Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje avgust - september 2007 letnik 6 πt.31 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov ISSN

Transcript

1 e-fotografija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje avgust - september 2007 letnik 6 πt.31 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov ISSN Canon foto nateëaj Foto: Aleπ VeluπËek ZakljuËen je najveëji fotografski nateëaj, ki je bil do sedaj objavljen pri nas. HP Indigo digitalni tisk Kamera Nikon F je zelo hitro postala kamera profesionalnih uporabnikov. Kot prva je ponudila 100% pogled skozi iskalo, motorni transport filma, moænost priklopa dodatnega hrbta za 10m filma (250 posnetkov), zaklop iz titanove zlitine, zamenjavo medlic, prizme z razliënimi dodatki... Digitalno shranjevanje S pomoëjo nove tehnologije tiskanja, ki jo nudi HP Indigo stroj za tiskanje, boste lahko revijo (tudi starejπe πtevelke) e- Fotografija kot broπure in knjige o fotografiji lahko naroëili v tiskani izvedbi kar preko spleta spletu. 90 let podjetja Nikon Osnove in tehnike fotografiranja - Barve Preizkusili smo»loveπko oko ima predel oëesnega ozadja, ki ga imenujemo mreænica (retina), ki je odgovorna za pretvorbo svetlobnih draæljajev, ki prihajajo v oko. Mreænico gradita dva tipa svetlobnih Ëutnic (senzorjev draæljajev), ki jih imenujemo Ëepki in paliëice. PaliËice so obëutljivejπe za πibko svetlobo, Ëepki pa so sposobni loëiti tri osnovne barve. Spoznajmo lastno kompaktno fotokamero! Foto delavnice e-fotografija æe konec meseca avgusta pripravlja OSNOVNI teëaj fotografije. Meseca septembra vas vabimo na fotografsko delavnico z bliskavicami in v NADALJEVALJNI teëaj fotografije. V oktobru pa se zopet odpravljamo v Bavarski gozd na pravi foto lov. VeË informacij in prijave na Novice - Testi -»lanki - Forum - Foto Galerija je le mogoëe naj bodo vaπi Ëasi osvetlitve krajπi od 1/30 sekunde ali pa uporabite mehanski (objektiv, tipalo) sistem proti stresenosti.

2 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

3 VroË fotografski september! V dneh ko zakljuëujem revijo in jo predajam v tiskarno fotografska podjetja najavljajo novosti tako iz sveta fotografskih kamer kot tiskalnikov. Na æalost vam lahko v reviji odkrijem samo novost proizvajalca Canon. Nikon, kot Olympus imata datum objave novih kamer πele 24. oziroma 25. avgusta (revija pa je v tiskarni æe 21.8.). Zaradi posebne pogodbe, ki jo podpisujem s podjetji, pa ne smem nikomur in nikjer Beseda urednika e-fotografija tudi po poπti! naroëite jo lahko preko prijavnice na starejπih πtevilk ni na voljo! razkriti nobene podrobnosti toëno do dne in celo ure objave. Bodo pa za to vse novosti ob pravem Ëasu objavljene na spletni strani Da se res dogaja nekaj velikega (kot lahko opazite je Canon s kamero EOS 1Ds MkIII æe prebil mejo 20M toëk), pa mi je povedalo povabilo proizvajalca Nikon, da se udeleæim njihove konference in predstavitve novosti v Tokiju. Torej bo e-fotografija iz povsem prve roke spoznala napredek Nikona in del njihove proizvodnje. Ker bodo vse novosti pri nas æe v septembru je vroëi testni september zagotovljen. Poleg Canon, e-fotografija Olympus, Nikon, je novost æe objavil Pentax. Njihov K100D Super bo v septembru æe na trgovskih je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. policah. V prvi polovici septembra pa se vsem pridruæuje πe velikan Sony, saj nam bo na predstavitvi BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. v bliæini gardskega jezera predstavil novo DSLR kamero. Da pa se ne bo dogajalo v septembru samo Tel.: , Fax: , med japonskimi proizvajalci, je poskrbela tudi e-fotografija. Internet je globalna vas. Æe do sedaj info@e-fotografija.com smo ponudili kar nekaj Ëlankov v angleπkem jeziku, ki so bili veë kot odliëno sprejeti. Sedaj je pred Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. nami velik korak. Odprta je stran ki je v celoti v angleπkem jeziku in tako Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. naπe znanje ter fotografske izkuπnje predstavljene celemu svetu. Verjamem, da bodo mnogi fotografi po svetu tudi na ta naëin veliko hitreje spoznali kje je Slovenija. In da ta mala Slovenija vse hitreje dohiteva razviti svet bo pokazala septembrska predstavitev digitalnega tiskarskega stroja HP Indigo, ki nam bo omogoëal hiter in kakovosten tisk Fotoknjig. Tudi e-fotografija vam bo zaradi posebnosti digitalnega tiska lahko ponudila novost Print - On - Demand (tisk na ukaz). Na spletni strani bodo predstavljene fotografske broπure, knjige, navodila za uporabo in tudi starejπe πtevilke e-fotografija, katere boste lahko naroëili s klikom miπke. Zelo podobno kot sedaj naroëate fotografije preko spleta, le da bo digitalna datoteka æe pri tiskarju. e ni konec o vroëem septembru! Foto GM in DigiFot bosta æe imela predstavljena programa za izdelavo spletnih knjig. Tudi te vam bomo predstavili in v reviji kot na spletni strani razloæili kako postaviti lastno foto knjigo. Ne smemo pa mimo obeh fotografskih teëajev priëenjamo z osnovnim teëajem, 13.septembra z nadaljevaljnim s poudarkom na praktiënem delu. 27. septembra bo organizirana foto delavnica z bliskavicami in da bo tudi v oktobru poskrbljeno za fotografske dogodke in vzdræevanje temperature smo æe objavili fotografsko delavnico Fotolov v Bavarskem gozdu od oktobra. Novembra pa naprej, saj je zanimanja za osnovni fotografski teëaj e-fotografija izredno veliko. Ne bo organiziran samo v Ljubljani, ampak tudi v Mariboru. VeË pa si oglejte na Knjigo lahko dobite v vseh poslovalnicah Comtron in Comshop Maribor Træaπka cesta 21 Trg Svobode 5 Ljubljana BTC hala 9 in BTC City Park iπka Mercator center Celje Mariborska 100 (City Center Celje) Koper Ferrarska ulica 100 Murska Sobota Obrtna ulica 28 Novo Mesto Ljubljanska 27 Center BTC Slovenj Gradec Rankova ulica 4a (PC Mercator) Velenje KidriËeva cesta 2b Nova Gorica Industrijska 6 (Mercator center Kromberk) Lesce Roæna dolina 51 Knjiga je namenjena vsem fotografom, ki noëejo, da jih nova tehnologija prehiti, in ki se æelijo seznaniti z osnovo in kakovostjo digitalne tehnike pri izdelavi fotografij predvsem iz praktiënega izhodiπëa. MISLI DIGITALNO! Matjaæ Intihar e-fotografija predstavitev izdelave fotografij veëjih formatov - Trgovina Foto Mixi 26.september ob 17h (diamant BTC Ljubljana) Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - avgust, september

4 Osnovni teëaj fotografije v Ljubljani in Mariboru Spoznajmo lastno digitalno kompaktno kamero - IV.del Zaslonka uravnava koliëino svetlobe, ki pade skozi objektiv. V fotografskem smislu, pa je prav tako pomenbna na vplivanje globinske ostrine. Zato jo v teh dveh elemntih vedno povezujemo. Zaslonka Preden se bomo v naslednji reviji spoznali z avtomatikami osvetlitve na kompaktnih in DSLR kamerah πe nekaj o dveh med seboj povezanih lastnostih, ki vplivata na kakovostno fotografijo. Zaslonka uravnava koliëino svetlobe, ki pade skozi objektiv. Zaklop prav tako uravnava koliëino svetlobe, le da na drugaëen naëin. Zaslonko (odprtino objektiva) zapiramo in odpiramo s tem zmanjπujemo poveëujemo koliëino svetlobe, z zaklopom pa nastavljamo Ëas osvetlitve in poslediëno doloëamo koliëino svetlobe, ki bo padla na tipalo. Zaslonka v kompaktnih kamerah ima v veëini primerov (razen tistih v mega zom razredu z daljπimi goriπënicami 50mm in veë) samo funkcijo prepuπëanja svetlobe. Kompaktne kamere imajo zelo majhna tipala, s tem pa je za zajem slike potrebna zelo majhna goriπëna razdalja, da dobimo πiroke in normalne kote zajema kot jih fotograf potrebuje v veëini primerov. Tako lahko na kompaktnih kamerah opazimo realno opisane (ne s pripisom ekv.35mm) goriπënice od 6mm do najveë 90mm. ele pri goriπënicah nad 50mm pa lahko s pomoëjo zaslonke opazneje vplivamo na ostrino po globini motiva. Imajo pa manjπe goriπënice zopet svoje prednosti. Objektivi so lahko majhni in nudijo nam neverjetno ozek kot zajemo s πe vedno relativno odliëno svetlobno moëjo. VeËina objektivov ima svetlobno moë v πirokem kotu cca. f/2,8. Za vse danaπnje zoom objektive v SLR razredu zelo spoπtovanja vredna svetlobna propustnost. Celo pri izredno ozkih kotih zajema, kot ga ima recimo 500mm klasiëen objektiv na SLR kamerah nam nudi svetlobno moë cca. f/4. S tako svetlobno moëjo vas objektiv v SLR razredu stanejo blizu Euro. Tisti, ki ne veste veliko o V DSLR tehniki imamo s pomoëjo zaslonke veliko veëje moænosti kontroliranja globinske ostrine. 200mm. Levo fotografirano z zaslonko 2,8, desno z 16. Zaman se boste z digitalnimi kompaktnimi kamerami trudili dobiti tako razliëni globinski ostrini. Ne omogoëajo nam realne goriπënice 200mm. objektivih ste na lastnih kamerah æe najbræ spoznali, da vam opiπejo dve vrednosti. Prva je najmanjπa in najdaljπa goriπënica izraæena v mm, druga je najveëja svetlobna moë (f) pri obeh navedenih goriπënicah. V veliki veëini primerov imajo zoom objektivi razliëne svetlobne moëi ob razliënih goriπënicah. Samo tisti najdraæji objektivi SLR razreda vam nudijo za vse goriπënice enako svetlobno moë. Pa πe to zgolj teoretiëno. Tudi pri njih se v manjπi meri spreminja glede na goriπënico.»e je svetlobna moë objektiva merilo njegove najveëje propustnosti, pa je zaslonka namenjena njeni spremembi. Seveda ne navzdol, ampak k viπjim vrednostim s tem manjπi odprtini in niæji propustnosti svetlobe. Torej, kadar je svetlobe preveë lahko zapiramo zaslonko s tem delno uravnavamo globinsko ostrino. Niæja je vrednost zaslonke (bolj je odprta odprtina objektiva) manj je globinske ostrine. Bolj zapiramo zaslonko (v kompaktnih kamerah v veliki veëini primerov samo do f/8) veë je ostrine po globini. Obenem pa je treba zapisati πe sledeëe. Globinska ostrina ni odvisna samo od zaprtosti zaslonke ampak tudi od goriπënice pri kateri smo zajeli sliko. Niæja je goriπënica, veë je globinske ostrine pri enaki zaslonki.»e poznamo delo s klasiënimi SLR kamerami vemo, da smo πele pri objektivih nad 50mm Nekateri proizvajalci vam goriπënico objektiva podajajo v razmerju s klasiënim 35mm razredom. Za poznavalce osnov fotografije pa je prav, da se podajajo realne vrednosti. Te nam veliko povedo predvsem o globinski ostrini in Ëasih potrebnih za nestresen posnetek. Kompaktna kamera (levo) nam nudi izredno majhne goriπënice, v veëini primerov do cca.24mm. Zato bodite pozorni, da pri fotografiranju portreta pazite na ozadje. Enostavno ga ne morete skriti (zamegliti) kot s pomoëjo zrcalno refleksne kamere (desno), objektiva z goriπënico 85mm in zaslonko 2,8. Kot vedno pa velja, da ima vsaka lastnost svojo prednost kot slabost. 4 e-fotografija - avgust, september 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

5 (zaëetek 6.november) veë na opazno vplivali na razmerje globinske ostrine. Pa πe to je bilo opazno v primeru bolj zaprtih zaslonk kot nam jih nudijo digitalne kompaktne kamere. Na SLR objektivih lahko zaslonko zapremo do vrednosti f/22 ali πe veë. Da zakljuëim. Le s kamerami, ki nam nudijo 12X-ni in veëji razpon med goriπënicami si boste pri dolgi goriπënici lahko pomagali delno spremeniti ostrino po globini. V primeru portretne fotografije nam zna uravnava le te πe kako prav priti. Zaradi majhnih goriπënic imajo naπi posnetki s kompaktno kamero neverjetne makro posnetke. Prav tako s temi kamerami skoraj ne zgreπimo ostrine. Problem pa je, da imamo na veëini fotografij veliko moteëih elementov, ki odvraëajo pogled od glavnega dela motiva. Vendar glede na namen kompaktnih kamer, da nam omogoëijo enostavno in s solidno kakovostjo zajeti nam æeleni motiv za spomin je veliko globinska ostrina πe celo prednost. Tako ugotovimo, da nam je digitalna tehnika v hobi fotografijo prinesla πe dodatne prednosti. zaklop) pa samo konëa ekspozicijo po doloëenem Ëasu. Nastavitev Ëasa osvetlitve, oziroma v primeru kompaktnih kamer zaëetek osvetlitve z vklopom tipala in zakljuëkom zaprtjem odprtine objektiva je pomembna zaradi zamrznitve slike in s tem ne stresenim posnetkom. V praksi velja teoretiëno pravilo, da s katero goriπëno razdaljo fotografiramo tak naj bo πe najdaljπi Ëas osvetlitve. VeËina kamer ima goriπënice od cca. 7mm pa do cca. 22mm. To je ekvivalent 35mm objektivom cca. 36 do 110mm. Vendar za pomen goriπënica/ëas je pomembna realna goriπënica. Te pa so v kompaktnih kamerah zelo majhne in brez teæav s temi kamerami fotografiramo s samo 1/30 sekunde in πe ne bomo opazili neostrine slike zaradi stresenosti posnetka. Seveda je veliko odvisno tudi od tresenja naπih rok, telesa in pritiska na proæilec. Hiter in moëan pritisk na proæilec hitro doprinese k stresenemu posnetku.»e je le mogoëe naj bodo vaπi Ëasi osvetlitve krajπi od 1/30 sekunde ali pa uporabite mehanski (objektiv, tipalo) sistem proti stresenosti. Na boljπih kamerah se vam na zaslonu pokaæe "ikona" s streseno roko, ki vam nakazuje, da raje uporabite krajπi Ëas osvetlitve. To lahko doseæete z zviπanjem obëutljivosti ali bolj odprto zaslonko.»e pa ne gre pa uporabite stojalo ali postavite Zavesni zaklop v sodobni DSLR kamer1. 1/15 sek 1/500 sek Zaklop Digitalne kompaktne kamere imajo povsem drugaëen naëin delovanja zaklopa kot analogne ali DSLR kamere. Odprtina v objektivu je vseskozi odprta, svetloba pada na tipalo in slika se nam posreduje na TFT zaslon. Ko pritisnemo na proæilec kamera za trenutek izklopi tipalo, zaslonka se zapre do nastavljene vrednosti, tipalo se zopet vklopi, zaklop, ki je v objektivu kamere (centralni»e æelite prav vsak trenutek ujeti na vam æeleni naëin, bo treba znati izkoristiti moë zaslonke in Ëasa osvetlitve. Ta je moëno pomemben, da nam v danih okoliπëinah hitro gibanje ni zamegljeno. Avtomatika v kompaktnih kamerah, bi v teh svetlobnih pogojih uporabila 1/30 sek. Ljudje v ozadju bi bili πe ostri, gibanje obeh glavnih akterjev pa æe zamegljeno. Fotografirano z 1/500 sek. Foto: Veljko JukiË Tudi s pomoëjo Ëasa osvetlitve lahko vplivamo na posnetek. Na vaπi kameri v naëinu S (Tv) nastavite razliëne Ëase osvetlitve in dobili boste povsem drugaëen pomen fotografije. kamero na kaπen trden nepremikajoë predmet. PrihodnjiË pa delovanje programskih nastavitev za osvetljevanje in moænost korekture ekspozicije. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

6 Predstavitve foto opreme - foto teëaji - foto Shranjevanje in izpis digitalnih datotek Zavarujmo svoje spomine V letu 2006 je bila glavna tema vseh πestih πtevilk revije e-fotografija namenjena izdelavi fotografij. Spoznali smo, da druæinskemu fotografu raëunalniπka tehnologija πe ne prinese hitrega ogleda æelenih fotografij, πe manj njihovega dolgoroënega varnega hranjenja. Veliko bralcev je kmalu spoznalo, da nova digitalna tehnologija in hranjenje fotografij na raëunalniπkem trdem disku ni najustreznejπi naëin. Tudi ogled fotografij neposredno iz fotokamere ali iz raëunalnika ne. Za prvo moænost moramo prav æelene slike, ko pridejo prijatelji na obisk, vedno imeti na pomnilni kartici, pri drugi moramo priægati raëunalnik in ob majhnem zaslonu kazati fotografije. e vedno je preprosteje prinesti album s fotografijami, predvsem pa, vemo, da je to naπ trajni spomin. V mesecu juliju smo dobili mnogo potrditev o tem, kako smo vezani na spomine prek fotografij. V Angliji velike poplave, v Sredozemlju in notranjosti veliki poæari. V obeh primerih so bili ogroæeni tudi domovi ljudi. In kaj so vsi ogroæeni poleg najveëjih dragocenosti najprej æeleli shraniti na varno mesto? Fotografski album! Torej so naπe fotografije, naπi spomini izjemno pomembni. Tega dejstva se mlajπi fotografi najbræ niti ne zavedajo. Fotografirajo druæinske dogodke, vendar sami le redko shranijo fotografije drugje kot na raëunalniπkem trdem disku. V veëini primerov se pomena fotografije oziroma zajetega trenutka zaënemo zavedati, ko sami vstopamo v novo æivljenje. Predvsem poroka in rojstvo otrok sta prva veëja mejnika.»im starejπi postajamo, tem pomembnejπi so za nas tudi spomini, shranjeni na fotografijah. V analogni tehniki je bilo preprosto. Film smo morali odnesti v fotolaboratorij, kjer so izdelali fotografije, ki smo jih shranili v fotografski album. V digitalni tehniki pa je veë poti in moænosti hranjenja spominov na fotografijah. e vedno toplo priporoëam, da si najboljπe fotografije o druæinskih dogodkih daste izpisati na papir. Obstajajo pa tudi drugi, za zdaj manj varni, digitalni naëini shranjevanja, ki pa bodo z leti vse bolj prihajali do izraza in tako kot digitalni naëin fotografiranja tudi prevladovali. In katere moænosti hranjenja ter ogleda fotografij so nam danes na voljo? Kakπne so njihove prednosti in slabosti? Oziroma kaj nam prinaπa prihodnost? Shranjevanje digitalnih datotek in njihov pregled V uvodu πe enkrat poudarjam, da zapisano velja predvsem za najbolj razπirjeno vejo fotografije, v kateri so druæinski fotografi in vsi tisti, ki si njihove druæinske posnetke o domaëih dogodkih ali s potovanj z veseljem ogledajo. Drugi fotografi, izrazni, poslovni in poklicni, pa za veëino fotografij uporabljajo izkljuëno digitalni naëin shranjevanja. Ob nakupu kamere le redki kupci vedo, da Verjamem, da si takih trenutkov ne æelite izgubiti. Zaenkrat je fotografija na papirju edini medij, ki nam iz prakse kaæe dolgoletno obstojnost. Izkoristite jo. Seveda pa si ohranite tudi digitalni zapis, saj ga boste Ëez nekaj let shranili v nove sodobne hranilnike naπih fotografij. Foto: Aleπ VeluπËek bo treba posnetke iz kamere kmalu nekam shraniti. e tako zmogljiva pomnilna kartica je kaj hitro polna. Ko fotograf naredi nekaj prvih sto druæinskih fotografij, se zaëne sreëevati s prvimi teæavami. Fotograf, ki je prej fotografiral na film, na zaëetku z veseljem ugotovi, da lahko fotografira in fotografira brez dodatnih stroπkov. Toda slej ko prej se pojavi vpraπanje, kje so fotografije. Fotolaboratorij Prvo moænost, kako lahko pridemo do fotografij, prej analogni fotograf dobro pozna. Poznavalec filma se lahko πe vedno odloëi za fotolaboratorij. Vendar mora med mnoæico posnetkov, ki jih prej na film nikoli ni posnel, izbrati najzanimivejπe. Le redki si bodo dali v klasiënih fotolaboratorijih izpisati po nekaj sto fotografij, med njimi pa je veëina podobnih ali drugaëe nezanimivih. Spozna se z napravo "digitalni kiosk", prek katere pregleda in izbere najzanimivejπe fotografije in jih pusti fotolaborantu, da jih razvije. e danes v dobi digitalnega zapisa lahko vidite, kako si poznavalci risarske tehnike na svoj (stari) naëin zapiπejo vse podatke. Le mnogo teæje jih je posredovati naprej. Slika je le bolj narozen opis kot risba.»e imamo naπe fotografije iz druæinskih dogodkov ali v tem primeru vnukov samo na raëunalniku, komu jih boste lahko pokazali? Prenesite si fotografije na papir, laæje si jih boste ogledali. Foto: Seta Grecs 6 e-fotografija - avgust, september 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

7 delavnice - foto izleti da so fotografije, posredovane na ta naëin, daleë najcenejπe. Programi za internetno naroëanje so vse bolj dovrπeni in enostavni za uporabo. Izrazito dobra stran izdelovanja fotografij v bliænjem fotolaboratoriju je v tem, da imamo najzanimivejπe in za spomine najlepπe fotografije v fotoalbumu. Spletni fotolaboratorij RaËunalniπko pismeni druæinski fotograf je po nakupu in zaëetnem fotografiranju vesel, da je reπen stroπka nakupa filma in izdelave fotografije v fotolaboratoriju. Svoje prve digitalno zajete fotografije zaëne shranjevati v domaëi raëunalnik. Nadaljevanje zgodbe æe poznate. V dveh ali treh letih teh fotografij ni veë. Ti fotografi v internetu spoznajo drugaëen naëin izdelovanja fotografij v fotolaboratoriju. Doma si izberemo fotografije in jih z raëunalniπkim programom, ki ga nudi spletni fotolaboratorij, uredimo in poπljemo po internetu v izdelavo. Prav ta naëin izdelovanja fotografij se je najhitreje udomaëil med druæinskimi fotografi, ki se zavedajo potrebe po ohranitvi spominov na papirju ter kolikor toliko obvladajo osnove raëunalniπtva in interneta. OdliËna lastnost takega naëina izdelovanja fotografij je poleg kakovosti in obstojnosti ter samega fotoalbuma πe v tem, SIGMA FILTRI Na voljo v bolje zaloæenih fototrgovinah. Tiskalniki Fotograf, ki se zaveda pomena izpisane fotografije o druæinskih dogodkih in pozna tudi osnove raëunalniπtva, pa lahko poseæe tudi po drugaënem naëinu izpisa. Vse veë je ponudnikov majhnih tiskalnikov, ki so namenjeni prav izpisovanju druæinskih fotografij. OmogoËajo preprost, hiter in kakovosten naëin izpisa fotografije kar neposredno iz naπe fotokamere ali raëunalnika. Tiskalniki so cenovno zelo prijazni, saj jih dobimo æe za samo sto evrov. Natisnemo samo fotografijo, ki jo æelimo ter kadar in v kolikor izvodih æelimo. Prav tako smo lahko ustvarjalnejπi glede dodatnega popravljanja fotografije, saj ni treba uporabiti hitre internetne povezave ali oditi v fotolaboratorij. Cena fotografije iz tiskalnika je v primerjavi z internetno ponudbo okoli trikrat viπja. S klasiëno fotolaboratorijsko (ne internetno) pa je æe povsem izenaëena. Fotoknjiga Tudi pri nas se vse bolj uveljavlja novi naëin izpisovanja druæinskih fotografij. Poroke in druga slavja, druæinska Foto knjiga je za spletne uporabnike vse bolj zanimiva. Æe v mesecu septembru bomo imeli v sloveniji dva ponudnika. S tanjπani (wide) cirkularni polarizacijski filtri profesionalne serije EX DG z veëplastnim antirefleksnim nanosom. Za izboljπanje kontrasta, bolj nasiëene barve in odpravljanje nezaæelenih odbojev. DomaËi tiskalniki so zelo enostavni za uporabo in fotografijo iztiskajo v vrhunski kakovosti. Kamero lahko prikljuëimo direktno na tiskalnik, ali pa za izpis uporabimo raëunalnik. potovanja ali veëji dogodki se vse bolj hranijo in prikazujejo prek prave fotoknjige. S posebnim raëunalniπkim programom, ki nam ga brezplaëno nudi izdelovalec fotoknjige, lahko sestavimo pravo knjigo s slikami in z besedilom ter ozadjem in s platnicami z naslovom, tako da imamo na polici pravo knjigo. O naëinu izdelave smo v naπi reviji æe pisali, vendar je bil ponudnik storitve v tujini. Danes sta pri nas æe dva izdelovalca fotoknjige. Prvi izdela fotoknjigo na klasiëen fotopapir, kar prispeva k visoki kakovosti in obstojnosti, ki jo analogni fotograf æe pozna. Drugi ponudnik pa fotoknjigo natisne po postopku digitalnega tiska. Ta naëin omogoëa veëjo ustvarjalnost predvsem v dodatnem besedilnem delu. V letoπnjem letu bomo tudi v reviji oba naëina podrobno predstavili, prav tako tudi programa, prek katerih lahko fotoknjigo tudi naroëimo. Za zaπëito objektiva: UV filtri profesionalne serije EX DG z veëplastnim antirefleksnim nanosom. Infocona d.o.o., Prevale 9, Trzin, , Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - avgust, september

8 Nadaljevaljni teëaj fotografije zaëetek Digitalno shranjevanje V zadnjih nekaj letih je med nami vse veë fotografov, ki se s klasiëno analogno fotografijo nikoli niso sreëali. Poznajo digitalni fotografski svet in njegove prednosti. Dobrih strani analogne fotografije in predvsem zakonitosti, ki tudi v digitalni tehniki πe vedno veljajo, pa πe niso spoznali. In v veëini primerov delujejo in razmiπljajo predvsem "digitalno", raëunalniπko. Kakor æelimo? Slika je lahko shranjena na film ali v sodobnem digitalnem naëinu. Bistveno je, da jo imamo in varno shranimo. Ko "novodobni" fotografi kartico napolnijo, podatke le prenesejo na raëunalniπki trdi disk in tam v veëini primerov tudi ostanejo. Le redki znajo o svojih druæinskih dogodkih izdelati raëunalniπko prezentacijo za nadaljnji ogled in arhiv. Tako poëasi izgubljamo fotografije, saj si jih vse manj ogledujemo. Shranjevanje na CD ali DVD Vendar pa tudi prej omenjeni fotografi æe berejo in skozi leta spoznavajo, da se njihove fotografije o domaëih druæinskih dogodkih slej ko prej izgubijo. V rabi so æe posebni raëunalniπki programi za pregled in arhiv fotografij, predvsem pa se vse datoteke dodatno arhivirajo in hranijo na CD-jih ali DVD-jih. Z leti bo seveda teæje hitro poiskati toëno doloëene Ko shranite vaπe fotografije na CD/DVD medijih si naredite tem boljπi opis kaj je na njih. Kasnejπe iskanje podatkov zna biti celo zastonj. fotografije, vendar, arhiv je tu. Æe v lanskih Ëlankih smo omenjali Ëasovno ranljivost trdih diskov in CD-jev ali DVDjev. Zdaj marsikdo æe arhivira svoje posnetke celo v dvojniku. Tak naëin hranjenja je poceni in v obiëajnih pogojih obstojen tudi deset let ali veë. Obenem pa lahko, kadar koli æelimo, poiπëemo æeleno fotografijo in jo izpiπemo na papir. CD-ji in DVD-ji se uporabljajo za hranjenje vseh digitalno zajetih fotografij. Tudi Ëe fotografije redno izdelujemo na fotopapir, si veëinoma izpiπemo samo najboljπe. V tistem trenutku manj zanimive pa lahko hranimo v digitalnem zapisu in za zdaj sta CD in DVD najcenejπa in najobstojnejπa medija. komercialni oddelki s træniki vred πe lahko vzdræevali. Tako tudi drugi spoznamo, da je neke tehnologije nezadræno konec. Na pohodu so æe novi naëini izpisa fotografij. Tiskalnike in digitalni tisk smo æe spoznali. V fotolaboratorijih, predvsem pa v veëjih srediπëih, bo vse veë fotokioskov, naprav, v katere vstavite kartico in izberete fotografije, æe v naslednjem trenutku pa se zaëne njihov izpis. V teh fotokioskih so hitri, robustni sublimacijski tiskalniki z enako tehnologijo izpisa kot pri njihovih manjπih bratih za domaëo uporabo. Torej bo vse veë suhega postopka tiskanja, ki ga bo lahko izkoriπëal fotograf sam, brez pomoëi drugih. Zaenkrat je stock fotografija πe domena sluæenja. Vendar ni daleë Ëas, ko vam bo Google ali Adobe ponudil zastonj hranjenje fotografij na njihovih streænikih. Dosegljive vam bodo ob vsakem Ëasu. Vaπe fotografije lahko shranite tudi v Galeriji e-fotografija. Vendar vam sam kot lastnik portala ne morem zagotoviti, da bodo v njej obstale za vedno TV-revolucija Æe danes se ve, da bo v prihodnosti izpis fotografije na papir vse manj uporabljan.»e smo do danes mislili, kako smo "suænji" televizije in njenega gledanja, pa se bo leto 2008 zapisalo kot povsem nov mejnik v uporabi zaslonov, kot tudi njihova tehnologija. Prihaja "polna HD-tehnologija", ki ne bo namenjena samo za pregledovanje informacij in filmov, ampak bo domaëi TV, bolje reëeno zaslon, postal vsakomur dostopen informacijski pult. Prek zaslonov bomo lahko z dotikom upravljali mnoæico naprav, ki bodo povezane v informacijski tehnologiji. Prek zaslona bomo krmilili raëunalnik in mu ukazovali, kaj naj postori namesto nas. Æe pred πtirimi leti sem na HP-konferenci videl, kako so prek velikega zaslona upravljali z domaëimi gospodinjskimi napravami, iskali æeleni kraj na satelitski sliki (kot imamo danes sami moænost na spletni strani Google Earth) in si na koncu ogledovali druæinske posnetke. Prek zaslona so premikali slike, kar s prstom namesto raëunalniπke miπke so jih poveëevali, izrezovali ali poπiljali po spletu. Danes je ta tehnologija æe marsikje dosegljiva. Poznamo velike TVzaslone, prek katerih lahko krmilimo æeleno na dotik, poznamo iskanje krajev kjer koli po svetu prek spletne strani Google Earth in si kraj do potankosti lahko tudi ogledamo, potrebujemo samo πe raëunalniπke programe, ki bodo krmilili vse funkcije in naπa domaëa dnevna soba se bo spremenila v pravi komandni center. In kaj se tu poleg, lahko reëemo samo veëjega raëunalniπkega zaslona, obëutljivega za dotik, spremeni. Najprej, zaslon ne bo raëunalnik z zaslonom v danaπnjem pogledu. Predvsem bo velik zaslon ali veë zaslonov, prek katerega bo veëina πe vedno gledala samo TV, fotograf pa ga bo æe znal izkoristiti iz drugaënega pogleda. Fotografije bomo poiskali na podoben naëin kot danes v mapah, le da bosta ogled in rokovanje z njimi veliko preprostejπa. S prsti po zaslonu bomo delovali podobno, kot bi doma odprli predal, odprli album in fotografije pokazali drugim. NajveËja sprememba pa bo v tem, da podatkov ne bomo veë hranili v domaëih raëunalnikih, ampak pri spletnih ponudnikih, kot je na primer Google. Oni bodo skrbeli za prostor, arhiviranje in predvsem za to, da bomo z domaëim domom, s sluæbo ali svojimi podatki povezani od vsepovsod. Lahko boste prek sosedovega ali hotelskega zaslona ob gledanju filma pogledali πe v domaëi hladilnik, vkljuëili klimo ali ogrevanje in priπli do svojih podatkov, v naπem primeru fotografij. Prej se boste seveda morali prijaviti z geslom. A na ta naëin vam Novi skrbniki naπih fotografij KlasiËen kemijski postopek izdelave fotografij gre poëasi k koncu. Od izdelovalcev strojev je ostalo samo πe eno veëje podjetje, Fujifilm, pa πe to je ceno svojih strojev v samo letu dni prepolovilo. Takoj se zastavlja vpraπanje, koliko Ëasa bodo te fotolaboratorijske kemijske stroje sploh πe nudili trgu. Takoj ko ceno tako zelo zniæaπ, se æe ve, da bo dobiëek premajhen da bi se ta veja industrije in z njim povezani 8 e-fotografija - avgust, september 2007 Leta 2005 sem bil na HP tehnoloπki konferenci (slika 1). Strokovnjaki so nekaj razpravljali (slika 2) in kamera nam je projicirala sliko (slika 3). O super sem si rekel, kakπna dobra ideja, akvarij z ribami v dnevni mizi. Pa ni bil. Bil je zaslon, na katerem so si izmenjevali slike ali pogledali preko satelitske slike (kot sedaj preko Google Earth) kje so doma. Videl pa sem æe TV sliko na materialu debeline papirja. In ko so del papirja strgali je slika obstala, na ostalem pa se je gibljiva slika πe vedno prikazovala. Prihodnost v naπi dnevni sobi je æe tu. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

9 9.septembra veë na Muzej ali vodië po mestu nikoli veë ne bo bil, kot sedaj. Ustavite se pri zaslonu in raziskujete. Hodite po zaslonu, v roki imate manjπi zaslon obëutljiv na dotik in spodnjemu zaslonu dajete ukaze kaj bi radi videli ali uredili. bodo, kjer koli na svetu boste, dostopne tiste osebne moænosti upravljanja in vaπih podatkov, ki si jih boste zaæeleli. Torej, tudi Ëe boste na drugem koncu sveta, boste lahko odprli svoj predal s fotoalbumi in jih pokazali drugim. Tu pa pridemo do novega naëina shranjevanja spominov. Veliki internetni ponudniki nam bodo dali prostor v svojih pomnilnikih, skrbeli bodo za kopije, spreminjanje datotek v nove razliëice, varno shranjevanje in dostopnost do podatkov od kjer koli. Tako se bo tudi spremenil za zdaj πe vedno najprimernejπi naëin shranjevanja podatkov, to je na papir. Od te nove tehnologije naprej vam ne bom veë zapisal, Ko boste zagledali samega sebe na zaslonu, ne Ëudite se. Nove tehnologije so æe tu. Kjer koli na svetu ali v vesolju æe boste, boste lahko upravljali s svojimi fotografijami ali z napravami v vaπem domu. Verjemite, da so ti dnevi æe tu! Ni daleë Ëas (leto 2002), ko profesionalni fotografi, niso verjeli v e-fotografija zapisane besede, da se digitalizacija bliæa. Danes je tu. e nekaj let in vsi naπi podatki bodo dosegljivi po spletu kjerkoli v tistem trenutku æe bomo. da je πe vedno najzanesljivejπi hranitelj naπih spominov papir. Preprosto ga bo zamenjal sodoben in predvsem veliko varnejπi naëin shranjevanja kot danes v domaëem raëunalniku ali na CD-ju ali DVD-ju. In ne mislite, da bo digitalno arhiviranje med nas priπlo πele Ëez deset ali veë let. VeËina je tudi glede zamenjave analognih z digitalnimi fotokamerami mislila tako. Ni bilo tako z novim naëinom delovanja v domaëem okolju kot tudi s shranjevanjem druæinskih posnetkov ne bo. Staro se umika novemu. To novo digitalno shranjevanje πe ni v javni rabi. Zato πe ni znano. No, v dveh ali treh letih bo æe povsem drugaëe. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

10 HP Indigo - digitalni tisk NaËin tiskanja je na prvi pogled podoben klasiënemu posebno enoto in papir gre πtirikrat mimo tiskarskih valjev. ofsetnem tisku ali, kot mu tudi reëemo, tisku s ploskve, ki Pri stroju HP Indigo pa se delci vseh uporabljenih barv (v ga danes v veëini primerov uporabljamo za tiskanje revij, veëini primerov CMYK) nanaπajo na samo en valj in se z njega knjig, plakatov... V tiskarskem stroju je na bobnu prenaπajo na papir. vpeta aluminijasta ploπëa z za svetlobo Naslednja velika prednost digitalnega iztisa je njena obëutljivo snovjo, ki smo jo najprej ponovljivost. V klasiënem grafiënem tisku kakovost osvetlili in razvili. vedno variira v veëjih ali manjπih korakih. Za nanos Nanjo se prek barve na tiskarsko ploπëo je potrebna πe voda valjev nanaπa ali alkohol, da odbija barvo z tiskarska barva, delov tiskovine, kjer ne ki se prenese na æelimo odtisa. Pri HP gumasti valj, od Indigo za to skrbijo tam pa na papir. Seveda je elektriëni impulzi, ki postopek malo zapletenejπi, vendar je naelektrijo doloëeni del razloæeno povsem zadovoljivo za razumevanje gume in tam se tekoëa bralca. barva oziroma naelektreni Podoben naëin tiska uporablja tudi stroj HP Indigo. e vedno delci ne primejo. NaËin delovanja je mnogo je naëin nanosa barve na valj, vendar gumasti in z njega prek natanënejπi od dodajanja tekoëine na ploπëo in odbijanja drugega gumastega valja na papir. Na hitro prikazano je viskozne barve z delov na ploπëi, kjer je tekoëina. Prav zaradi naëin zelo podoben, vendar z mnogo razliënimi elementi, ki tega lahko dobimo s HP Indigo visoko enakost odtisa od nas privede do dejstva, da za klasiëni tisk lahko reëemo, da prvega do zadnjega in od pole do pole tiskovine. Kar poglejte je analogna tehnika, naëin tiskanja s tehnologijo HP Indigo revijo e-fotografija in kako odstopa zasiëenost odtisa zgornje pa imenujemo digitalni tisk. pasice od pole do pole, ali pa od revije do revije, πe toliko bolj enake slike ali reklame med posameznimi πtevilkami. To v klasiënem grafiënem tisku revij in dnevnih publikacij πe nekako toleriramo. V digitalnem pa je pri dobro vzdræevanem stroju iztis enak tako pri prvem odtisu kot tudi pri tistem, ki ga ponovno naroëite Ëez nekaj dni. In ena izmed veëjih prednosti stroja HP Indigo je prav naëin prenaπanja barve. Vsaka pola papirja, ki jo natisnemo, lahko ima osebno noto HP Indigo press 3050 oziroma, druga- Pri HP Indigo je æe omenjeni valj, na katerega se nanaπa barva Ëe povedano, svoj z gume. e veëja in glavna razlika pa je barva. NaËinu zapis. Ker se valj, ko digitalnega tiskanja reëemo tudi hladno tiskanje in je se obrne in sprejme zasnovan na tekoëi barvi "Electrolink", ki v sebi zadræuje barvo, vedno na novo naelektrene delëke pigmentov velikosti enega mikrona. Na razelektri, lahko za podlagi impulzov, ki prihajajo iz datoteke, se ti delëki naslednji odtis sprejme HP Indigo 5000 nanaπajo na gumo in pridemo do iztisa. e zanimivejπe je drugaëne podatke in dobimo dejstvo, da pri klasiënem tiskanju potrebujemo za vsako drugaëen odtis. Vsaka pola ima torej lahko popolnoma svoj barvo, s katero tiskamo (Cian, Magenta, Yellow, K (Ërna)), zapis. Zato je tiskanje s strojem HP Indigo namenjeno predvsem za manjπe koliëine tiskovin in njihovo personalizacijo. Vsak odtis ima lahko osebno noto oziroma je lahko namenjen toëno doloëenemu bralcu. NaËin tiskanja s strojem HP Indigo ima πe eno veëjo prednost pred klasiënim tiskom. Lahko natisnete samo en izvod, datoteko shranite in naslednjië naroëite ponovni izvod ali veë izvodov. KlasiËni analogni tisk pa je πe vedno v veliki prednosti zaradi cene iztisa, kadar potrebujemo veë izvodov. Digitalni tiskarski stroj HP Indigo deluje s Ëisto tehnologijo. Postavimo ga lahko kamorkoli. Zato pa je HP Indigo posebej e-fotografija je digitalni tiskarski stroj HP Indigo æe preizkusila. Foto imonka (DigiFot), je tako kot pri ponudbi izdelave fotografij preko spleta, tudi v tem primeru kot prvo foto podjetje pogumno vstopilo v novo tehnologijo. Zaradi vse hitrejπega umika kemijske fotografije verjamem, da se bo za podobno pot kmalu odloëilo πe kakπno. primeren za povsem drugaëne namene. Revijo e-fotografija kot broπure in knjige o fotografiji boste lahko naroëili v tiskani izvedbi po spletu samo v enem izvodu. Starejπih πtevilk revije e-fotografija æe dolgo ni veë mogoëe dobiti. Zdaj si boste lahko naroëili svoj lasten izvod. Revije πe vedno hranim v datotekah.pdf, take kot sem jih odnesel v tiskarno, kjer so datoteke odprli in pripravili tiskovne forme. Iz teh datotek ne morem veë tiskati revij po klasiënem postopku, saj bi bilo tistih nekaj deset ali sto izvodov preprosto predrago. V naëinu naroëanja prek programa "Print on Demand" (iztis na ukaz) pa se ob naroëilu enega ali desetih izvodov uporabi ista datoteka tako, da se preprosto poπlje v program tiskarskega stroja in æe dobimo enega ali veë naroëenih izvodov, ki jih lahko æe naslednji dan naroëite po poπti. e ena zanimiva lastnost stroja HP Indigo za fotografa. Prek programa, ki ga dobite od ponudnika, ali pa prek programov, ki omogoëajo postavitev strani (InDesign, QuarkExpress ali risarski (vektorski) programi, kot sta Corel in Illustrator), izdelate postavitev in datoteko poπljete v tisk. Od zdaj naprej bo izdelava lastnih broπur, fotoknjig, vizitk in drugih æelenih tiskovin v majhni nakladi ali z osebno noto veliko laæja. Od zdaj πe toliko bolj, ker je eden izmed 250 strojev HP Indigo 5000, kolikor jih je po svetu zdaj, tudi v Sloveniji in se programska oprema in tudi tiskovine preizkusno æe uvajajo v praksi. e-fotografija je æe naredila prve preizkuse. Æe v naslednji πtevilki revije vam bom naëin naroëanja in priprave datoteke zapisal v Ëlanku. Matjaæ Intihar 10 e-fotografija - avgust, september 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

11 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

12 Foto Galerija in Foto nateëaji Serija PIXMA bogatejπa za 10 novih modelov Jaka Jeπe, PoËitnice Nagradni nateëaj Naπe poëitnice Spletna Galerija e-fotografija in podjetje Olympus Slovenija d.o.o., razpisujeta nagradni fotografski nateëaj na temo NA E PO»ITNICE, za vse registrirane uporabnike Galerije. Registrirani uporabniki Galerije lahko na nateëaj oddajo do 10 (deset) fotografij. NateËaj traja od 24. julija 2007 do vkljuëno 10. septembra 2007 (24.00h). Strokovna komisija iz vrst organizatorjev bo do konca meseca septembra 2007 izbrala 5 (pet) najboljπih fotografij, predstavniki podjetja Olympus Slovenija d.o.o., pa bodo vseh pet tudi nagradili. Canon je predstavil 10 novih tiskalnikov serije PIXMA s kakovostjo tiska, primerljivo s fotografskimi laboratoriji. Osem modelov je veëfunkcijskih, dva pa sta zmogljiva foto tiskalnika. Model PIXMA MP970 bo nadomestil Canonovega veëfunkcijskega paradnega konja MP810, odlikujejo pa ga najviπja kakovost tiska in optiënega branja, krmilno kolesce Easy-Scroll ter zaslon TFT velikosti 8,9 cm. Namenjen je analognim in digitalnim domaëim fotolaboratorijem. Z novo PIXMO ip4500 predstavlja Canon naslednika v Evropi najbolje prodajanega brizgalnega tiskalnika PIXMA ip4300. Izboljπane veëfunkcijske naprave: moë in vsestranskost Najviπji predstavnik razreda veëfunkcijskih naprav je PIXMA MP970, ki s tehnologijo tiskalnih glav FINE in kapljicami velikosti enega pikolitra doseæe loëljivost 9600x2400 toëk na palec. Fotografijo brez roba velikosti 10x15 cm natisne v samo 35 sekundah. MP970 uporablja sedem loëenih barvnih kartuπ za visoko natanënost barvnega izpisa, zaradi Ëesar je idealna izbira za resne fotografe, ki potrebujejo celovit fotolaboratorij. Vse nove veëfunkcijske PIXME omogoëajo kakovostnejπe kopiranje s pomoëjo Canonove tehnologije Dual Colour Gamut Processing. Tehnologijo so izboljπali tako, da prinaπa veëjo barvno zvestobo modrih in rumenih odtenkov, poleg tega pa omogoëa boljπo berljivost besedil v prvi in drugi generaciji kopij. Canon z novimi modeli predstavlja obëutno izboljπano tehnologijo hitrega zagona, saj omogoëajo naprave kopiranje le 5 sekund po vklopu. Hitrost s stilom: nova foto tiskalnika PIXMA Moderno oblikovana tiskalnika sta na voljo v srebrni ali svetleëi Ërni barvi. ip4500 je najhitrejπa PIXMA, saj fotografijo velikosti 10x15 cm natisne v samo 21 sekundah. Obema modeloma je skupna tiskalna glava FINE s kapljicami velikosti enega (ip4500) in dveh pikolitrov (ip3500) - lastnost, ki zagotavlja kakovost na ravni fotolaboratorijev. Samodejno popravljanje fotografij Vse PIXME so opremljene s Canonovo novo funkcionalnostjo samodejnega popravljanja napak pred tiskanjem (Auto Image Fix). Z uporabo tehnologije prepoznavanja obrazov in analize prizora prepozna ter optimizira doloëene kljuëne elemente fotografije: nejasne barve in osvetlitev, barvo obrazov in svetlost ter tonaliteto scene, njen kontrast in zasiëenost. Uporabnikom je funkcija na voljo v programski opremi MP Navigator EX in Easy PhotoPrint EX, ki je priloæena vsem tiskalnikom. Auto Image Fix je integriran v izbrane modele, ki omogoëajo tiskanje neposredno s pomnilniπkih kartic. Pregled novih modelov PIXMA VeËfunkcijski tiskalniki: - PIXMA MP970: 1 pl, 9600x2400 dpi, tiskalna glava FINE, 7 kartuπ, kolesce Easy-Scroll, 8,9 cm TFT-zaslon, nastavek za 35 mm film, ethernet povezljivost - PIXMA MP610: 1 pl, 9600x2400 dpi, tiskalna glava FINE, 5 kartuπ, kolesce Easy-Scroll, 6,2 cm TFT-zaslon - PIXMA MP520: 2 pl, 4800x1200 dpi, tiskalna glava FINE, 4 kartuπe, kolesce Easy-Scroll, 5 cm TFT-zaslon - PIXMA MP220: dostopen veëfunkcijski tiskalnik, 2 pl, 4800x1200 dpi, tiskalna glava FINE, PictBridge, tiskanje s pomnilniπkih kartic - PIXMA MP210: vstopni veëfunkcijski tiskalnik, 2 pl, 4800x1200 dpi, tiskalna glave FINE, PictBridge - PIXMA MX300: veëfunkcijski tiskalnik s faksom, 2 pl, 4800x1200 dpi, tiskalna glava FINE, 20 πtevilk za hitro izbiranje - PIXMA MX310: veëfunkcijski tiskalnik s faksom, 2 pl, 4800x1200 dpi, tiskalna glava FINE, 20 πtevilk za hitro izbiranje, hiter podajalnik papirja - PIXMA MX700: veëfunkcijski tiskalnik s faksom, 2 pl, 4800x1200 dpi, tiskalna glava FINE, 4 kartuπe, 4,5 cm zaslon LCD, 40 πtevilk za hitro izbiranje, hiter podajalnik papirja, ethernet povezljivost Foto tiskalniki PIXMA: - PIXMA ip4500: 1 pl, 9600x2400 dpi, tiskalna glava FINE, 5 kartuπ, tiskanje na DVD/CD, dvostransko tiskanje, 2 predala za papir - PIXMA ip3500: 2 pl, 4800x1200 dpi, tiskalna glava FINE, 4 kartuπe, 2 predala za papir Helena LovinËiË, Hoja z levi 12 e-fotografija - avgust, september 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

13 Vseh 2055 prispelih fotografij je objavljeno na Veliki fotografski nateëaj Canon Avtorjeva duπa v fotografiji Fotografski nateëaj Zapis æivljenja je konëan, sedaj pa nas Ëaka samo πe objava zmagovalcev, katerih fotografije in imena bomo objavili po konëanem delu komisije. Digitalne fotografske kamere so zadnja leta prinesle πtevilne spremembe v fotografskem svetu, predvsem pa danes dobro fotografijo uspe posneti bistveno veë posameznikov kot nekoë. Ampak ob dobri tehnologiji je za dobro fotografijo danes πe bolj kot v preteklosti nujen obëutek in sposobnost za fotografiranje, znanje in πe kako tudi oko, ki zna poiskati pravi trenutek in motiv. Fotografija ni le pritisk na sproæilec Na naslov razpisa, ki ga je organiziral generalni zastopnik podjetja Canon v Sloveniji Canon Adria ob sodelovanju Nedeljskega dnevnika in e-fotografije, je svoje izdelke poslalo veë kot 1000 avtorjev. Æe to pove dovolj o mnoæici, ki se ukvarja s fotografijo. Ljubiteljsko, za druæinske zapise ali v ustvarjanju umetniπke fotografije. Spomnimo se ob tem edinstvenega fotografa Dnevnika Marjana CigliËa. Imel je preprost fotoaparat z roënim nastavljanjem, bliskavice praviloma ni nosil sabo, vendar so njegove fotografije imele duπo, govorile so zgodbo portretirancev in posnetih podrobnosti ter vedno imele njegov, Ëe tako reëem, podpis. Fotografija ni nikoli le pritisk na sproæilec, fotografija je bila nekaj veë. Je priprava na posnetek, je iskanje motivov in pravih trenutkov, je tudi izdelava oziroma danes njihova obdelava, so izkuπnje in znanje. Marjan CigliË je to vëasih delal v laboratoriju, danes pa sodobni fotografi obdelujejo fotografije v raëunalniku. Tehnologija se je pribliæala uporabniku, ravno zato pa je πe toliko pomembnejπe njeno dobro poznavanje, ki se na prvem mestu zaëne z natanënim branjem navodil o uporabi fotoaparatov, prav tako pa je πe kako pomembno uëenje tehnike in seznanjanje z moænostmi, ki jih ponuja sodobna tehnologija. VËasih so bili dobri fotografi redki, danes pa jih je vse veë, Ëeprav se nemalokrat zgodi, da tudi zaradi tehnologije πtevilni precenjujejo svoje sposobnosti. Fotograf ne postaneπ avtomatiëno z nakupom fotokamere, ampak je pot do dobrih posnetkov dolga in tudi zahtevna. Fotografije na straneh Nedeljskega in e- Fotografije Vrnimo pa se k naπemu razpisu. Naslov nateëaja Zapis æivljenja je kot tak puπëal odprte πtevilne moænosti za izbiro tem in dejansko smo lahko v prispelih fotografijah videli πtevilne tematike, mi pa smo izbirali fotografije za objavo v Nedeljskem dnevniku po preprostem kljuëu dobrih in zanimivih fotografij za naπe bralce. Objavili smo veë kot 30 fotografij, naπi bralci pa si lahko celotno galerijo vseh prispelih fotografij na nateëaj ogledate na spletnem naslovu Ponovimo imena avtorjev fotografij, ki smo jih objavili: Irena JureËiË, Brane Povaley, Tomaæ Favai, Anton Cerar, Danilo LindiË, Milan Belec, Tine ubic, Maja Hiti,»rt Cenc, Ivan Jor- dan, Luka Dakskobler, Uroπ SubotiË, Andrej Kajzer, Jasmina HaliloviÊ, Emil Jalovec, Slavko Globernik, Mina BuliË, Rok Libnik, Boπtjan Hribar, Tomaæ Levstek, Tone Trebar, Cveta Zalokar - Oraæem, Tomaæ BerËiË - Melhi, Borut Praπnikar, Andrej KorenË, Urπka Car, Vasja Leban, Andrej Veternik, Rob- ert Horvat, Boris GodniË in Matjaæ»ater. V reviji e-fotografija so bile objavljene fotografije avtorjev:»rt Cenc, Andrej Kajzer, Franci JanËar, Matic Trepelj, Aleπ VeluπËek, Alan Belπak OrliË, Jaka Jeπe, Tomaz Kuret, Rok Træan in Matjaæ tefanëië. Komisija je æe zaëela izbirati, tako da boste konec avgusta na (galerija) kot tudi na straneh Nedeljskega dnevnika æe lahko spoznali zmagovalce in seveda njihove izdelke. Do takrat pa tako kot do sedaj. Fotoaparat v roke... Saj vam na e-fotografija pripravljamo nove fotografske nateëaje. T. B. Foto: Jaka Jeπe Foto: Matjaæ tefanëië Foto: Rok Træan Foto: Tomaæ Kuret Foto: Alan OrliË Belπak Foto: Aleπ VeluπËek, Druæina Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

14 90 let podjetja Nikon Podjetje Nikon, kot ga poznamo danes, je priëelo delovati kot izdelovalec leë in optike æe na zaëetku prejπnjega stoletja. Podjetje Nippon Kogaku, K.K. (ang. Japan Optical Company) je bilo ustanovljeno 25. julija 1917 z zdruæitvijo treh manjπih optiënih podjetij. Datum nastanka najstarejπega izmed njih sega v leto ZaËeli so z 200 zaposlenimi. Leta 1921 se jim je pridruæilo osem nemπkih inæenirjev in Nippon Kogaku je kmalu postalo vodilno podjetje na Japonskem, ki je izdelovalo optiëne elemente in sestavljalo mikroskope, optiëne merilne naprave ter teleskope. ele v tridesetih se je podjetje odloëilo ponuditi svoje znanje in leëe πirokim mnoæicam. PriËeli so z izdelavo objektivov za plan formatne kamere razliënih proizvajalcev. Rodilo se je πe danes poznano in uporabljano ime NIKKOR, ki je bilo povzeto pa imenu NIKKO, ki so ga imeli prvi njihovi mikroskopi. Leta 1837 so naredili tri 50mm objektive svetlobne moëi f/ 4,5, f/3,5 in f/2 za priznane kamere pod imenom Hansa Canon. Znano je, da je bilo podjetje Nippon Kogaku s svojimi objektivi vse do leta 1947 edini dobavitelj optike za vse kamere Canon. Pred drugo svetovno vojno je imelo podjetje Nippon Kogaku zaposlenih v 19 tovarnah. Po drugi svetovni vojni je bilo podjetje reorganizirano in povsem preusmerjeno v proizvodnjo tehnike za civilne namene. Ostalo je samo πe 1400 zaposlenih v eni tovarni. Produkcija optiëne opreme je bila namenjena samo domaëemu trgu. Med letoma je bilo odloëeno, da zaëno proizvajati tudi ohiπja fotografskih kamer. 15. aprila 1946 je priπlo naroëilo za izdelavo prvih dvajsetih eksperimentalnih kamer. Na njih je æe bilo ime NIKON, ki je povzeto kot okrajπava za NIppon KOgaku. Prva NIKON rangefinder kamera (kamera z merilnikom oddaljenosti) z imenom NIKON 1 je priπla na trg leta Od takrat naprej se piπe tudi zgodovina Nikon fotografskih kamer. Nikon 1 iz leta 1948 Foto klub e-fotografija e en foto klub, boste rekli? Je to treba, v Ëem ste drugaëni od drugih? Zakaj ravno k vam? Poskuπajmo vas prepriëati, da smo nekaj posebnega. Predvsem, smo prvi slovenski spletni foto klub, odloëeni, da Ëim bolje izkoristimo vse dimenzije, poti in moænosti za vsestransko fotografsko delovanje. Predanost virtualnosti pa πe ne pomeni, da se odrekamo dobremu staremu razstavljanju na papirju. Naπa posebnost in moë pa je v Ëlanih; skupaj rastemo z aktivnim ljubiteljskim delovanjem vsakega fotografa/inje. Æelje, pobude, zamisli Nikon je rangefinder kamere izdeloval do leta Leta 2005 so ponudili posebno serijo Nikon SP Black Limited Edition. Njihova cena je bila cca USD. Nikon SP Black Limited Edition Proti koncu petdesetih let so bile na trgu æe vse bolj prisotne SLR kamere. Pogled na motiv preko iskala, prizme, zrcala, objektiva je nudil kopico prednosti. To so spoznali tudi profesionalni fotografi. Nikon ni dolgo Ëakal na proizvodnjo njihove prve SLR kamere. Vendar pa je Nikon z vstopom v SLR svet zaëel ero prave fotografske revolucije in se s kamero Nikon F za veëno vpisal med najboljπe izdelovalce foto kamer. Nikon F Kamera Nikon F je zelo hitro postala kamera profesionalnih uporabnikov. Kot prva je ponudila 100% pogled skozi iskalo, motorni transport filma, moænost priklopa dodatnega hrbta za 10m filma (250 posnetkov), zaklop iz titanove zlitine, zamenjavo medlic, prizme z razliënimi dodatki... Med leti 1959 in 1972 so prodali milijon kamer. Nikkormat FT (Pod imenom Nikomat za japonski trg) udejanjamo prek e-foruma, z rednimi meseënimi sreëanji, fotografskimi pohajkovanji - izleti doma in Ëez mejo in drugimi fotografskimi projekti v obliki skupnih razstav, nateëajev, gostovanj, predavanj, izobraæevanj in drugih ustvarjalnih oblik. Skratka, prizadevamo si za Ëim bolj kakovosten lasten fotografski razvoj ter za strokovno in profesionalno raven kluba kot celote.»eprav mladi po nastanku - maja imamo za seboj æe nekaj uspelih projetkov: poslikali smo slapove in skalovje Dovæanove soteske, poletno noëno nebo nad Pokljuko, Reπki V zaëetku πestdesetih let si je vse veë fotografov æelelo SLR foto kamero. Vendar je bila kamera Nikon F za veëino predraga, predvsem pa preveë profesionalno zastavljena. Nikon se je leta 1965 odloëil tem fotografom ponuditi SLR kamero z manj profesionalnimi lastnostmi. In æe prva opazna razlika je bilo samo ime kamere. Ime Nikkormat (Nikomat za japonski trg) je bilo vse do leta 1977 uporabljeno na kamerah izven serije F. Nikonos 1 Nikon je bil leta 1963 prvi ponudnik 35mm podvodne kamere v zelo majhnem ohiπju. S kamero je podvodni fotograf lahko deloval 50m pod vodno gladino in celo pri C. Nikon EM Leta 1979 se pri Nikon zaëne πe eno poglavje. S kamero Nikon EM so vstopili tudi med zaëetne hobi fotografe. In prav danes, po 90-tih letih obstoja podjetja, je Nikon zopet vse bolj prisoten med temi fotografi z digitalnima SLR kamerama Nikon D40 in Nikon D40x. Prav tako so vse bolj prisotni kot ponudnik kompaktnih digitalnih kamer v vseh razredih. Zgodovina podjetja Nikon πe nikakor ni konëana. Leto 2007 je pomembno tudi za slovensko træiπëe. Nikon se je odloëil za veëji in πe hitrejπi prodor na naπ slovenski trg. V marcu leta 2007 smo dobili predstavniπtvo Nikon Slovenija. Matjaæ Intihar karneval, v objektivu nalovili vse æivali Bavarskega gozda. Prav zdaj smo vpeti v pripravo prve skupne klubske razstave - Portreti, najboljπa dela bodo oktobra krasila hodnik naπe klubske domaëije - hostla Celice v LJubljani. MoËno nas zaposluje tudi iskanje πe vseh neodkritih pogledov na PleËnikovo zapuπëino, neutrudno nabiramo fotografski material, da bi ga nato skupno predstavili Ëim πirπi javnosti. e posebej pa se veselimo spusta s kanuji po Krki, kar bo Ëudovit zakljuëek poletja. V naπem foto Ëolnu je πe dovolj prostora...»e Ëutiπ, da si nam soroden/a po fotoduπi, te srbi od fotoidej, si æeliπ akcije - potem pridi k nam! H.L. Informacije in kontakt info@e-fotografija.com 14 e-fotografija - avgust, september 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

15 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - junij, julij

16 Celoten Ëlanek je objavljen na Olympus E-510 Poleg kamere Olympus E-410 (æe objavljeni test na Fotografija.si), o kateri sem æe predstavil podrobnejπi preizkus, nam je Olympus v vstopnem razredu DSLR ponudil πe eno kamero. Medtem ko je Olympus E-410 nadgradnja modela E-400 (æe objavljeni test) in mu je na zunaj povsem podoben, je Olympus E-510 veliko veëja nadgradnja modela E-500 (æe objavljeni test). Obe kameri, E-410 in E-510, sta si medsebojno veliko sorodnejπi, kot sta si bili predhodnici. V preizkusu kamere Olympus E-410 sem poudaril, da je primerna predvsem za fotografe, ki si æelijo majhno in lahko ohiπje, lepo obdelano fotografijo æe takoj iz kamere in z njo delovati tako, da æe avtomatika zajema in obdelave slike pomaga v tolikπni meri, da dodatnih nastavitev niti ne potrebujejo. E-410 pa vsekakor ni za tiste, ki bi radi uporabljali kamero DSLR, a si ne æelijo majhne kamere, niti si ne æelijo, da bi jim vsak posnetek kontrolirala kamera. Prav za te fotografe so se pri Olympusu odloëili za model E-510. Kamera je predvsem na mestu desne roke podaljπana, zaradi veëjega dræala jo laæje dræimo v rokah, z gumbi na kameri laæje izbiramo najveëkrat æelene nastavitve, poleg æe znanega ËiπËenja tipala (DustProtection) in predogleda slike na zaslonu (LivePreview) pa so ji dodali πe stabilizacijo slike (IS) s tipalom. Tako je danes Olympus E-510 edina kamera, ki v vstopnem razredu DSLR nudi vse tri privlaëne, marketinπko lahko razumljive in tudi uporabne lastnosti.»e ste prebrali preizkus o kameri Olympus E-410, potem æe v uvodu lahko poudarim glavne razlike med kamerama. Prva je æe ohiπje. Olympus E-510 je za kar 6,5 mm πirπi. Ohiπju E- 510 so dodali πe dræalo, zato je kamere v globino veë za 15 mm. Tako ima desna roka opazno veë prostora in v celoti boljπi oprijem. Druga, zaradi napisa IS (Image Stabilization) na prvi strani takoj opazna je nova lastnost pri Olympusu. Stabilizacija slike se je æe izkazala kot zelo dobrodoπla pomoë fotografu. Olympus se je odloëil za pot, ki jo je kot prva uvedla Minolta. To je sistem stabilizacije s tipalom. Tretja, na zaëetku manj opazna razliënost, pa je v nekaj dodatnih funkcijskih gumbih in veë nastavitvah iz menija. Obe moænosti so prenesene æe iz kamere E-500. Æe tu lahko na kratko podam prvi zakljuëek. Olympus je s kamero E-510 fotografu ponudil dodatno izbiro, Ëe mu izjemno majhna E-410 ne sedi dobro v roki in kamero potrebuje za drugaëne namene. Prav tako mu z dodatnimi gumbi olajπa prenastavljanje glavnih funkcij, kar je zelo dobrodoπlo za naprednejπega fotografa, ki zna dodatne moænosti izkoristiti. Za vse, ki bi radi delovali z dodatnimi objektivi z daljπimi goriπënicami, ima kamera πe pomoë za izniëevanje tresljajev. Z vsemi temi lastnostmi je E-510 postavljena ob bok kameram viπjega vstopnega razreda Tudi z avtomatiko boste lahko dosegli odliëne fotografije. Canon EOS 400D, Nikon D40x in Sony Alpha 100. Ohranja pa lastnost, katero smo spoznali æe pri E-410, odliëno obdelano fotografijo æe v samem procesu v kameri. e preden nadaljujem opis kamere in njenih funkcij, bi rad opozoril na æe nekaj Ëasa znano dejstvo. Marsikateri kupec digitalne kamere je nad njo po nakupu razoëaran, ker njegova kamera ne omogoëa kakovostne fotografije, preproste uporabe, celo z njegovo kamero je nekaj narobe, saj na drugi doloëene funkcije delujejo, na njegovi pa ne itd. Vse bolj opaæam in zato tudi opozarjam, da se z vaπo kamero dobro spoznajte na podlagi navodil in v praksi. Marsikatera nastavitev prek menija AUTO in slikovnih programov ne deluje, saj za veëino skrbi avtomatika. Veliko gumbov omogoëa nastavljanje veë funkcij, ki jih lahko upravljate na podlagi nastavitev v meniju. Tudi kakovost slike iz kamere DSLR ni sama po sebi umevna. Kameri je treba nastaviti marsikatero nastavitev iz menija ali vsaj pravilno izbrati Ëas osvetlitve in zaslonko, da dobimo tehniëno kakovostnejπo fotografijo.»e æelite "pravo" kakovost, pa brez uporabe raëunalnika in programa za obdelavo fotografij ne bo πlo. Æe v tem preizkusu, predvsem pa v posebnem Ëlanku o tem, kako rokovati s kamero DSLR, vam bom poizkusil olajπati uporabo kamere in njenih nastavitev. Olympus E-510 v praksi»e poznate kamere Olympus in vam filozofija programskih nastavitev Olympus ni tuja, ste si s kamero in z osnovnimi nastavitvami lahko hitro na ti. Baterija je litijeva ionska in z originalnim priloæenim polnilnikom je napolnjena hitro. V kamero jo vstavimo brez teæav, iz nje tudi ne more izpasti, saj jo kljub odprtim vratcem zadræi manjπi zatië. Pomnilna kartica v kompletu ni priloæena, a je tudi bolje, da nam ne nudijo kakπne s samo 32 MB spomina. Ob nakupu kamere si moramo kar takoj kupiti zmogljivo, vsaj 1 GB. Lahko izbirate med pomnilnimi karticami CF ali xd.»e ste æe lastnik kompaktnih kamer Olympus, lahko uporabite tudi vse kartice xd, ki jih æe uporabljate. Nastavek za objektiv je kovinski, na obeh kit objektivih mm in mm pa plastiëen. Objektiv zelo preprosto nastavite ali odstranite iz kamere. Zaradi plastike na objektivu pa med menjavo objektivov pazite, da se vam kak drobec plastike pri stiku s kovinskim navojem ne odluπëi in pade v kamero. Predvsem lepo in neæno privijte objektiv in teæav ne bi smelo biti. Ob menjavi tudi poglejte nastavek na objektivu in preverite, ali na njem ni veëjih raz. Po vklopu je kamera v pribl. dveh sekundah pripravljena na delovanje. Proæilec ima hiter prehod med poloviënim delovanjem (ostrenje, merjenje svetlobe) in proæenjem. Mislim, da je med najobëutljivejπimi v svojem razredu. Ko se ga navadimo, je lahko ta lastnost marsikdaj koristna. Ostrenje ni najhitrejπe. V slabπih svetlobnih pogojih in pri motivih z malo kontrasta je celo zelo povpreëno. Vendar je za hobifotografe, ki hitro premikajoëih se motivov ne fotografirajo ravno vsak dan, povsem zadovoljivo. Ker imamo tudi moænost ostrenja z gumbom AEL/AFL, smo lahko pri ostrenju πe hitrejπi. Merjenje svetlobe je dobro, saj kamera omogoëa merjenje prek proæilca ali pa prek gumba AEL/AFL (tudi v drugaënem naëinu merjenja, kot je nastavljeno za proæilec). Prav tako so mogoëi razliëni naëini merjenja svetlobe (tudi Spot) in tudi moænost πiroke korekture osvetlitve (+/-5 EV). Korektura bele barve je zelo preprosta z gumbom za lastno nastavitev. V naëinu AUTO mi je veëkrat zgreπila oziroma pri enakih motivih razliëno nastavila korekturo. Z vsemi nastavitvenimi gumbi se je treba zelo dobro spoznati, saj nam omogoëajo mnoæico funkcij in podfunkcij. VeËina je zelo dobro postavljenih, osebno me je moëno motila edino postavitev uporabe gumba AEL/AFL. Zaslon je kakovosten, informacije na njem pa so odliëno vidne. Prav tako je odliëno, da prek informacijskega okna nastavitev na zaslonu lahko nastavljamo skoraj vse za fotografa veëkrat pomembne nastavitve. Ob pogledu skozi iskalo me je edino motilo, da se zaslon, ko kamero dam k oëesu, ne ugasne. Tako kar moëna svetloba sveti v oko. e toliko bolj moteëe je, ker je pogled skozi majhno iskalo na motiv æe tako s problematiëno svetlostjo. V kamero vgrajena bliskavica je namenjena za veëino osnovnih motivov in nam ni treba kmalu poseëi po dodatni bliskavici. Ker je v kameri funkcija za popravek uëinka rdeëih oëi, je bliskavica brez teæav uporabna za doosvetlitev portretov. ZaËetnim uporabnikom kamer DSLR je v veliko pomoë mnoæica scenskih programskih nastavitev. A ne zanaπajte se nanje. Ko boste izkuπenejπi, se le nauëite uporabljati programske nastavitve, ki omogoëajo veë kreativnosti - A, S. Je pa kamera namenjena predvsem izkuπenejπim. Vsi, ki si æelite delovati predvsem v avtomatiki, raje izberite E-410. Kamera nam nudi danes æe povsem standardnih 10 mio. toëk.»asi osvetlitve so moæni od 60 sekund v naëinih A, S in M ter ene sekunde v drugih naëinih (kjer se lahko spreminja, odvisno od izbrane avtomatike).»as B je omejen na osem minut. Olympus je za kamero izdelal dva zelo kompaktna objektiva Olympus Digital Zuiko ED z goriπënicama mm (28-84 mm, ekv. 35 mm) in mm ( mm, ekv. 35 mm). Oba pripomoreta k majhni teæi kamere, telezum mm pa je lahko zaradi 4/3 sistema resniëno zelo kompakten. Je manjπi od vseh telekit objektivov na drugih kamerah. Kamero E-410 bodo uporabniki v veëini primerov kupovali z obema kit objektivoma, zato sem jo z njima tudi preizkusil. Drugih, "kakovostnejπih" objektivov ZUIKO na kameri nisem preizkuπal (v sistemu je æe 16 Olympusovih objektivov ter nekaj objektivov Sigma in Leica), saj jih bodo za to kamero dokupovali le redki, predvsem pa kamera ni namenjena temu, da bi zahtevnejπemu fotografu sluæila kot prva kamera ali celo kamera, ki naj bi æe zdaj zamenjala E-1, na kateri se uporablja odliëni objektiv mm f/2,8-3,5. Seveda pa bi s takim objektivom dosegli viπjo tehniëno kakovost slike (predvsem pri ostrini).»e πe enkrat pogledam kamero Olympus E-510 iz praktiënega zornega kota, lahko reëem, da v primerjavi s konkurenënimi kamerami nudi za πe vedno "vstopni" razred DSLR veliko zanimivih in uporabnih lastnosti. O sistemu ËiπËenja tipala, stabilizaciji slike in predogledu slike na zaslonu ne gre veë izgubljati besed. Te tri lastnosti, ki jih vse skupaj v eni kameri za zdaj nudi samo Olympus E-510, so za vsakega fotografa lahko πe kako dobrodoπle. Seveda so πe toliko uporabnejπe 16 e-fotografija - avgust, september 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

17 Celoten Ëlanek je objavljen na prav za hobifotografe, ki bi radi za manj denarja izkoriπëali vsa sodobna pomagala za kakovostnejπo tehniëno fotografijo. Meni z vidika hobifotografa E-510 ne nudi toliko prijaznosti pri nastavitvah kot E-410. Vendar Olympus raëuna, da bodo E-510 uporabljali zahtevnejπi hobifotografi in jih tudi znali izkoristiti, Ëe si jih bodo zaæeleli. Zato je kamera kot nalaπë za fotografa, ki si æeli od kamere veë, ki bo znal izkoristiti moænost dodatnih nastavitev z gumbi ali iz menija in predvsem imel kakovostno fotografijo æe takoj brez dodatne raëunalniπke obdelave. Kamero priporoëam zahtevnejπim hobifotografom ter pohodniπkim in popotniπkim fotografom. Seveda priporoëilo ne pomeni, da E-510 ni primerna za fotografa, ki πele vstopa v svet kamer DSLR. Je, saj je πe vedno kamera vstopnega razreda. Kakovost fotografije v praksi Olympus je namesto tipala CCD zdaj povzel tipalo NMOS proizvajalca Matsushita. Sam zapis je z lepimi zasiëenimi barvami, dobrim kontrastom in ni potrebe po veëjem vplivu na dodatni popravek slike. Prav preseneëen sem bil nad odliënim zapisom v tonskih vrednostih in predvsem pravilnem kontrastu med razliënimi barvami, ki poslediëno pokaæe za naπe oko tudi odliëno ostrino. Olympusovim inæenirjem je uspelo nekaj, kar je bilo do zdaj domena kompaktnih kamer (lepe tonske vrednosti), iz manjπih toëk doseëi malo πuma (kar je do zdaj uspevalo samo Canonovim inæenirjem) in doseëi, da je zaradi dobre obdelave slike JPEG datoteka zelo privlaënega videza. Res, da pozneje v dodatno obdelavo ne moremo veë veliko posegati, toda, kot reëeno, je to kamera za hobifotografa, ki si æeli samo to, da bi fotografije iz kamere æe takoj pokazale, zakaj je kupil kamero DSLR. In Ëe pogledam na kakovost slike iz tega pogleda, sem bil nad njo izjemno preseneëen. Olympus me je æe s kamero E-410 (obe kameri sem preizkuπal istoëasno) demantiral v mojih zapisanih besedah (v lanskem Ëlanku), da je treba sliko iz kamer DSLR dodatno obdelati za njeno πe viπjo tehniëno kakovost. Hobifotografi, in ti so v veëini, so zdaj z obema novima kamerama Olympus reπeni raëunalnika in dodatnih obdelav. Res pa je, da do doloëene meje svojih zahtev. Zahtevnejπi raje vidijo, da je fotografija manj obdelana v kameri in poseæejo po raëunalniπki obdelavi. ZakljuËek Olympus me je z vidika zahtevnejπega fotografa do zdaj prepriëal v svoj 4/3 sistem (predvsem na raëun dobrega ohiπja in leta 2003 odliëne konkurenëne prednosti ultrasoniënega ËiπËenja prahu) samo s kamero E-1. A tudi pri tej so na zaëetku prodaje na æalost pretiravali s ceno in se kamera ni zasidrala med zahtevnejπimi fotografi. Danes pa so (vsaj zame) z E-510 naπli pravo pot do zahtevnejπega hobifotografa, ki vstopa v svet kamer DSLR ali pa bo zamenjal svojo kamero Olympus. Olympus E-410 me je prepriëal zaradi preproste uporabe in takojπnje konëne kakovosti slike. Olympus E-510 æe z veëjim ohiπjem in dobrim oprijemom da vedeti, da nudi drugaëen namen. Po moje je to dobra poteza druæbe, saj se fotograf lahko odloëa med dvema razliënima kamerama z enako kakovostjo fotografije. Olympus E-510 kar vidim v rokah hobifotografov, ki potrebujejo nekaj veë v smislu dodatnih funkcij in æe kakovostno obdelano fotografijo iz kamere. S tem so reπeni dodatne obdelave fotografije z raëunalnikom. V tem segmentu fotografov so predvsem starejπi fotografi, do danes uporabniki analognih kamer DSLR. Seveda ne smemo pozabiti, da Olympus E-510 nudi tudi æe dobro preizkuπen, odliëen sistem za ËiπËenje prahu izpred tipala in zdaj tudi novost, stabilizacijo slike s tipalom. Ta se je v praksi izkazala povsem primerljivo s konkurenënimi sistemi. Predvsem pri daljπih goriπënicah je sistem πe kako koristen. V praksi nam omogoëa nestreseno sliko v razmerju pribl. EV2, vëasih veë, vëasih manj, odvisno tudi od naπega trenutnega tresenja ali naëina pritiska na proæilec. Olympus E-510 nudi πe tretjo zanimivo in uporabno lastnost Live Preview, ki se vse bolj uveljavlja in je za fotografa lahko uporabna. Torej je Olympus med konkurenco priπel s πe kako konkurenëno in tehnike polno kamero. Olympus E-510 potrebuje samo πe pravi pristop h kupcu. Prvi pravi korak za slovenski trg je æe narejen. Meniji kamere so v slovenskem jeziku, kar bo mnogim olajπalo spoznavanje z nastavitvami in poslediëno kamero nastaviti za boljπi zajem slike. Menim, da je to lahko dobra in zelo uporabna kamera za vse fotografe, ki si æelijo ne samo prestopiti iz sveta kompaktnih kamer v uporabniπko in kakovostno viπji svet kamer DSLR. Imajo nekaj veë ambicij ali pa so æe zaradi uporabe analognih kamer SLR zahtevnejπi hobifotografi, ne æelijo pa si prevelikega posega v sliko z raëunalniπkim programom. Olympus E-510 je v celotni kit izvedbi z obema objektivoma odliëna reπitev tudi za te fotografe. Predvsem drugi telezum objektiv mu je lahko sopotnik vsepovsod. Dodatni objektiv ne prispeva k bistvenemu poviπanju teæe kompleta, gre v πe tako malo torbico ali malo veëji hlaëni æep, prispeva pa k odliëni dodatni vrednosti glede ozkega kota zajema (ekv. 300 mm v razredu 35 mm). Zato je lahko Olympus E-510 prava izbira za zahtevnejπega druæinskega in popotniπkega fotografa ali celo tistega, ki v motivih iπëe nekaj veë. e malo dodatnega znanja o uporabi zrcalnorefleksne kamere, njenih funkcij (Olympus bo za kupce pripravil dodatno izobraæevanje po nakupu) in vaπe fotografije bodo krepko viπje kakovosti, predvsem pa privlaënejπe za gledalca, kot so bile do zdaj fotografije iz vaπih kompaktnih fotokamer. Zahtevnejπi hobifotograf pa si bo ogledal in najbræ tudi izbral objektive ZUIKO z viπje kakovostne stopnice. Glede vseh treh elementov - hitrosti, natanënosti in kakovosti fotografije - je Olympus E-510 povsem primerljiva s konkurenco. Pri nekaterih je malo slabπa (pri ostrenju), pri drugih boljπa (pri takojπnji obdelavi privlaëne slike). A vse skupaj je bolj stvar osebnega pogleda na kamero, njenih tehniënih zmoænosti, predvsem pa lastnega pogleda na fotografijo. Izbira naëina delovanja in ocena tehniëne kakovosti fotografije sta tako ali tako stvar vsakega posameznika. e zahtevnejπi iz pogleda hitrega delovanja in tehniëne kakovosti fotografije pa se morate zavedati, da vam æe cena E-510 pove, da ne priëakujte preveë, πe toliko bolj, Ëe veste, da kamera æe nudi za konkurenëno ceno odliëne lastnosti: samoëiπëenje tipala in stabilizacijo slike kot edinstveno lastnost med fotokamerami vstopnega razreda DSLR LivePreview. Olympus je s kamero E-510 æe pokazal nove trende in potrebe pri kamerah vstopnega razreda. Prav zanima me, ali bodo nove kamere konkurenënih podjetij tudi nudile æe takoj privlaëno obdelano fotografijo iz kamere in pogled na motiv prek zaslona. Za hobifotografa je vsekakor odliëna reπitev, da mu ni treba vsakega posnetka πe dodatno obdelovati. Sistem samoëiπëenja tipala se je pri Olympusu æe od zaëetka (kamera E-1, l. 2003) odliëno izkazal in ga zdaj æe nudi tudi Canon. Funkcija LivePreview, ki jo je prvi v kamerah DSLR ponudil prav Olympus, je tudi æe dobila posnemovalce. Canon jo je dodal kar v svojo najnovejπo profesionalno kamero EOS 1D MkIII. Olympus se je odloëil posnemati Minolto in v E-510 dodal πe stabilizacijo slike s tipalom. S tem so zaokroæili ponudbo v celoto. Nobena druga kamera v tem trenutku ne nudi toliko tehniënih pomagal, ki so fotografu lahko v veliko pomoë. Prav zaradi teh dodanih lastnosti menim, da se je Olympus povsem ustalil in potrdil v svetu kamer DSLR. Tudi s ceno niso pretiravali, sploh Ëe pogledamo, kaj vse nam E-510 nudi. Seveda nakup kamere DSLR ni tako preprost kot nakup kompaktne kamere. Tu se odloëamo za sistem. In Ëe ste æe uporabnik enega sistema (z veë dodatne opreme), ni lahko preiti na drugega.»e pa se πele odloëate za svoj sistem ali pa zamenjujete analogno kamero za digitalno, mimo Olympusovega sistema 4/3 ne morete. Nudi æe zadovoljivo πirino sistema in v letoπnjem letu ga bodo nadgradili z novimi objektivi s hitrim ostrenjem ter z novo kamero viπjega polprofesionalnega razreda. To pomeni, da Ëe Ëez leto ali dve E-510 ne bo veë zadovoljevala vaπih fotografskih potreb, boste tudi v svojem sistemu lahko skoëili v viπji razred kamer. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

18 Celoten Ëlanek je objavljen na Canon IXUS 70 in IXUS 75 - mini backup kameri za DSLR uporabnike Vsako leto se zamenja veë modelov v razredu IXUS. Modeli z dvema πtevilkama dobijo naslednika ob zaëetku leta. IXUS 60 in 65 sta bila Canonovi zastavonoπi v najmanjπem razredu fotokamer dobro leto dni. V tem Ëasu je konkurenca zaëela na trg poπiljati kamere z veë milijoni toëk, viπjimi vrednostmi ISO, s tehnologijo za zaznavanje obraza, z elektronsko stabilizacijo, nekateri so posegli po optiëni. Canon pa je mirno Ëakal in ravno po letu dni predstavil predvsem programsko moëno nadgrajena modela IXUS 70 in IXUS 75. Seveda se trend poveëevanja milijonov toëk na tipalu πe vedno nadaljuje, a Canon ni nikoli pretiraval in svojih kamer "napihoval" z milijoni. IXUS 70 in IXUS 75 sta v primerjavi s prejπnjima modeloma 60 in 65 pridobila milijon toëk. Zdaj ima tipalo 7,2 milijona. Oblikovno IXUS xx (dvoπtevilëna) linija æe od modela IXUS 30 ohranja prvotno obliko z malenkostnimi spremembami. Tokrat je malce veëjo oblikovno spremembo doæivela kamera IXUS 70, ki je dobila povsem "πkatlasto" obliko, brez mehkih robov, medtem ko je IXUS 75 ostal skoraj enak predhodniku. Med kamerama IXUS 70 in IXUS 75 je izjemno malo razlik. NajveËja in najopaznejπa je zagotovo 3-palËni zaslon pri modelu IXUS 75, medtem ko ima model IXUS 70 velikost zaslona 2,5 palca. IXUS 70 ima zaradi manjπega zaslona prostor za klasiëno iskalo, ki ga pri modelu IXUS 75 ne najdemo. Razpored gumbov je razliëen, predvsem pa so pri modelu IXUS 70 obëutno veëji in laæje dosegljivi. Mere in teæa kamer so malenkostno razliëne. IXUS 75 ima 3-palËni zaslon in poslediëno je za 6 mm πirπi, viπji za 2 mm in debelejπi za 1 mm glede na kamero IXUS 70, katere mere so 86 x 54 x 29 mm in tudi teæa je pri IXUS 75 viπja za pet gramov (175 g). Druge stvari, ki so opisane v nadaljevanju, so pri obeh kamerah identiëne. Objektiv je æe znan iz prejπnjih modelov kamer. e vedno ima standardni trikratni razpon goriπënic. Canonove optiëne stabilizacije (IS) mu niso dodali, saj pri trikratni poveëavi ta ne bi priπla do izraza. Bliskavica ostaja nespremenjena, in kar je najpomembnejπe, njeno polnjenje je izjemno hitro, tako da lahko tudi v zaporednem naëinu fotografiranja fotografiramo z bliskavico, kar je pri veëini kamer v minirazredu onemogoëeno. Bliskavici lahko nastavljamo tudi jakost, in sicer v + ali -. Ostrenje je izjemno hitro. Tudi v slabπih svetlobnih pogojih se AiAF (inteligenëni avtofokusni sistem) odreæe dobro.»e niste izkuπen uporabnik, je bolje v zavihku MENU imeti AiAF vklopljen, saj bo kamera sama poiskala najkontrastnejπo toëko in jo izostrila. Imata pa novi kameri IXUS v primerjavi s predhodnicama zdaj dodano πe funkcijo FaceDetect, ki samodejno prepozna do devet obrazov na fotografiji, tako da nastavitve in fokus nastavi tako, da je kar najveëji poudarek na obrazih portretiranih. Med fotografiranjem, ko kamera zazna obraz, se na LCD-zaslonu obraz ali veë obrazov obrobi s kvadratom in ne glede na to, ali premaknete kamero, bo program v njej obrazu sledil, dokler ta ne bo zaπel iz kadra. Druga programsko dodana funkcija je redukcija rdeëih oëi.»e je kamera æe med fotografiranjem zaznala obraz in na posnetku naredila rdeëe oëi, lahko z dvema klikoma v meniju elegantno odstranimo rdeëe oëi s slike. Samo izkoristimo funkcijo za odstranjevanje rdeëih oëi, in kamera jih bo sama zaznala in s pritiskom gumba New file ali Overwrite naredila kopijo fotografije ali pa kar presnela fotografijo.»e kamera samodejno ne zazna rdeëih oëi, pa imamo πe vedno moænost, da roëno oznaëimo, kje so rdeëe oëi, potem pa avtomatika ponovno opravi svoje. Za nekatere, z æeljo hitrejπega delovanja s kamero, je 18 e-fotografija - avgust, september 2007 Ker sta kameri izjemno majhnih mer ju lahko imamo vedno pri roki in tako ne zamudimo priloænosti katere se nam ponujajo. Trenutno najbolj vroë dirkaë v celotni karavani formule 1 Lewis Hamilton v slovitem Amber Loungu v Monacu. Kamera je pripravljena na delovanje v trenutku, tako, da nimamo problemov z hitrim zajemom avtoportreta in s shranjevanjem spominov πe predno nam zbeæijo naprej. dobrodoπla funkcija, ki takoj po zajeti fotografiji na zaslonu prikaæe "preview" slike, kjer lahko doloëimo, da nam poleg zajete fotografije pokaæe tudi stoodstotni izrez iz fotografije v toëki, kjer je bila ostrena. To pomeni, da imamo lahko Kot vsak IXUS do zdaj imata tudi IXUS 70 in IXUS 75 moænost samodejnega delovanja. To pomeni, da za vse nastavitve poskrbi kamera sama. Noben motiv ne bo ostal nezabeleæen. takojπen pogled na stoodstotno velikost motiva, saj nam ni treba uporabljati pribliæevanja v naëinu Playback. Med fotografiranjem se lahko na zaslonu izpiπejo prav vsi potrebni podatki in πe mnogo dodatnih funkcij. Naj omenim le eno izjemno uporabno (Ëe fotografije razvijate), ki na zaslon (zgoraj in spodaj) nariπe navidezni horizontalni Ërti, s katerima imate vpogled v fotografijo formata 3 : 2. To pomeni, da Ëe bosta ti Ërti prekrivali glavo in noge, teh ne bo na razviti fotografiji formata 3 : 2 (15 x 10 cm). Vsak gumb na zadnji strani ima vsaj eno funkcijo. Izjemno dobrodoπla je tudi novost, da si lahko na gumb, ki je bil pri prejπnjih kamerah namenjen izkljuëno tiskanju v povezavi s tiskalniki, na novih kamerah nastavimo æeleno funkcijo, ko kamera ni povezana s tiskalnikom. S tem gumbom lahko prikliëemo nastavitev za spreminjanje stopenj WB, EV, prek njega lahko snemamo videozapis itd. Med fotografiranjem, ko je sproæilec æe pritisnjen na polovico, pa prevzame funkcijo viπanja vrednosti ISO.»e fotografirate v slabπih svetlobnih pogojih brez bliskavice in kamera zazna, da bo vaπ posnetek verjetno zamaknjen, zaëne ta gumb opozarjati z utripajoëo modro luëko.»e jo pritisnemo, bo kamera zviπala vrednost ISO do te vrednosti, da posnetek ne bo zamaknjen. Seveda pa ta funkcija ni vsemogoëna. Vrednost ISO kamera nastavi na najviπjo 800 ISO, kar ni dovolj v vseh pogojih. V tem primeru lahko roëno nastavimo vrednost 1600 ISO, kar je najveëja obëutljivost tipala v tej kameri. Kot vsak IXUS do zdaj imata tudi IXUS 70 in IXUS 75 moænost samodejnega delovanja. To pomeni, da za vse nastavitve poskrbi kamera sama. Moænost je tudi delovanje v naëinu P, kjer lahko nastavljamo veëino nastavitev, izvzeti sta moænosti nastavljanja zaslonke in Ëasa osvetlitve. V scenskih naëinih je veliko prednastavljenih moænosti delovanja kamere, od portretnega naëina, noënega, otrok in ljubljenëkov, delovanja kamere, prilagojenega fotografiranju v prostorih, sneænega naëina, kjer kamera "odstrani" modro barvo snega in poskrbi, da fotografije niso pretemne, do nastavitev za fotografiranje pod vodo itd. Videozapis se zajema pri najviπji loëljivosti 640 x 480 pik pri 30 posnetkih v sekundi. Moænost je tudi zajem v slabπi kakovosti in tudi videozapis s 60 posnetki v sekundi ni izvzet iz kamere. Ko smo v naëinu ogleda fotografij Playback, lahko æe posnetim fotografijam (kot je opisano æe prej) popravljamo rdeëe oëi, pozneje jim lahko spreminjamo intenzivnost barv (enako, kot da bi æe pred fotografiranjem nastavili naëin zapisa barv). Barvna intenzivnost "vivid" poudari vse barve, v naëinu Neutral so barve bolj blede. Kamera ponuja tudi moænost Ërnobele fotografije, naëin zapisa sephia in tudi zapise s poudarjeno modro barvo (uporabno za boljπo intenzivnost barve neba). V meniju Playback lahko nastavimo, da Ëe dvakrat pritisnemo gumb za ogled fotografij, se te zaënejo prikazovati v naëinu Slideshow ali pa se kamera "prelevi" v diktafon in zajemamo samo zvoëni zapis. Tudi to je novost v razredu IXUS xx. Kamere razreda IXUS so æe veë let stalnica v minikompaktnem razredu. Z osveæeno zunanjostjo, dodanimi funkcijami in zdaj tudi zelo konkurenëno ceno se zdi nakup kamer IXUS pravi nakup. Dobili boste kakovostno izdelano kamero, trpeæno, hitro, preprosto za uporabo, a obenem polno najsodobnejπih funkcij. V teh poletnih, s soncem obsijanih dnevih pa je πe pomembneje, da tudi v moënem soncu na LCD-zaslonu vidimo celotni motiv, brez naprezanja oëi. Pri veliki veëini drugih kamer se moramo moëno osrediniti na LCD, da kaj vidimo, Ëeprav so te kamere opremljene in predstavljene kot kamere s "supersonënimi" in z drugimi zasloni. Æiga Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

19 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

20 Fotodelavnice in teëaji Nikon Coolpix S200 Dolga desetletja je veljal NIKON za proizvajalca, ki izdeluje fotokamere za profesionalce, foto novinarje in zahtevne amaterje. V zadnjem obdobju pa so tudi v Nikonu priëeli izdelovati serijo vstopnih kompaktnih fotokamer primernih tudi za tiste, ki prvië stopajo v svet fotografije. Prav taka je tudi fotokamera, Nikon Coolpix S200. LiËna, lepih oblik in prav manekenskih dimenzij (91.5 mm x 56.5 mm x 19mm) in s teæo 125g. Dovolj majhna, da jo lahko vzamemo s seboj kamoroli in dovolj enostavna za uporabo, da jo lahko uporablja vsek, tudi zaëetnik v svetu digitalne fotografije. Zaslon Kot veëina fotokamer serije P&S (point and shot) ima tudi S200 velik 2,5 (6,3 cm) velik LCD zaslon s pikami, namenjen zajemanju in pregledovanju slik ter upravljanju s fotokamero. Uporaben je tudi v moëni sonëni svetlobi in se avtomatsko prilagaja trenutnim pogojem, svetlost pa je moæno nastavljati tudi preko menija. Objektiv Fotokamera S200 ima spodoben f3.1- f5.9/6.3mm mm (38mm - 114mm pri 35mm) NIKOR objektiv, sestavljen iz 6 elementov v 5 skupinah. Obkektiv je tih in hiter, ko fotokamero izklopimo, se popolnoma skrije v ohiπje, prednje elemente pa zaπëitijo prednje zavese. Prvi vtis nad zajeto fotografijo je dober, veë o sami kvaliteti fotografij pa v podrobnem opisu, ki sledi. Minimalna razdalja ostrenja pri makro fotografijah je 10 cm. evr (electronic Vibration Reduction) Seveda ne gre za klasiëen sistem nadzora tresljajev, temveë za elektronskega, kar pomeni da ob zajemu fotografije procesor obdela posnetek in skuπa morebitne anomalije zaradi tresenja fotokamere odpraviti. Rezultati niso vedno zadovoljivi in kljub temu pripomoëku bomo πe vedno lahko naredili streseno fotografijo. AutoFocus (AF) AvomatiËno ostrenje opravi svoje delo v dobrih svetlobnih pogojih hitro in dobro, pri slabπih pogojih pa ima obëasno kar nekaj teæav in je poëasnejπe. V nastavitvi Portret se funkcija FPAF znajde dobro in lovi ter izostri obraz portretiranca, ko pa slikamo skupinski portret, pa izostri najbliæjega, manj pa je uporabna, kadar je obraz portretirenca v gibanju oz. ni obrnjed direktno proti nam. Moænosti roënega ostrenja ni. Bliskavica Kljub optimistiëni napovedi proizvajalca, da je domet bliskavice 5,5 m se v praksi pokaæe, da so vsi predmeti oddaljeni nad 3 metre pretemni. DrugaËe pa bliskavica opravi svoje delo korektno. Ima redukcijo rdeëih oëi, zapolnitveno funkcijo in SlowSync funkcijo. Format slike in shranjevanje Format slike je JPEG. Zajete fotografije se shranjujejo na SD/ SDHC kartico. Zapisovanje je dokaj hitro (odvisno je seveda tudi od hitrosti kartice). Fotokamera pa ima πe za cca. 20 posnetkov lastnega-internega spomina. Napajanje S200 se napaja s pomoëjo zelo tanke Nikon EN-EL10 Li-ion 3.7V/740mAh baterije. V priroëniku zagotavljajo do 230 posnetkov z enim polnjenjem, kar bo potrebno πe ugotoviti ob bolj podrobnem testiranju fotokamere. Priloæen polnilec pa nam zagotavlja hitro polnjenje, saj napolni priloæeno baterijo v 90 minutah. Zajem posnetkov Fotokamera Nikon Coolpix S200 je popolnoma avtomatska kamera, ki ne dopuπëa prav veliko roënih nastavitev. V Auto nastavitvah sama izbira tako Ëas, kot zaslonko medtem, ko dopusti uporabniku nastavitev ISO, beline, barvnega odtenka in kompenzacijo osvetlitve. Vsebuje tudi 15 prednastavljenih scen: Portrait, Landscape, Sports, Night Portrait, Party/Indoor, Beach/Snow, Sunset, Dusk/Dawn, Night Landscape, Close-up, Museum, Fireworks Show, Copy, Back light in Panorama Assist, ki jih je pri fotografiranju priporoëljivo uporabljati, saj zagotavljajo boljπo kvaliteto zajete fotografije. Uporabnik lahko pri zajemanju serijskih posnetkov (1,3 posnetka na sekundo) vkljuëi funkcijo BSS (Best Shot Selector), ki sama izmed serije posnetkov izbere in shrani najboljπega. K vsakemu posnetku lahko uporabnik pripne tudi do 20 sekund dolgo glasovno sporoëilo. S200 omogoëa tudi snemanje video posnetka in sicer TVvideoposnetek (640) 30 slik/s, majhna velikost (320) 30 slik/ s ali 15 slik/s, manjπa velikost (160) 15 slik/s; brez zvoka: film v intervalih 30 slik/s, stop-motion film (640) Merjenje svetlobe S200 uporablja za merjenje svetlobe (Metering) 256 toëkovno (Matrix metering) metodo. Merjenje je avtomatsko, dosledno, dokaj toëno in korektno v veëini situacij, kljub vsemu pa je obëasno nagnjeno k preosvetlitvi doloëenih podroëij, predvsem, kadar fotografiramo zelo kontrastne predmete ali situacija (poroka, kjer je bela nevestina obleka skupaj s Ërno æeninovo). Merjenje temperature barve (White balance) S200 le to opravi korektno, vendar priporoëam, da v zahtevnih Kompaktna kamera Nikon Coolpix S200 spada v razred mini kamer s trdnim ohiπjem. pogojih izkoristite moænost zajema in roënega merjenja bele v prostoru, kar bo zagotovo izboljπalo vaπe posnetke. Oblika, ergonomija in nadzor Majhno in tanko aluminjasto ohiπje je dovolj majhno, da gre v æep srajce in hkrati dovolj Ëvrsto, da fotokamero lahko brez strahu nosimo s sabo in se dobro znajde v skoraj vseh okoljih. PriporoËam, da ste pazljivi ob hudem deæevju in v bliæini vode. Kamera ima zelo malo nadzornih gumbov, vsak od njih pa ima veë funkcij. ObËutek v roku je zaradi majhnosti rahlo nesiguren, saj se fotokamera v veëji roki zgubi in tudi fotografiranje z eno roko je manj zanesljivo. Sam nadzor nad funkcijami je enostaven, Ëeprav bo marsikdo pogreπal veë moænosti roënih nastavitev. Kvaliteta fotografij Moji prvi vtisi ob pogledu na konëni izdelek so zaenkrat πe meπani. Posamezne fotografije so izvrstne, medtem, ko bi bile druge lahko boljπe, Ëe bi imel S200 πe kako roëno nastavitev veë. VeË o sami kavliteti fotografij in njihovi oceni bom lahko zapisal, ko bom fotokamero bolj temeljito spoznal in z nji naredil nekaj veë fotografij, kot sem jih. Fotografije ob normalni svetlobi in zunaj so kakovostne, z zmanjπanjem svetlobe, pa se pojavlja tudi πum in sama kvaliteta slik pada, vendar pa S200 svoje delo πe vedno opravi korektno. Kot sem æe omenil, priporoëam, da uporabnik za zajem fotografije izbere ustrezno scensko nastavitev v fotokameri. ZakljuËek S200 je dobra izbira za vse, ki vstopajo v svet digitalne fotografije, prav lepo pa se bo znaπla tudi v æepu profesionalca ali zahtevnega amaterja, ki potrebuje lahko in hitroodzivno fotokamero, ki ustvari πe vedno dobre fotografije. Prav tako je uporabna za pohodnike, planince, alpiniste, kolesarje in ekstremne πpornike. V veliko zadovoljstvo bo tudi priloænostnim fotografom, ki si æelijo dovolj kompoaktno fotokamero, primerno za vsako priloænost. Samo Hajtnik 20 e-fotografija - avgust, september 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

21 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

22 Fotografski nateëaji HP Photosmart R937 - velikan med zasloni HP Photosmart R937 je πe ena kamera na træiπëu z LCD zaslonom obëutljivim na dotik. Do sedaj smo poznali 3 palëni touch screen, sedaj pa so nam HP inæenirji namenili kar 3,6 inëni touch screen zaslon. Kamera se poleg zaslona ponaπa πe z 3-kratnim optiënim zoomov, kateri je vgrajen v ohiπje, saj ima periskopski Fujinon objektiv. Poleg tega ima πe 8 milijonov toëk, aluminijasto ohiπje in le pet gumbov. Ohiπje je kvalitetno narejeno, skozi celotno zadnjo stran se razprostira velik zaslon. Gumbi kateri se nahajajo na ohiπju so namenjeni izkljuëno vklopu in izklopu kamere, spreminjanju delovanja kamere iz funkcije za fotografiranje, snemanje video Pentax K100D Super zapisa in do pregleda fotografij. Zraven se nahaja πe sproæilec. Na zadnji strani poleg zaslona pa zasledimo πe preostala dva gumba. Zgornji je namenjen zoomiranju, spodnji vklopu / izklopu ikon na zaslonu. Kamera je izjemno enostavna za uporabo. Lahko deluje v avtomatskem naëinu in z gumbom na zadnji strani izkljuëimo tudi vse ikone na zaslonu, tako, da s kamero ni moæno upravljati z drugimi nastavitvami kot samo z gumbom za zoomiranje in sproæilcem.»e prikliëemo na zaslon ikone so vse zelo velike in lahko dostopne. Vse na zaslonu je zelo logiëno razporejeno in ni zaslediti nobene teæave z rokovanjem te kamere, tudi, ko jo potisnemo v roke neukemu uporabniku se le ta hitro spoprijatelji s kamero. Poleg nastavitev se na zaslonu prikaæejo tudi fotografije, da vemo Ëemu je ta nastavitev primerna. Izbiramo lahko med naëini fotografiranja, stabilizacijo, HP æe poznano funkcijo Adaptive Light, katera avtomatsko posvetli pretemne dele na æe posneti fotografiji, dodamo Ëas in datum k sliki, nastavimo ISO vrednosti, merjenje svetlobe, k slikam lahko dodajamo tudi zapiske, kar pomeni, da jih kamera razvrπëa v kategorije npr. poëitniπke fotografije, otroci, dodamo lahko tudi svojo kategorijo, katero kar sami vpiπemo preko tipkovnice na zaslonu in jo shranimo. Originalni Pentax Shake Reduction (SR) sistem K100D Super je opremljen z originalnim Pentax sistemom za Pentax predstavlja prenovljeni model DSLR kamere K100D kompenzacijo tresljajev, ki omogoëa ostre Super, ki v vstopni razred poleg sistema za blaæenje tresljajev posnetke tudi v zahtevnejπih prinaπa tudi sistem za odstranjevanje prahu s svetlobnega svetlobnih pogojih, kot je tipala. Pentax K100D Super je tako tehnoloπko najbolje npr. uporaba teleobjektiva, opremljena in izpopolnjena DSLR kamera v vstopnem fotografiranje v slabi razredu, saj poleg SR in DR sistemov ponuja πe hiter in svetlobi ali temi brez natanëen 11-toËkovni AF sistem, lahko in kompaktno ohiπje, uporabe dodatne bliskavice moænost ISO do 3200 ter zdruæljivost z novimi Pentax SDM ali pri daljπih Ëasih objektivi. osvetlitve. Novo, novejπe, najnovejπe»e æelite imeti malo posebno kamero, vam bo HP R937 to zagotovila. Predvsem pa je zaslon æe tako velik, da bo zadovoljil vse tiste, ki si radi slike ogledajo kar preko njih. Hitrost delovanja in kvaliteta slike je povsem zadovoljiva za druæinskega uporabnika. Predvsem pa je to kamera s katero prav nihëe ne bo imel teækega dela kar se tiëe privajanja. Tudi Ëe je vaπ vid æe malce slabπi in so vam zdajπnji 3 palëni zasloni πe vedno malenkost premajhni, predvsem pa ikone na njih, toplo priporoëam ogled kamere HP R937. Æiga Intihar Originalni Pentax Dust Removal (DR) sistem DR sistem prepreëuje nabiranje prahu na povrπini svetlobnega tipala (oz. na filtru pred njim), ki je v ta namen premazan s pesebnim Super Protect premazom, ki odbija praπne delce. V kolikor se kakπen delec vseeno znajde na povrπini tipala ga DR sistem odstrani z moënim tresenjem tipala ob vsakem vklopu kamere. Kamera Pentax K100D Super, naslednjica æe preizkuπeno odliëne K100D bo v prodaji konec septembra. iphone novosti Medtem ko se iphone v Ameriki æe lepo prodaja, je za evropski trg pricurljala obetavna vest, da je britanski operater O2 blizu dogovora z Applom in sicer da postane ekskluzivni partner za iphone v Veliki Britaniji. O2 bo tako postal prvi evropski operater z dogovorom o prodaji iphona, zaëetek prodaje pa naërtujejo jeseni. Poleg Velike Britanije pri Applu naërtujejo takrat πe naskok na trg Francije z operaterjem Orange in NemËije v partnerstvu z T-Mobileom. Na ostalih evropskih trgih bo mobilnik æal na voljo πele prihodnje leto, ko bo lansirana tudi prodaja v Aziji. PriËakuje se, da se bo prodaja na ostalih evropkih trgih vseeno priëela prej, saj bi znali v nasprotnem primeru uporabniki to potezo Applu precej zameriti in "bojkotirati" nakup mobilnika.evropska razliëica iphona bo delovala v poëasnejπem omreæju 2,5 G in ne hitrejπem 3G. Ker je iphone vroëa roba, se okoli njega dogajajo tudi stvari, za katere Apple ni preveë navduπen. Tako je v Ameriki skupina navduπencev na spletu æe objavila, da so odklenili mobilnik, kar omogoëa uporabo tudi v ostalih omreæjih, torej uporabo izven omreæja operaterja AT&T. Lansirali so tudi spletno stran, ki omogoëa uporabnikom kar najbolje izkoristiti njihov iphone. Na njej so tudi æe objavili osnovno (root) geslo operacijskega sistema, ki poganja mobilnik, Ëeprav za enkrat πe ni znano, zakaj naj bi ga dejansko potrebovali. V kratkem pa æelijo izdati tudi aplikacijo iphoneinterface, ki bo olajπala delo z mobilnikom. 22 e-fotografija - avgust, september 2007 Trenutno πe vedno ostaja najveëja "slabost" iphona njegova baterija, ki ne izpolnjuje priëakovanj uporabnikov. Apple navaja, da bo baterija svojo nazivno kapaciteto obdræala do 300 ali 400 polnjenj. Zato so pri podjetju æe predstavili program za menjavo baterije. V osnovi je program podoben ipodovemu, torej bo potrebno mobilnik vrniti proizvajalcu za menjavo baterije. Vendar pa bo to dejanje precej zasoljeno, saj je cena nove baterije 79 dolarjev, dodatno bo potrebno plaëati πe stroπke poπiljanja v znesku 6,95 dolarja. Menjava baterije naj bi bila gotova v treh delovnih dneh. Predhodno vsem uporabnikom svetujejo shranjevanje podatkov, saj se le-ti ob menjavi baterije izbriπejo. Æe od same predstavitve dalje pa se pojavljajo tudi vpraπanja o varnosti mobilnika. Nekaj raziskovalcev je Applu æe poroëalo o teæavah z brskalnikom Safari in bluetoothom, drugi pa svoje najdbe raje objavljajo na spletu. Tako je na spletu æe objavljeno, da so naπli osnovna gesla za mobilne in osnovne raëune. Gesla so naπli s pomoëjo datoteke OS X Disk Copy Disk image, sestavljena pa so iz πestih znakov, uporabljene pa so le male Ërke. Ker iphone nima terminalnega ali konzolnega dostopa, teh gesel na sreëo uporabnikov za enkrat nihëe ne more uporabiti. Na sreëo operaterjev bo za varnost iphona skrbel Apple sam, nadgradnje mobilnika bodo potekale preko programa itunes, prva nadgradnja pa se priëakuje æe v kratkem. In zakaj se nekateri tako trudijo razbiti zaπëito mobilnika? Glede na zapise na spletu predvsem zaradi dejstva, da bi na iphonu lahko poganjali aplikacije drugih ponudnikov ter da bi iphone lahko uporabljali kot modem. Dare Gliha/ Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

23 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

24 Foto klub e-fotografija / sestanki vsak 1. ponedeljek v mese Dust - Aid / ËiπËenje tipala No pa sem dobil v roke πe en sistem za ËiπËenje senzorjev. Tako sem sedaj preizkusil poleg mokrega ËiπËenja (GreenClean) in suhega ËiπËenja (Sensor Brush), πe pripravo, ki je nekje vmes med mokrim in suhim ËiπËenjem imenovana DUST-AID. V liëni kovinski πkatli se skriva dvanajst blazinic, palëka in navodila. Blazinice so na zgornji strani namazane z lepilom, tako da se palëka lepo nalepi na njeno povrπino, ter blazinico O ËiπËenju prahu na tipalih in njegovem problemu je bilo v naπi reviji æe veliko zapisanega. Prav tako smo æe predstavili nekatere naëine ËiπËenja. Prah na tipalu lahko πe vedno marsikateremu lastniku DSLR kamere dela teæave. Vse veë pa je proizvajalcev, ki sistem samoëiπëenja æe dodajajo v kamero samo. Olympus je bil prvi predstavnik te tehniëne novosti. Sledil mu je Canon, sedaj πe Pentax. Ker pa je prah πe vedno prisoten na naπih tipalih in bomo πe kar nekaj let uporabljali kamere brez samoëiπëenja tipala, sem tokrat na preizkus vzel πe en sistem za ËiπËenje. Po preizkusu se mi je zdel enostaven in uëinkovit. Za potrditev moje trditve glede uëinkovitosti, pa sem Dust-Aid posodil πe kolegu, ki veëkrat pride oëistiti tipalo. Od zdaj naprej si ga bo s pomoëjo Dust-Aid kar sam. M.I. Hitra osnovna navodila kako uporabiti sistem za ËiπËenje so æe na sami embalaæi.»e imamo vsaj malo roëne spretnosti nam bo hitro in kakovostno uspelo oëititi tipalo. Fotografski teëaji e-fotografija Nadaljevalni teëaj fotografije 13.septembra priëenjamo s 4 x 4 urnim nadaljevalnim teëajem fotografije. Predavatelja Oskar Karel Dolenc in Matjaæ Intihar vas bosta popeljala skozi zahtevnejπo uporabo foto tehnike, gledati fotografsko, praktiënega dela (fotografiranja) in priprave fotografij za razstave/nateëaje. Osnovni teëaj fotografije 6.novembra priëenjamo s 4 x 4 urnim osnovnim teëajem fotografije. Predavatelja Oskar Karel Dolenc in Matjaæ Intihar vas bosta popeljala skozi osnove foto tehnike, kompozicije, praktiënega dela (fotografiranja) in priprave fotografij. (TeËaj bo moæno obiskati v Ljubljani in Mariboru) V mesecu septembru bodo na razpisane foto delavnice, izleti, fotografski nateëaji, ki bodo izvedeni v letoπnjem letu. ( oktober Foto lov Bavarski gozd) V kovinski πkatli je poleg palëke in lepljivih blazinic πe podrobnejπi opis s slikami kako jih uporabiti za kakovostno ËiπËenje. trdno dræi. Spodnjo stran blazinice nato previdno odlepimo od traku na katerem so nalepljene πe preostale blazinice tako, da ostalih ne prevzdignemo.»iπëenje prvega aparata je bilo zelo skeptiëno, saj nisem vedel kaj lahko priëakujem ko bom lepljivo blazinico pritisnil na sensor, ter ali bo lepljiva blazinica ostala prilepljena na sensor ali na palëki. Izkazalo se je, da gre kar lepo stran od senzorja, tako da sem nekako nadaljeval s samim postopkom ËiπËenja. Samo ËiπËenje se je izkazalo za kar zahtevnega, saj senzor pri 20D ni prav velik. Tako sem imel kar nekaj teæav pri vstavljanju blazinic na sam sensor. Veliko laæje pa je πlo pri 1D, tako je bil senzor oëiπëen v zelo kratkem Ëasu. Pri samem ËiπËenju pa je potrebno paziti, da nalepimo blazinico na senzor z njeno celotno povrπino. KonËni rezultat je bil presenetljivo dober, tako da sem bil prav lepo preseneëen, kako lepo je odstranil skoraj vso umazanijo s senzorja. Edina stvar, ki jo nisem mogel preveriti, pa je, koliko lepila je ostalo na senzorju. Tako se lahko zanesem le na proizvajalëeva zagotovila, da na senzorju blazinica ne puπëa lepljivih sledi, na katera bi se lahko nalepil prah po ËiπËenju. Matjaæ Koprivc Tipalo pred ËiπËenjem in po njem (desno). Preizkus je pokazal, da je ta naëin ËiπËenja tipala med najbolj enostavnimi. Delavnica spoznajmo se z bliskavico Bliskavica je eden od najbolj uporabljanih dodatkov, ki po eni strani lahko veliko doda k dobremu posnetku, po drugi pa tudi vzame. Kako deluje, osnovne moænosti, spoznavanje z razliënimi funkcijami ter razliënimi bliskavicami, vse to bomo spoznali na tej delavnici. Tudi tisti, ki bi radi πe veë bodo priπli na svoj raëun, saj bomo spoznali razliëne dodatke ter naëine dela z veëimi bliskavicami, na koncu bomo vso teorijo tudi preizkusili. Predavavatelj: Alan OrliË, Ëas trajanja delavnice: 3-4 πolske ure, Stopnja: zaëetna, srednja Potek: TeoretiËni del: (Ëetrtek 27.septembra ob 17h) - spoznavanje z bliskavico - osnovne moænosti - uporaba dodatkov (mehëalci svetlobe - softboxi, odbojniki) - uporaba veë bliskavic - makro bliskavice - predstavitev studijskih bliskavic PraktiËni del - preizkus razliënih moænosti Prijave na 24 e-fotografija - avgust, september 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

25 cu ob 18h / mladinski hotel Celica, Metelkova, Lj. Tokina AT-X 10-17mm AF DX Ribja dvoæivka! Tokina je vedno slovela po svojih inovativnih optiënih konstrukcijah, s kakovostjo in dostopno ceno pa je vedno pritegnila simpatije ljubiteljev. Najnovejπi πirokokotni zum Tokina AT-X 10-17mm AF DX pa nam v enem ohiπju zdruæuje in omogoëa dve razliëni optiëni znaëilnosti: zelo soliden πirokokotnik skupaj z ribjim oëesom! Mnogi zagrizeni ljubitelji imajo raje dva razliëna objektiva z drugaënimi karakteristikami za razliëno uporabo. Za tiste, ki rabijo moëan πirokokotnik (ali zum) je zato izbor kar najboljπega (ali pogosto kar najdraæjega zum objektiva, ki si ga πe lahko privoπëite) enostaven.»e æelite razen izjemne πirine kota snemanja in globine perspektive hkrati tudi malo vizualne ekzotike v nekoliko popaëenih kotih in krivuljah podajanja slike, pa vodi morda prava pot tudi preko posebnega objektiva, ki ga vsi poznamo z imenom ribje oko. OptiËna znanost je æe toliko napredovala, da so skoraj vsi malo draæji πirokokotniki brez teæav zelo solidno korigirani, kar pomeni da (dovolj dobro) podajajo sliko tudi brez tkim.sodëkastih deformacij. Ljubitelji ekstremno πirokih kotov pa prav to zelo pogreπajo! Zagrizeni uporabniki ribjega oëesa pa prav to njegovo posebno znaëilnost πe kako s pridom izkoristijo in enostavno iπëejo nove kote, nov naëin izraæanja ali enostavno nove perspektive s nepropocionalnim podajanjem globine polja prav z uporabo ribljega oëesa. Namesto dveh posebnih objektivov pa je sedaj Tokina ponudila zdruæeno reπitev: objektiv APS-C formata (preizkusili smo ga s canonovim bajonetom, ki bi se torej moral imenovati EF-S), s Ëimer ga naredijo dostopnega vsem uporabnikom celega spektra cenejπih zrcalno refleksnih fotoapratov (s faktorjem izreza 1,6 - canon ali 1,5 nikon) z razponom od 10 mm (in fibjim izrisom slike) do 17 mm, ki nam omogoëa dovolj solidno normalno ali obiëajno πirokokotno sliko, kakrπno smo vedno poznali pri klasiënih objektivih z æariπënico 28 mm. Tako se le z obratom obroëa selimo iz enega v drugi svet, pri tem pa nam ni treba izgubljat Ëasa z menjavanjem objektivov, kar je idealno za kakπne hitre dogodke, kjer si kljub vsemu æelimo ob normalnih πirokokotnih slikah æelimo privoπëiti πe kako nenavadno sliko z ribjo perspektivo in se hip za tem spet vrniti v normalni svet. Seveda tudi obratno: Ëeprav smo sredi dela svojih ribjih fotografskih vizualnih πtudij moëi izraæanja tega objektiva, pa se vsak trenutek lahko vrnemo v normalni svet in - za vsak sluëaj - naredimo tudi kakπno malo manj odπtekano ali celo normalno sliko! Hkrati pa je takπen objektiv idealen tudi za uporabo v teæji vremenskih pogojih (npr.tam, kjer je veliko praha: puπëava, veter, tovarniπka hala, sneg ipd) in bi ob menjavi objektiva izpostavili notranjost aparata in tvegali preveë smeti na tipalu. Tokinina ribja πirokokotna dvoæivka je zelo solidno izdelana, zum obroë teëe ravno prav togo, avtofokus je dovolj hiter in natanëen.»e je pred desetletjem Tokina slovela po solidni in poceni optiki, ki pa zaradi omejitev cene ni blestela z mehansko konstrukcijo pa so v zadnjih letih poskusili obrniti kolo v popolnoma drugo smer: pri konstukciji poskuπajo oponaπati in celo konkurirati zasnovi Nikonovih objektivov, saj imajo podoben izgled, zelo solidno izdelavo in odliëen obëutek v roki. Edina napaka (iz zornega kota canona navajenega uporabnika) pa je le v dejstvu da je smer obroëa zuma ravno v nasprotni smeri kot pri vseh canonovih objektiv. Enako velja tudi za smer obraëanja pri roënem ostrenju, vendar se le-tu praviloma izognemo z uporabo samodejnega ostrenja. Tokina AT-X 10-17mm AF DX je tako pri ceni okoli 650 evrov izredno zanimiva πirokokotna dvoæivka, ki dovolj solidno in dostopno v enem objektivu zdruæuje dva sicer popolnoma razliëna svetova, kar je πe posebej primerno za inventivne popotnike s posebnimi zahtevami, ki pa niso pripravljeni odπteti premoæenja za aparat s tipalom polnega formata, nato pa πe za ustrezen polnoformatni ribji objektiv. Pravzaprav je Tokina tako ponudila ribje oko srednjemu razredu fotografov z APS-C formatov (kar jim je bilo dosedaj nedosegljivo brez preskoka v viπji razred) in ga dopolnila s fotografsko zum-tranzicijo iz ribljega v normalni πirokokotni svet - v katerikoli smeri! Veljko JukiË Canon novosti - EOS 1Ds MkIII in EOS D40 Canon je tokrat med prvimi (20.8., na æalost vam zaradi Ëasovne prepovedi na objavo πe ne smem pokazati Nikon novosti) predstavil svoje novosti. Obe kameri sta namenjeni fotografom z obilo fotografskega znanja in izkuπenj, saj ju lahko le ti v popolnosti izkoristijo. D40 je naslednica D30, 1Ds Mk III pa 1Ds Mk IIn. Novosti je veliko. Spremenjena je oblika, veëji je zaslon (sedaj 3 palëni), spremenjene so pozicije gumbov za upravljanje. Ostale novosti so skrite v notranjosti ali v meniju. Canon je v obe kameri vgradil LiveView moænost predogleda motiva preko zaslona, s pomoëjo DiGic III procesorja izredno pohitril hitrost in dodal nov sistem kriænih senzorjev za avtomatsko ostrenje. Z EOS D40 lahko sedaj zajamemo 6,5 posnetka v sekundi in jih zajamemo kar 75 v seriji predno v kameri zapolnimo pomnilnik. Z EOS 1Ds MkIII lahko zajamemo samo 5 posnetkov v sekundi in 56 v seriji. Toda ne gre spregledati dejstva, da je v tej kameri novo tipalo s kar 21M toëkami. Obe kameri imata tudi protipraπni sistem za samoëiπëenje tipala in magnezijevo ohiπje. V mesecu septembru lahko na æe priëakute prve preizkuse. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

26 Celoten Ëlanek bo objavljen na Canon PowerShot S5 IS S5 IS Konkurenca v razredu "megazum" kompaktnih kamer je izjemno moëna. Fujifilm, Konica Minolta, Nikon, Olympus in Panasonic so bili med prvimi in so πe danes veliki ponudniki kamer tega razreda. Canon se jim je s kamero PowerShot S1 IS prikljuëil razmeroma pozno. Tudi danes je v razredu "megazum" prisoten s samo eno kamero. Seveda pa ima Canon vedno nek svoj odgovor na ponudbo konkurence, ki je v tem razredu lovila predvsem πe veëje razmerje med goriπënicami. Danes je Canon v tej konkurenci, kjer ni veë kamer druæb Nikon in Konica Minolta, πe edini ostal s samo 12- kratnim razmerjem med goriπënicami. Je to slabost? Oziroma, kaj nam Canon nudi v tem razredu in kateremu fotografu je fotokamera Powershot S5 IS namenjena? Sam sem pristaπ medsebojnih preizkusov. V preizkusih analognih kamer sem jih vedno z veseljem predstavljal. Vendar se hitro menjavanje modelov digitalnih kamer πe vedno nadaljuje in poëakal bom πe na novost Panasonic FZ18, da bom lahko naredil πe primerjalni test med Canon S5 IS, Fujifilm 8000fd, Olympus SP-550 UZ, Panasonic FZ18 in Sony H9. Torej med kamerami, ki so glavne konkurentke v tem razredu "megazum". Ohiπje kamere PowerShot S5 IS Tako oblika kot funkcije in njihova uporabniπka vrednost so ostali skoraj enaki kot pri prejπnji kameri S3 IS. Medtem ko je æe marsikdo pogledal za konkurenënimi kamerami, ker S3 IS ni imela æe vsaj sedem milijonov toëk, pa je prav to dobila kamera S5 IS. koda, da se je Canon podal za konkurenco in v kamero dodal osemmilijonsko toëkovno tipalo. Æe nekaj let vemo, da je lovljenje toëk prej negativna lastnost kot napredek. Vemo pa tudi, da tisti, ki ne berejo Ëlankov, kakrπni so v e- Fotografiji, πe vedno iπëejo kamero prav po milijonih toëkah. Torej, prva vidna razlika, na razpolago je osem milijonov toëk. Druge lastnosti pa so ostale skoraj enake. Oblika kamere PowerShot S5 IS je moëno podobna prejπnjim trem izvedbam. Ko kamero primemo v roke, takoj dobimo obëutek dobrega oprijema, saj nam izboëeni sprednji desni del kamere nudi odliëno oporo za prste. Da je kamera lahko ohranila kompaktnost glede mer tudi po viπini, pa zmanjka prostora za oporo mezinca. Poleg πe vedno zadovoljivo kompaktnih mer (117 x 80 x 78 mm) za ta razred kamer je posebnost tudi teæa 550 g, predvsem zaradi πtirih baterij AA. Prav zaradi zanimive oblike ohiπja, temne grafitne barve, odliënega oprijema in malo veëje teæe ima kamera πe moënejπi videz robustnosti, zaradi Ker pa je æe veliko vpraπanj predvsem glede primerjave med Canon S5 IS, Olympus SP-550 UZ in Sony CyberShot H9, naj izrazim πe pred praktiënim primerjalnim preizkusom naslednje mnenje. Vse tri kamere sem æe dodobra preizkusil v samostojnih preizkusih. Glavne razlike med njimi so naslednje. Canon PowerShot S5 IS ima prednost zaradi hitrosti delovanja, dobrega ostrenja, vrtljivega zaslona, moænosti uporabe dodatne bliskavice in πtevilnih nastavitev, ki so za zahtevne izkuπene fotografe lahko koristne. Slabost v primerjavi s SP-550 UZ in H9 pa je slab πiroki kot zajema, ki znaπa le 36 mm (ekv. 35 mm). Pri zajemu πirokega kota pa si lahko pomagamo z dodatnim nakupom predleëe. Olympus SP-550 UZ ima glavno prednost zaradi objektiva in menija, ki je v slovenπëini. Sam objektiv ne fascinira toliko s kar 18-kratnim razponom med goriπënicami kot s tem, da nudi kar 28 mm (ekv. 35 mm) πiroki kot. To je odliëna lastnost za vse fotografe, ki veë fotografirajo v notranjih prostorih. O slovenskem meniju ne kaæe veë izgubljati besed, saj se je ta poteza Olympusu æe kako obrestovala. Slabost kamere pa je poëasnost, predvsem premikanja goriπënic in povpreëno tako v hitrosti kot natanënosti ostrenja pri daljπih goriπënicah. Sony CyberShot H9 je nekakπen hibrid obeh. e vedno nudi zadovoljiv kot zajema v πirokem podroëju 31 mm (ekv. 35 mm) in kar 15-kratno razmerje med goriπënicami. Ima velik 3-palËni zaslon z dobro loëljivostjo. Je pa H9 z vidika ohiπja krepko bolj "plastiëen" izdelek. Vsaka izmed treh opisanih kamer ima svoje zanimive lastnosti. Kot sem zapisal æe v Ëlanku Kaj in kako izbrati v πiroki ponudbi fotokamer?, je lahko æe ime kamere, njena cena, dobro dræanje v roki ali nasvet kolega ali trgovca pravi argument za njeno izbiro. Vse tri so si medsebojno tako razliëne, da si lahko vsakdo glede na lastnosti izbere svojo. Ëesar imamo obëutek, da v roki dræimo kamero iz krepko viπjega razreda. Je pa ta kamera v primerjavi s prejπnjo (S3 IS) pridobila nekaj milimetrov in dodatnih gramov. Nastavitve prek zaslona Func. Canon nam pri kamerah PowerShot vedno nudi dva gumba, pod katerima so nastavitve loëene. Pod gumbom Func. so predvsem glavne nastavitve, s katerimi vplivamo na zajem ali konëni zapis fotografije, prek gumba MENU pa nastavljamo predvsem nastavitve funkcij delovanja kamere. V oknu Function je prva moænost nastavitve za korekturo bele barve (WB). Kamera omogoëa tudi lastne nastavitve (Custum). Druga nastavitev, MyColors, omogoëa nastavitev spremembe tonske vrednosti (normal, vivid, neutral, sepia, BW, koæni toni, zasiëenost posameznih osnovnih barv RGB in moænost lastne izbire doloëene barve in njene spremembe). Tretja nastavitev, Bracketing, izkoriπëa zapis veë posnetkov v zaporedju z razliënimi nastavitvami. Poleg klasiëne nastavitve z razliënimi korekturami EV nam S5 IS nudi πe "focus bracketing". V tej moænosti kamera vse tri zaporedne posnetke opravi pri drugi nastavitvi oddaljenosti od motiva. Sledi moænost nastavitve korekture bliskavice +/-2 EV, nato merjenja svetlobe, prvië po celotni povrπini v veë segmentih, drugië s poudarkom na sredini in tretjië toëkovno merjenje. Predzadnja lastnost omogoëa nastavitev loëljivosti videozapisa. Najviπja je 640 x 480 s 30 sliëicami v sekundi. Zadnja nastavitev pa omogoëa izbiro nastavitve loëljivosti fotozapisa, od najveëje (3264 x 2448 toëk) do najmanjπe (1600 x 1200 toëk) ter moænost πirokega zajema (format 16 : 9, 3264 x 1832 toëk). Kakovost fotografije in videa Zdaj æe veë kot leto dni poudarjam, da kakovost fotografije z novejπimi kamerami upada. Vendar se po drugi strani tudi ve, komu so te kamere namenjene in v kakπnih poveëavah se gledajo ter kaj se od fotografij priëakuje.»e primerjam s prejπnjo kamero S3 IS, ima S5 IS vidno bolj zrnato sliko. Vendar kupci πe vedno iπëejo milijone toëk in z vsakim novim modelom kamere jih imajo. Prav tako nam S5 IS nudi kar nekaj zanimivih funkcij, ki jih kamera S3 IS ni imela. Zato je S5 IS vsekakor napredek. Fotografije so za druæinski oz. popotniπki namen fotografiranja povsem dobre in æe v fazi prve obdelave v kameri odliëno obdelane, da ne zahtevajo dodatne raëunalniπke obdelave. Kamera omogoëa samodejno korigiranje nastavitev tudi v naprednejπih naëinih Tv in Av prek funkcij v meniju Safety Shift in Auto ISO Shift. Verjamem pa, da bo veëina fotografov izkoriπëala zeleno nastavitev AUTO ali P in bo z ujetimi fotografijami veë kot zadovoljna. Vsekakor pa lahko slikovne avtomatike prispevajo k odliëni kakovosti slike toëno doloëenih motiv. Preizkusil sem tudi videozapis, Ëeprav to pri kompaktnih fotokamerah le redko naredim. Toda kamera S5 IS je v tem elementu odliëna, saj omogoëa, da, tudi Ëe smo v funkciji fotografiranja, samo s pritiskom gumba vklopimo videozapis, Ëe æelimo, pa obenem πe fotografiramo. Snemanje zvoka pa je v "stereo" izvedbi, iz menija lahko nastavimo jakost zvoënega zapisa, kot tudi vklopimo filter πuma, ki ga prinaπa veter. Pri ogledu videa na TV- ali raëunalniπkem zaslonu niti ne boste opazili kakovostne razlike. Zato je S5 IS zelo dobrodoπla vsem, ki jih vëasih zamika tudi videozapis. Dokupite si zmogljivo pomnilno kartico SDHC, 8 MB, in Ëas snemanja se bo podaljπal do ene ure v najviπji kakovosti. Da je preizkus popoln, je treba kamero iz razreda "megazum" preizkusiti v pravem elementu. S seboj sem jo vzel na izlet na Brione. Med plovbo in tudi na otoku socializma, kjer se je Ëas v naravi in arhitekturi povsem ustavil pred 20 leti, sem lahko zajel odliëne fotografije za lastni fotoalbum in ujel fotografije za "spomine". Le shraniti jih moram prav, da jih bom Ëez 10, 20 in veë let πe lahko pogledal. S kamero so fotografirali tudi prijatelji, da sem lahko sam preizkuπal πe videokamero. Tudi manj izkuπenim samo pokaæeπ, kje sta vklop kamere ter proæilec in dobre fotografije so zagotovljene. Canon PowerShot S5 IS je v programskih nastavitvah æe tako dodelana kamera, da se samostojno odliëno odloëi, kako zajeti posnetek. Za konec Pri kameri S1 IS sem pogreπal predvsem 26 e-fotografija - avgust, september 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

27 Celoten Ëlanek je objavljen na Sony CyberShot DSC-T70 in DSC-T200 Sony ponovno preseneëa in navduπuje. Tokrat nam sicer ne ponujajo rekordnega πtevila slikovnih toëk na tipalu, ne, niso ponovno ustvarili najtanjπe kamere in tudi najveëjega zaslona niso vgradili v kamero. So pa naredili izjemno privlaëni kameri s πe bolj fascinantnim zadnjim delom. Zaslon z razmerjem 16:9, obëutljiv na dotik. Ker sta kameri πe predprodukcijski in πe niti ne najvaljeni od strani podjetja Sony mi manjkajo predvsem tehniëni podatki o kameri, saj za njih πe niso predstavljeni. Toda pojdimo lepo po vrsti. Kameri z imenom Sony CyberShot DSC-T70 in DSC-T200 sta nova modela (zaenkrat πe ne na prodajnih policah, ampak samo namenjeni za preizkuse) Sonyjevih najmanjπih in najelegantnejπih kamer. Njihova posebnost je, da so tanke, kvalitetno izdelane, imajo Ëiste linije, tudi ob vklopu ostanejo enakih mer, saj imajo vgrajene periskopske objektive, kateri nimajo premikajoëih zunanjih elementov in predvsem so enostavne za uporabo. Æe na prvi pogled opazimo, da je T70 bolj namenjen neænejπemu spolu, medtem ko je T200 bolj moπki model. Letos izjemno moderna bela barva odliëno pristoji k T70, lepo razkrije vse mehke linije, imitacija kroma in 16:9 zaslon na zadku dodata samo πe piko na i. T200 je na drugi strani bolj ostrih linij, celotna kamera je povsem Ërna in deluje kot neka poπast. Oblikovno sta oba modela v foto svetu, kot je ipod v svetu mp3-jev. Enostavno Ëudovita in fascinantna Na hitro se bomo dotaknili tehniënih podatkov kamer. T70 ( 90 x V56 x G23 mm) je malenkost manjπih mer kot T200 ( 92 x V58 x G22 mm). Bistveni in edini razliki, kateri loëita kameri sta velikost zaslona in objektiv. T70 ima malo manjπi zaslon velikosti 3 palca (uradnih mer πe ni objavljenih) ter objektiv s 3-kratno optiëno poveëavo. Medtem ko T200 ponuja veëji 3,5 palëni zaslon ter objektiv s 5-kratno optiëno poveëavo. Obe kameri imata SuperSteadyShot SuperSteadyShot funkcijo, kar pomeni, da imata kameri stabilizacijo slike v objektivu. Pri 5-kratnem optiënem zoomu se æe s prostim oëesom na LCD-ju vidi, kako se slika umiri. Vse ostalo je enako, z izjemo oblike. Tipalo ima loëljivost 8 milijonov toëk, fotografije pa lahko zajema tudi v 16:9 naëinu, katere si lahko v HD loëljivosti ogledate na vaπi HD plazmi ali LCD televizorju. NaËin zajema fotografij je lahko povsem samodejen, pri Ëemer samo pritisnete sproæilec, drugo pa opravi kamera. Programska avtomatika P æe dovoljuje doloëene posege v nastavitve, a ni moænosti za nastavljanje Ëasa osvetlitve in zaslonke (kot je æe v navadi pri mini kamerah). Kamera pa ima veliko scenskih nastavitev, v katerih bo uporabnik fotografiral razliëne motive, od visoke obëutljivosti vrednosti ISO brez vkljuëene bliskavice, dolgega Ëasa osvetlitve, vkljuëno z bliskavico, pokrajinskega naëina, fotografiranja snega, fotografiranja na plaæi, kjer se poudari barva neba, fotografiranja ognjemeta in πe povsem na novo razvite funkcije, katera kar kliëe po tem, da se z njo izpostavljaπ v druæbi in si opaæen. Ta na novo razvit naëin fotografiranje se imenuje smile shutter in je opisan nekaj vrstic niæje. Seveda imata obe kameri æe dobro znano funkcijo FaceDetection FaceDetection zaznavanja obraza. Ta zazna veë obrazov na fotografiji, tako da osvetlitev in ostrino prilagodi glede na obraze. A pri Sonyju so πli πe korak dlje. Brez, da bi kdorkoli pritisnil na sproæilec ali dræal kamero v roki je kamera CyberShot T70 ali CyberShot T200 sposobna narediti fotografijo v trenutku, ko je nekdo v kadru in se nasmehne. PreseneËeni?! Morda obrazloæim bolje podrobno? In ko dobimo nasmeh, se kamera sama sproæi. Zanimiva lastnost, ki bo dobila kar precej privræencev, ki se radi pokaæejo in igrajo s kamero. To je funkcija smile shutter. Le ta je soodvisna od funkcije za prepoznavanje obrazov, s tem dodatkom, da zazna tudi kdaj se je oseba nasmejala. Vse kar je potrebno narediti, da bo kamera naredila posnetek v trenutku ko se ena oseba zasmeji, je to, da v scenskih naëinih fotografiranja izberemo smile shutter naëin fotografiranja. Pritisnemo na sproæilec, da funkcijo aktiviramo in kamero lahko pustimo pri miru. Ko bo nekdo (ali veë oseb) priπlo v kader bo kamera zaznala obraze in v trenutku, ko se bo nekdo zasmejal bo naredila fotografijo. Funkcija je uporabna tudi namesto samosproæilca. Kaj boste uporabljali je pa vaπa odloëitev. A verjemite, da se boste z veseljem igrali s to funkcijo, prijatelji se bodo Ëudili vi se jih boste smejali, ko ne bodo morali verjeti. Sony CyberShot DSC-T200 levo in T70 desno. Kamero T200 so glede same veliksoti kamere in zaslona izkoristili do zadnje desetinke milimetra.»e se vrnemo πe na fascinanten 16:9 LCD zaslon. Zameriti mu gre pomanjkanja loëljivosti. Besedilo, ikone, fotografije... enostavno niso dovolj ostre. A to je verjetno tudi posledica uporabe prejπnje Sonyjeve kamere G1 (beri preizkus), katera premore skoraj milijon toëk na zaslonu. Kameri premoreta vsega πtiri gumbe. Sluæijo pa za vklop/ izklop, predogled slik, zoomiranje in sproæilec za zajem fotografije. Dodatni gumbi niso potrebni, saj je zaslon obëutljiv na dotike. In pri kameri v tem razredu je to samo πe dodatni plus. Tudi uporaba se je zaradi tega πe olajπala. Na zaslonu so ob robovih narisane ikone na katere lahko kliknemo in prikliëemo raznorazne nastavitve (katere imajo zraven tudi opise, za kaj so namenjene). Fascinantno je tudi to, da lahko sedaj v sami fazi fotografiranja kliknemo na zaslon v centru (povsod, kjer ni ikon) in tako z enim klikom doloëimo fokusno toëko ali izberemo kje na fotografiji se nahaja obraz (Ëe te funkcije nimamo æe predhodno vklopljene). ZakljuËek Kameri Sony CyberShot DSC-T70 in DSC-T200 sta izjemno elegantni, enostavni za uporabo, s kopico na novo dodanimi funkcijami a predvsem namenjeni, da pritegneta poglede vseh.»e vam avtomatika ni po godu, lahko preko pritiskanja na zaslon nastavljate prav vse parametre, razen zaslonke in Ëasa, tako, da je namenjena tudi malce zahtevnejπim uporabnikom a πe vedno so fotografije veëinoma namenjene druæinski uporabi in printom do velikosti 13 x 18 cm.»e iπëete oblikovno popolno in tehniëno najnaprednejπo mini kamero ta hip, bosta Sonyjeva T modela odliëna izbira.»e gledamo izkljuëno iz staliπëa kvalitete fotografije pa se je pametno πe malo spogledat s konkurenco. Da bosta kameri na trgovskih policah bo πe treba nekaj Ëasa poëakati. Æiga Intihar hitrost delovanja in zaradi veëjih izrezov vsaj kak milijon toëk veë. S2 IS je æe nudila veëino æelenih lastnosti. Toda zame je πe vedno bila prepoëasna v delovanju in za kamero z namenom πirokega uporabniπkega razreda z obëutljivostjo Kamera je πe ena redkih, ki je ohranila uporabo AA baterij. S tem pa kamera pridobi na teæi. samo 400 ISO. In nenazadnje, za bolj izbirënega je bila na voljo samo s srebrnim ohiπjem. Ob prvem spoznavanju s kamero S3 IS sem zapisal, da je to tista kamera, ob kateri se mi æe zastavlja veë vpraπanj. Le zakaj bi za druæinske, popotniπke posnetke sploh πe nosil s seboj zrcalno-refleksno kamero in veliko dodatne opreme, predvsem boljπih objektivov, da bi me kakovost slike iz kamere SLR sploh zadovoljila? (Glejte Ëlanek o primerjavi S3 IS in kamere DSLR.) Fotografije potrebujem predvsem za revijo e-fotografija in za njihovo najveëjo poveëavo na papir v velikosti 13 x 18 cm. Za tak naëin fotografiranja pa sem mislil, da me bo kamera S3 IS zadovoljila. In napredek pri PowerShot S5 IS? Lahko reëem, da so kameri na prvi pogled dodali predvsem veëji zaslon, ki πe vedno ostaja vrtljiv, moænost uporabe zunanje bliskavice in veë megatoëk. Hitrost in uporabniπka vrednost kamere pa sta ostali enaki. Canon nima tako kot konkurenëne kamere πirokega kota, saj ostaja samo na 36 mm (ekv. 35 mm). V primerjavi s konkurenti pa ima izrazite prednosti zaradi hitrosti delovanja, ostrenja, uporabe zunanje bliskavice, moænosti snemanja videa in fotografiranja obenem ter vrtljivega zaslona. V meniju in oknu Function je kar nekaj zanimivih nastavitev, ki so lahko uporabne za zahtevnejπe. Je to dovolj, da se kosa s kamerami s kar 18-kratnim razmerjem goriπënic? Mislim, da je! Seveda za vse tiste, za katere πiroki kot ni tako pomemben in dajo veë na hitrosti delovanja, odliëno hitro ostrenje in konec koncev tudi na kakovost slike. Seveda pa tudi PS S5 IS ne ostane brez πirokega kota, saj lahko uporabimo dodatno predleëo, vendar je uporaba zamudnejπa, dodaten kos opreme pa je le eden. PoËakam samo πe na novi kameri Panasonic FZ18 in Fujifilm 8000sf in potem naredim primerjalni preizkus med Canon S5 IS, Fujifilm 8000sf, Olympus SP-550 UZ, Panasonic FZ18 in Sony H9. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - avgust, september

28 Foto delavnica Bavarski gozd Absorbcija in radiacija Ërnega telesa ter z njim povezana barvna temperatura»lanek bom kar takoj zaëel s πokantno novico: Ërno telo sploh ni Ërno. Res je, da æe po definiciji absorbira vso svetlobo, ki pade nanj in je Ëisto nië ne odbije, vendar mu nihëe ne prepreëuje, da bi sam seval, kot æarnica in sonce. Ëe bi æeleli, da bi bil popolnoma temen, bi ga morali ohladiti na absolutno niëlo (0 K) in tako umiriti popolnoma vse vibracije v materialu, kar pa ne gre. Vendar sploh ni nujno, da mi to svetlobo vidimo. Ëloveπko oko je zelo omejeno in vidi samo nekje od 400 do 800 nm (z izjemo dojenëkov v prvem tednu æivljenja, ki lahko vidijo tudi precej infrardeëega spektra) in Ëe telo ne seva ravno v tem obmoëju, je za nas paë Ërno. Verjetno ste kdaj videli posnetek kakπnega kovaëa. Je bilo vroëe æelezo Ërno? Ne, bilo je rdeëe. RdeËa barva ima najdaljπo valovno dolæino oz. najniæjo frekvenco, ki jo Ëloveπko oko zazna (ravno zaradi tega temu, kar ima πe niæjo frekvenco in je nevidno, reëemo INFRArdeËa - pod rdeëo).»e bi tisto æelezo bolj ogreli, bi mu rekli da je razbeljeno, bilo bi namreë bele barve. Zakaj bele? Bela je kombinacija rdeëe, zelene in modre.. torej bi telo sevalo malo povsod. Maksimum bi bil verjetno nekje pri zeleni. Ëe bi ga πe naprej greli, bi postalo modrikasto in potem vijoliëasto. Kasneje bi se maksimum spet odmaknil v nevidni del spektra (pod 400nm), vendar bi zaradi vedno veëje koliëine oddane svetlobe tudi v vidnem spektru bilo dovolj fotonov. Teorija pravi, da vsa telesa s temperaturo razliëno od 0 K sevajo v vseh vsalovnih dolæinah. Torej tudi revija, ki jo dræite v roki pri sobni temperaturi lahko seva v vidni svetlobi. Vendar bo oddala kakπen viden foton na pribliæno tisoë let, kar ni ravno dovolj, da bi si z njo svetili. Idealno Ërno telo je teæko izdelati, ker vsak material odbija vsaj malo svetlobe iz okolice. Najboljπi naëin je, da se naredi zaprto πkatlo, ki je v nortanjosti pobarvana v Ërno oziroma celo obdana s kakπnim materialom, ki zelo malo odbija (recimo s podobnim velurjem, kot je v sonënih blendah boljπih objektivov). V njej se naredi manjπo luknjo. Vsa svetloba, ki bi padla v luknjo, bi se morala od notranjih Ërnih sten kar nekajkrat odbiti, preden bi zbeæala ven, torej je luknja skoraj idealno Ërno telo. Tako prenosno Ërno telo je dobro imeti tudi za izmeriti Ërno toëko v fotografiji.»rnina obiëajnih belo-sivo-ërnih listiëev je daleë od idealne. KoliËina oddane svetlobe Ërnega telesa S ponosom lahko povemo, da fizikalni zakon, ki nam pove, koliko energije telo pri doloëeni temperaturi odda v obliki svetlobe, nosi slovensko ime. Stefan-Boltzmannov zakon pravi, da je j (iæzarevana energija na enoto povrπine telesa) Ërnega telesa enaka kjer T predstavlja temperaturo (seveda v kelvinih), sigma pa je kostanta, ki nas trenutno ne zanima. Bistveno je, da oddana MUZEJ NOVEJ E ZGODOVINE CELJE in FOTOGRAFSKO DRU TVO CELJE v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije, FZS 15/07, razpisujejo 3. FOTOGRAFSKI NATE»AJ ZA PELIKANOVO NAGRADO 1. NateËaja se lahko udeleæijo amaterji in profesionalni fotografi v Republiki Sloveniji in Slovenci iz zamejstva. 2. Tema: Ëlovek v urbanem okolju. Dovoljene so vse fotografske tehnike. Vsak udleæenec lahko poπlje najvec 6 fotografij, barvne ali Ërno bele. Najmanjπi format je 20x 30cm in najveëji 50x 70 cm. 3. NateËaj je anonimen. Avtor mora k fotografijam priloæiti zaprto kuverto, ki mora vsebovati naslednje podatke: - geslo, s katerim se udeleæuje nateëaja, - seznam del kot so oznaëena na fotografijah, - podatke o avtorju (ime in priimek, naslov, davëno energija na enