasti ob nadaljnjem branju.»e si upaπ vztrajati... DrugaËnost vedno znova vzbudi mojo pozornost in zanimanje. VnoviË so me navdihnili ljudje in njihova kultura. Tako preprosti so in v tako slabih in pogosto krutih Prvi pogled na veliëastni osemtisoëak Manaslu (desni vrh). Foto:Rok Vodiπek razmerah æivijo, pa vendar v njih sveti luë upanja na boljπi jutri. Zelo so prijazni. V njihovih temnih oëeh æari iskrica sreëe in veselja, ki si je tujci v takπnem okolju in pogojih niti ne znamo predstavljati. Cele dneve od zore do mraka marljivo delajo. Eni na polju, drugi v hiπi in gozdovih, medtem ko tretji prenaπajo bremena. Nepojmljivo velika bremena! Od teæe se jim usloëijo pleëa, prek Ëela jih æuli trak, na katerega je obeπeno breme na hrbtu. In kar je najhuje in meni najteæje predstavljivo - v podplate se jim neusmiljeno zadirajo kamni, vejice in sploh vsa podlaga, po kateri premikajo razgaljene podplate. Hodijo kar bosi! Poleg lastne teæe pa morajo njihove kot roka tanke, a æilave noge, prenaπati tudi tovor. A vsem tegobam navkljub prijazno pozdravijo in ti poklonijo nasmeπek, Ëesar si v zahodnejπih deæelah ne bi upal obetati. Zlomka. Me je æe zaneslo. Spozabil sem se in vas æe popeljal na viπjo nadmorsko viπino, v kasnejπe etape naπe poti in nehote napravil nekajdnevni preskok. V glavnem mestu Nepala, Katmanduju, je seveda precej drugaëe. Predvsem pa bi zavoljo konsistentnosti in laæjega doumevanja avanturo rajπi opisal v kronoloπkem zaporedju. Zapisi v nadaljevanju so torej strnjeni v nekoliko bolj dnevniπkem slogu oziroma v zaporedju kot je potekala naπa pot. VnoviË na daljni Vzhod Tokrat sem se na daljni Vzhod podal sredi oktobra in v pisani druπëini. Ker smo πli v Himalajo z namenom, da posnamemo nov dokumentarni film, je prav, da najprej predstavim snemalno ekipo, ki smo jo tokrat sestavljali: Viki Groπelj, Rok Vodiπek (»eëen), Janez Rutar (Dæani) ter Anæe»okl. Poleg naπtetih je naπo skupino dopolnjevala tudi skupina pohodnikov. Sestavljala jo je izbrana vrsta vrhunskih zdravnikov, specialistov, strojnikov, rudarjev, novinarjev, vesoljskih tehnikov, inæenirjev, kuharskih mojstrov ter ostalih. Ker je dandanes varovanje osebnih podatkov ali bolje reëeno njihovo nevarovanje hujπi kriminal kakor umor, in ker po pravici povedano niti ne poznam vseh priimkov svojim sopotnikov (no ja, dobro sem si zapomnil le priimek inkovec pa πe enega na B., ki je dobil najveë minusov), jih bom navedel zgolj po vzdevkih s katerimi smo se klicali na pomoë, drli Ëez prepade, grebene ipd.: Helena, imi, Polona, Joæe, tefka, Tadeja, Dada, Darja, Onja, Vlado, Marjan ter Zvezda. Zanimivo bi bilo zapisati tudi Otroci v Nepalu so pridni in pri vsem pomagajo starπem. Foto:Rok Vodiπek 40 e-fotografija - december, januar 2006/07 Moπki na deæeli na enem izmed mnogih riæevih teras. Foto:Anæe»okl Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

41 zapisa in fotografij. Viki Groπelj priæiga sveëke pri spominski ploπëi Nejca Zaplotnika. Foto:Rok Vodiπek mladost/starost posameznikov, pa tudi tega ne vem. PovpreËno bi rekel, da smo bili stari nekje okrog 28 let. e vsi agilni, trezne glave, privlaënega videza ter pogosto pohujπljivih misli. Ja, tam nekje okrog 28 bo ravno prav. Vseh 16 se nas je torej na Brniku vkrcalo na letalo Adrie in po treh porcijah "snack on board", ki so jih sestavljali zgolj s sirom (pa πe to skopo) zaliti kruhovi polæki, pristali v Münchnu. Tisti trenutek πe nisem vedel, da bodo te skopo odmerjeni prigrizki predmet poæelenja naslednjih 18 dni. Letalo Adrie po ustaljeni navadi pristane in parkira za ograjo. Torej na delu letaliπëa, ki vsaj na pogled deluje bolj podobno nekemu zapuπëenemu parkiriπëu za stare, manj ugledne avtomobile. PoËakali smo πe na avtobus in æe smo drveli proti veëjemu glavnemu terminalu. Po obiëajnih varnostnih pregledih smo sedli v rumeno-sivo letalo Lufthanse. Po lanskih 16- ih poletih πirom sveta sem se æe vdal v usodo, da poleg vse slabπe hrane na letalih tudi ni veë lepih stevardes. To je namreë πe zadnja priloænost, kjer lahko zahodni moπki vræe pogled na potencialno privlaëno æensko, saj jih na vzhodu ni ravno v izobilju. Pozor - Ëlanice skupine in ostale turistke so izvzete. Ni nam preostalo drugega kot to, da smo "vrgli uë" na oglas za parfum D&G in njegovo promotorko Gisele Bundchen. Iz nemπkega Münchna do indijskega Delhija smo leteli preko noëi. Zbudil sem se pred pristankom in æe kaj kmalu vedel, da smo priπli na drugi konec sveta. Na letaliπëu so namreë zbegano brneli stari traktorji, ki so dostavljali prtljago k letalom. e nekaj FantastiËna lokacija baznega tabora pod Manaslujem. Foto:Rok Vodiπek Ëakanja v coni za tranzitne potnike, nekaj laænih povabil za vkrcanje (okvare na rampi za vkrcanje potnikov), trenutek zatem pa smo æe uæivali prijetne vonjave pravkar odiπavljenega letala Air Sahara. Da je bilo letalo tega meni dotlej nepoznanega letalskega prevoznika verjetno zaradi starosti æe davno odpisano pri kakπni "zahodni kompaniji", najbræ ni potrebno posebej poudarjati. Katmandu, glavno mesto Nepala Naposled pristanemo v Katmanduju. Hrup, umazanija in revπëina so prvi vtisi, ki jih dobim na 100-metrski poti od letaliπke zgradbe do naπega avtobusa. Odpeljemo se v Thorong Peak Guest House, v center katmandujskega vrveæa. Tuπ in postelja sta veë kot odliëna dobrodoπlica, prekomerno sladkanemu Ëaju pa se rajπi ognem. Zbudimo se v soparno jutro in kaj kmalu nas Ëaka prevoz in ogled samostanov in palaë. Hodim kot ovca za ostalimi in πe ves omotiëen od Ëasovne razlike, sopare in sonca brezglavo snemam vse kar vidim. Popoldne izkoristimo za snemanje intervjuja s πerpo, ki trenutno vodi agencijo za trekinge, poznal pa je tudi Nejca Zaplotnika, predvsem z odprave Manaslu, kjer se je Nejc tragiëno ponesreëil. Zjutraj se odpeljemo proti izhodiπëu, kjer priënemo s hojo. Voænja z vkljuëenimi postanki traja dobrπen del dneva, ko le Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - december, januar 2006/07 41

42 prispemo do Besisahar-ja. Nastanimo se v "hotelu", katerega ime sem pozabil, zato pa bom opisal nekaj spomina vrednih podrobnosti. Viki, v nadaljevanju πef, nam trem ËeËenom, kot so nas ljubkovalno klicali sopotniki, odredi prvo sobico na levo. Ker sem sam bolj kot ne vajen predvsem ËistoËe, udobja in razkoπja pa malo manj, sem ob pogledu na umazano in insektov polno kamrico v izmeri 3x2 metra moral malce globlje zajeti sapo. Pa ne toliko zaradi zatohlega zraka, ki je napolnjeval naπo podmorniπko kabino, marveë zato, ker sem vsepovsod videl gomazeëe insekte. Tudi tam, kjer jih morda celo res ni bilo. Suvereno prestopim prag in kavalirsko odstopim ta veëjo posteljo Janiju, misleë, da je kabina za dva. Kaj kmalu se izza vogala prismeje πe Rok in æe si obetam zabaven veëer. Na svoji 50 cm πiroki postelji se smejim Roku in Dæaniju medtem, ko svoji telesi tlaëita na posteljo, dolgo 160 in πiroko kakπnih 90 centimetrov. Vendar to πe ni vse! V sobi nismo sami, saj nam druæbo delajo πe: gekko - stenski plazilec, kakπen ducat stenic, dva ducata rahitiënih pajkov tipa pozidni Matija ter - da sem spal v sobi s slednjim sem posebej ponosen - πëurek v velikosti mobilnega telefona. Po veëerji in umivanju zob se metodiëno pripravljam na spanec in previdno zakrivam ali zapiram vse moæne odprtine. V obrambo pred stenicami si v uπesa zatlaëim sluπalke, prek glave se pokrijem s svojo bombaæno spalno vreëo in za povrhu pogoltnem πe uspavalni tableti. Zatisnem oëi in upam na najbolje. To je, da bi imele æivali rajπi meso koga drugega. Æelje se mi uresniëijo in noë mine brez zapletov z izjemo hecnega dialoga, ki je prihajal iz bliænje sobe. A o tem kdaj drugië. Vstanem in po zdravju in kvaliteti spanca povpraπam svoja sojetnika. Oba so popikale bolhe, ki so skakale iz debele in vlaæne odeje omamnih vonjav. "Tokrat sem se zlizal", si reëem v brk in pospravim opremo. PriËetek hoje Prvi dan hoje. Zame dan trpljenja. VroËine in sopare namreë ne prenaπam dobro. Res je, da sem πe mlad, a vendar me vroëina tako potolëe, da se poëutim kot πëurek v naπi "kabini", ko se je sreëal s podplatom Ëevlja. Hoditi zaënemo na viπini 780 metrov in smo v tropskem pasu. Po nebu se podijo oblaki, a sonce kljub temu neusmiljeno pripeka. Vmes se le tu in tam ustavimo za nekaj minut, nekaj malega spijemo in æe hitimo dalje. Snemanju se ne morem prav pretirano posvetiti, saj imam obëutek, da se nam neprestano mudi. Ob dveh, ko je sonce zelo visoko in se upre v zadnjo strmino, se na le-te pojavi tudi naπa Ëetica. Po sedmih urah hoje v pasji vroëini ne stopam nië kaj strumno. A vseeno doseæemo cilj, ki nosi napis Bahudanda. Imena si nikakor nisem uspel zapomniti in sem na sploπno ugotovil, da sem bil na letoπnji avanturi z imeni izjemno πibak. Nekaj malega pojemo, ta pridni pa se odpravijo na popoldanski izletek, ki mu bomo v nadaljevanju rekli aklimatizacija. Moram priznati, da teh miniizletkov po veëurni vsakodnevni hoji πe danes ne razumem. Zlasti ne onih na nizki nadmorski viπini, ko dejansko ni πlo za aklimatizacijo.»e bom zbral pogum, bom o tem nekoë prav gotovo πe govoril s πefom. Drugi dan hoje. Zame dan trpljenja na kvadrat. V æelji po zgodnjem startu ærtvujemo zajtrk oz. urnik prilagodimo tako, da naj bi ga jedli nekje med potjo. Obenem je to dan, ko se zame priëne intenzivno hujπanje, saj po meni nevπeëni letalski hrani in hrani v Katmanduju dokonëno poidejo glikogenske rezerve. Dan lahko opiπem kot dolg in naporen, vizualno πe vedno precej tropski. Kot mnoge druge, mi dan popestri glavni»eëen Rok, ko nas ustavijo dobiëkonosno naravnani Maoisti. Medtem ko πef z Maoisti baranta za skupinski popust pri usluænostni dejavnosti "plaëaj ali boπ odpeljan", Rok predlaga, da jim njihovo mitnico enostavno podremo in vse skupaj zvalimo po hribu. Ideja je dobra, ampak s svojim pisanim deænikom ne zberem dovolj volje in energije, da bi resneje zaëel premiπljevati o realizaciji zastavljenih naërtov. Zaradi raznih postankov vkljuëno s prijetnim kramljanjem z Maoisti se na cilj v vasico Tal privleëemo okrog treh popoldne. Utrujen in od vetra malce prepihan se æe veselim krompirja v oblicah. Pojem 2 krompirja, ki mi pripadata za kosilo, se πe malo usedem k ognju in (predvsem z rokami in gestami) poklepetam s kuharico. K sreëi mi pove, da jeseni v Nepalu ni nevarnih kaë, ki jih sicer v tem tropskem pasu pred monsunom mrgoli. Razveseli me tudi novica, da jeseni v Nepalu ni "very dangerous" pajkov, ampak so zgolj "dangerous". Kul. Takoj po veëerji vsem skupaj zaæelim lahko noë in zaspim. Slovo od civilizacije Tretji dan hoje je mnogo prijetnejπi, kljub temu, da sem prejπnji dan pod mrzlim tuπem staknil nek manjπi prehlad.. Zbudimo se v jasno in hladno jutro, predvsem pa nas Ëaka krajπa etapa do vasi Nantze. Viki, Dæani, Rok in jaz se ustavimo na razgledni toëki na nekem grebenëku (vasici), kjer izvleëemo fotografsko in snemalno opremo in posnemamo strm hrib na vrhu katerega stoji cilj danaπnje etape - vas Nantze. Spijemo πe Ëaj in nadaljujemo po bregu reke do viseëega mostu. Po preëkanju mostu se v vasici Karte odcepimo. Zapustimo namreë pot, kjer vodi popularni treking okrog Annapurn in jo ucvremo naravnost v strm, s tropskim rastjem porasel breg. Po navidez neprehodnem terenu po slabi uri doseæemo razgledno sedlo. Od daleë opazujemo marljive vaπëane pri æetvi. Prekrasen pogled na pisane barve æitaric, poljπëin in ostalega rastja me prevzame. Ko prisopihamo v vas se radovedni vaπëani Visokogorska pokrajina in pogled proti goram na severu. Foto:Anæe»okl æe zbirajo in nas z velikim zanimanjem spremljajo na vsakem koraku. Viki se dogovori za spanje v πoli, ki stoji luëaj iz vasi tik ob gozdu. Odklenemo razrede v velikosti otroπkih sobic in se hvaleæni, da imamo streho nad glavo, razporedimo po razredih. Sam sem dodeljen v 6.razred. Na tabli so πe sledi pisanja s kredo, zadnja uëna ura pa je bila oëitno matematika. Na hitro seπtejem πtevilke na tabli in k sreëi se dobljeni rezultat 4x6=24 ujema s tistim, ki je zapisan. Pamet me torej πe ni povsem zapustila. Po novi porciji dveh krompirjev æe steæka priëakujem veëerjo. Obljubljen pa je tudi veëerni program. Vas je namreë æe izven standardne poti okrog Annapurn in poslediëno je πtevilo tujcev, ki zaidejo v vas»orten v Nepalu - kapelica v Sloveniji. Foto:Anæe»okl izjemno majhno ali praktiëno niëno. VeËerja je po priëakovanjih izvrstna, meni predvsem zato, ker hrana ni zaëinjena. Postreæejo nam z riæem in omako iz leëe ter neko zelenjavo, podobno starim poteptanim koprivam. Dalbat oziroma riæ z omako pojem v enem zamahu, zelenjave pa se ognem. Po veëerji nas vse okrasijo z roænim vencem, ki nam ga nadenejo okrog vratu. Dva mlajπa para iz vasi nam zapleπeta njihov tradicionalni ples. Da bi si kar najlaæe predstavljali kako to vsaj pribliæno izgleda, je najbolje, Ëe pomislite na baletke brez pajkic in baletnih copatk ter jih zamenjate za bose noge in ohlapna oblaëila. Samo gibanje nekoliko spominja na premikanje ostarelih in beteænih labodov na suhem. Ples temelji predvsem na gibanju rok in dlani, prestopanju naprej in nazaj ter v krogu, ves Ëas dosledno z nogami na O. Na ples zvabijo πe nekaj sreëneæev iz naπe skupine in poëasi se veëer zakljuëi. Nas prihodnji dan Ëaka naporen dan, zato sem vesel, da odhajamo spat, vaπëani pa bi se πe naprej radi zabavali. Medtem ko si grem umiti zobe, na steni za lahko noë zagledam πe pajka v velikosti dobro rejene miπi. Prav nië me ne pomiri, kveëjemu obratno. Pajki in insekti so v sploπnem moja πibka toëka. Pokrijem se Ëez glavo in zaspim. Do tega trenutka sem zapisal æe znakov in se bojim, da marsikoga æe dolgoëasim. A vendar si ne moram kaj, da ne bi opisal πe ene nore πtorije, ki me je sredi noëi povsem predramila. Sliπim medveda... (konev I.dela) Anæe»okl 42 e-fotografija - december, januar 2006/07 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

43 Canon PowerShot G7 Ko je æe kazalo, da bo serija G ostala brez novosti, saj si Canon ni æelel delati preko zmogljive kompaktne kamere konkurenco pri cenovno vse bolj ugodnih DSLR kamerah, pa je na Photokini presenetil. Predstavili so novo zelo zmogljivo G7, vendar v nekaterih detajlih precej drugaëno od prejπnjih kamer te serije. Krepko manjπe (G6) je ohiπje (106x72x43mm). Ni veë vrtljivega zaslona. Gumb za vklop kamere in pregled posnetkov so konëno spremenili. Vrtljiv zaslon je bil æe od kamere G1 (l.2002) zaπëitni znak teh kamer, zdaj pa so kameri dodali 2,5 palca velikega, vendar fiksnega. Canon se je odloëil posodobiti obliko in kamero postavil bolj vidno med kompaktne kamere. Gumb za vklop in pregled slik je bil na prejπnjih kamerah dokaj neroden za rokovanje. Sedaj imamo za ti dve funkciji dva loëena gumba na pritisk. Kamera se po vklopu izredno hitro v funkcijo delovanja. Sicer ni najhitrejπa med kompaktnimi v tem pogledu. Toda treba je vedeti, da so sedaj kameri dodali kar 6X-ni optiëni zoom (35-210mm ek.35mm) z dobro svetlobno moëjo f/2,8-4,8 in optiëno stabilizacijo slike. Poleg vseh programskih in scenskih (16) nastavitev za osvetljevanje imamo moænost nastaviti πe dve samostojni uporabniπki nastavitvi (C1, C2). Zelo uporabna in zahtevnejπemu uporabniku æelena moænost je hitro premikanje obëutljivosti (ISO), preko vrtljivega gumba na zgornji strani kamere. ObËutljivost lahko nastavljamo od ISO v Hi naëinu. Gumb za zumiranje (spreminjanje goriπënic) je ob proæilcu. Zumiranje je natanëno in hitro. Da je kamera namenjena tudi zahtevnejπemu fotografu, ki mu pri moëni svetlobi pogled preko zaslona ne omogoëa dobrega pogleda na motiv, kaæe vgrajeno, nadpovpreëno veliko in natanëno klasiëno iskalo. Poleg tega pa ima kamera πe dodatni nastavek za zunanjo bliskavico. Na svoj raëun pa pri tej kameri pridejo tudi ljubitelji video zapisa. G7 nam omogoëa zapis v loëljivosti 1024x768toËk. Sicer s samo 15 sliëicami v sekundi, vendar velika loëljivost doprinese k veëjemu zadovoljstvu ob gledanju gibljive slike. Obenem pa nam G7 nudi kontrolirati moë zvoënega zapisa in dobimo tudi pri snemanju glasnih scen odliëen tonski zapis.»e ste zahteven fotograf in si æelite kamero, ki je majhna, zelo zmogljiva, hitra, dobro loëljivost (10M toëk), visoko obëutljivost (ISO), moænost uporabe dodatne bliskavice in zmogljive goriπënice potem se le obrnite do PowerShot G7. Konec koncev so pri Canon poskrbeli za πe nekaj, kar jim sedaj pri kamerah viπjega kompaktnega G razreda ni πlo vedno dobro od rok. Cena je za kamero s temi uporabniπkimi lastnostmi neverjetno sprejemljiva (cca.500euro). M.I. Sony CyberShot T-50 Sony je vse bolj prodoren in predvsem napreden tudi pri manjπih kompaktnih fotokamerah. Bolj natanëno povedano pri mini kompaktnih kamerah s trdnim aluminijastim ohiπjem. Predvsem se Sony spozna tudi na multifunkcijske naprave za domaëo uporabo. Tako so tudi kameri T-50 dodali kat 58MB notranjega spomina, da si lahko dodate glasbo, jo preko kamere posluπate ali ob pregledu slik predvajate. Ker se za podjetje, ki je znano po zaslonih spodobi, da v novo kamero ponudi nekaj veë, ima T-50 zaslon obëutljiv na dotik. Ta funkcija ima πe celo to moænost, da si lahko pred uporabo nastavimo moë pritiska naπih veëjih ali manjπih prstov. Obenem pa nam kamera zaradi moænosti prenastavitve funkcij preko zaslona nudi zelo malo gumbov na ohiπju. S tem je do uporabnika, ki se ne æeli ukvarjati z mnoæico nastavitev zelo prijazna. Kamero vklopimo tako, da na prednji strani potisnemo navzdol veëja zaπëitna drsna vratca. Za njimi je odprtina za objektiv in bliskavica. Objektiv ne gre iz kamere saj se slika preko stekla prenese na tipalo ki je na dnu kamere. Kamera T-50 nam nudi samo 3X-ni optiëni zoom (38mm - 114mm ekv.35mm). iroki kot ni izrazit. Zaslon pa ne nudi samo moænost nastavitev funkcij, ampak tudi odliëen pogled na æe posnete fotografije, saj je velik kar 3,0 palca in loëljivosti kar toëk. Sony pa nam nudi πe eno zanimivo moænost, ki jo bom kmalu prikazal na To je GPS sprejemnik, ki nam snema koordinate lokacij in Ëas, podatke prenesemo v raëunalnik in ob pregledu fotografij, katere imajo tudi zapisan Ëas snemanja imamo prikazane lokacije na zemljevidu (Google Earth). Sony ni izgubil stika z danes zelo pomembnim svetom, to je uporaba tehnike v naπi domaëi dnevni sobi! Vse tehnologije so Ëedalje bolj prirejene za to, da jih lahko uporabljamo z veëimi tehniënimi napravami skupaj v naπem domaëem okolju dnevni sobi in si s tem vse zanime trenutke posnete s fotokamero lahko vedno delimo z drugimi. M.I. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - december, januar 2006/07 43

44 ZakljuËen je fotografski nateëaj GRAFO d.o.o. Tretji fotografski nateëaj na spletni Galeriji je bil odprt od 17. septembra 2006, do 15.novembra Tematika nateëaja je bila prosta s poudarkom na kakovostni obdelavi. Na spletno stran je bilo v nateëaj oddano 237 fotografij. Strokovna æirija iz vrst podjetja GRAFO in e- Fotografija je izbrala pet najboljπih fotografij. Nagrade prispeva podjetje Grafo d.o.o., zastopnik znamk Nikon, Kata, Bowens 1. nagrada - Program Nikon Capture NX Peter GavranoviË, Zamiπljen 2. nagrada - Fotografski brezrokavnik Nikon Gregor Hutar, Take Off 3. nagrada - Nikon majica Marjan Artnak, Voænja po robu 4. nagrada - Knjiga Tihi Svetovi, avtor: Borut Furlan tefan Ëap, Varuh morja 5. nagrada - Knjiga Potovanje v navidezno ogledalo, avtor: Arne HodaliË Zdenko Frangeæ, List tefan Ëap, Varuh morja Gregor Hutar, Take Off Peter GavranoviË, Zamiπljen Zdenko Frangeæ, List Marjan Artnak, Voænja po robu Fotografski nateëaji / Od prta sta æe dva nova nateëaja. Tema prvega, ki ga sponzorira Fotostudio CITY PARK, JuriπeviË Vilko s.p., Obala 114, 6320 Portoroæ ( je MOJE MESTO. V slikah pa prikaæite mestne znaëilnosti, zanimivosti, obiëaje, naravne pojave... Tema drugega pa PrazniËni Ëas. Sponzor je podjetje EUROVISION d.o.o. veë na www. e-fotografija. com / galerija / 44 e-fotografija - december, januar 2006/07 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

45 Novo, novejπe, najnovejπe Dandanes lahko za primerno vsoto denarja kupimo skoraj vse, kar nam srce poæeli, vsaj kar se tiëe tehnike. Ravno zato se mi zdi zanimiv pojav, da nekateri, med katere spadam tudi sam, morajo vedno imeti najnovejπi mobilni telefon ali pa najnovejπi raëunalnik. Kaj privede posameznika do tega dejanja, da menja svoj normalno delujoëi telefon za nekaj novejπega, z ogromno funkcijami, ki jih nikoli ne bo uporabljal, πe sam ne vem. Dejstvo pa je, da smo otroci tehnike, saj se le-ta πe nikoli ni razvijala s tako hitrostjo, kot se to dogaja sedaj. Tako smo vëasih za poπiljanje elektronske poπte bili primorani uporabiti raëunalnik, prav tako za pregled osnovnih podatkov na internetu, sedaj pa za ta opravila obstaja gora mobilnih telefonov, ki ravno tako opravljajo ta posel. Med najveëja tehniëna Ëuda lahko vsekakor uvrstimo razne pametne telefone. Ne samo, da imajo ogromno funkcij, katerih povpreëen uporabnik v svojem æivljenju ne bo nikoli uporabil, nam omogoëajo tudi dodajanje tistih, ki jih za svoje delo potrebujemo. Tako recimo za pisanje dokumentov v Wordu ne potrebujemo veë s seboj nositi prenosnika ali pa dlanënika, saj lahko v miru urejamo datoteke na novem SonyEricssonu P990 ali Nokii 9500, in to naprimer kar na plaæi. Vse brez odveëne dodatne opreme, samo z mobilnim telefonom. Vendar pa se pojavlja πe nek nov pojav, kateri je, Ëe malo premislimo, πe bolj zanimiv. Ko si konëno kupimo svoj sanjski mobilni telefon, po katerem smo mesece hrepeneli, nas v zelo hitrem Ëasu premami kateri drugi tak, ki niti pribliæno ne omogoëa vseh novotarij. Vendar pa nas nagon po neëem novem æene naprej, vëasih tudi z glavo skozi zid, ko æelimo izpolniti svoje sanje po neëem novem. Marsikdo tako zapravi goro denarja za tehniko, saj mobilnega telefona najveëkrat ne moremo prodati po nakupni ceni, nastopi pa tudi Ëasovna stiska pri prodaji, zato se velikokrat mobilni telefoni prodajajo v zgubo. Da ne omenimo, da so nekateri zaradi tega zavezani pri operaterjih dobesedno do svoje upokojitve. Osebno cenim svoje starπe, ki πe vedno uporabljata osnovni mobilni telefon, kot je Nokia 3310 in Sony Ericsson T100 in ki dejansko ne omogoëata niëesar drugega kot klicanje in poπiljanje kratkih sporoëil. Vendar pa, kot vidim v praksi, πe tega skorajda nië ne uporabljata, saj za poπiljanje in branje sporoëil vedno pokliëeta mojo pomoë. Najbolj jima je vaæno to, da lahko z mobilnim telefonom nekoga pokliëeta in da sta vseskozi dosegljiva. Pa da ne pozabim, velika æelja jima je, da bi bila baterija Ëim moënejπa in bi bilo potrebno telefon polniti najveë enkrat tedensko. Na podobnih primerih zato ocenjujem, da so starejπi ljudje bolj zadovolnji s svojimi mobilnimi telefoni in jih ne menjajo tako pogosto oziroma najveëkrat πele po prenehanju delovanja starega mobilnega telefona. Torej, kaj æene uporabnike k menjavanju mobilnih telefonov hitreje, kot menjajo Ëevlje? Æal zaradi tega, ker tudi sam spadam med te uporabnike, ne znam povedati, saj imam vedno nek izgovor, da lahko mobilni telefon zamenjam. V mojem primeru gre predvsem za naveliëanost oziroma razoëaranost nad kupljenim, najveëkrat pa zato, da bi imel nekaj drugaënega. Zato sem πe posebej hvaleæen, da imam po sluæbeni dolænosti moænost testiranja razliënih telefonov, saj je moj apetit po neëem novem vsaj malenkost poteπen. Vendar pa dejansko vpraπanje, zakaj vedno najnovejπe, πe vedno ostaja. Si znate na njega odgovoriti? Oziroma Ëe se vpraπamo drugaëe, kaj vas priæene do zamenjave mobilnega telefona za novejπega? Podobno velja tudi na drugih podroëjih - med katere sodi tudi fotografska oprema. Dare Gliha Foto teëaji / Foto delavnice / Foto predstavitve e - F o t o g r a f i j a. c o m Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - december, januar 2006/07 45

46 e-fotografija nagradna kriæanka II. I. nagradna kriæanka je pokazala, da je med nami precej ljubiteljev kriæank. poslali ste nam kar 168 pravilno reπenih in z vsemi podatki izpolnjenih kriæank. Nagrajenci, ki bodo prejeli na naslovu Foto studio CITY PARK, JuriπeviË Vilko s.p., Obala 114, 6320 Portoroæ nagrade, so: 1. JASNA KAC, 2. ANICA E KO, 3. DANICA MATI»EK, 4. MARKO BAUMAN, 5. IGOR KMETI», 6. PAJNI» FRANC, 7. DAVID REMIC, 8. JANEZ KRA KOVIC, 9. ANA KUFCA, 10. SIMONA BREZNIK. (Nagrajenci bodo o prejemu nagrad obveπëeni po poπti)»estitamo! Reπitve zgornje II.nagradne kriæanke poπljite s svojimi podatki (ime in priimek, naslov) do 6. februarja 2007 na naslov: CITY PARK PE SUPERNOVA, Ankaranska 3A 6000 KOPER (s pripisom: nagradna kriæanka). Izærebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji πtevilki revije. SreËni izærebanci bodo za pravilno reπitev prejeli sledeëe nagrade, ki jih podeljuje Foto studio CITY PARK, JuriπeviË Vilko s.p., Obala 114, 6320 Portoroæ ( 1. nagrada 300 fotografij 10x15 + polnilec GP 2. nagrada 200 fotografij 10x nagrada 100 fotografij 10x nagrada majica Fuji. 38 Kriæanko lahko e-fotografija tudi fotokopirate - oktober, (poπljete november fotokopijo) 2006 in s tem ohranite revijo nepoπkodovano. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

47 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

48 IXUS 65: Oblikovan da privlaëi poglede! 3 palce velik LCD in funkcijski gumbi obëutljivi le na neæen dotik, zdruæuje odliëno Canon tehnologijo v kombinacijo zmogljivosti in v prihodnost usmerjenega oblikovanja. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: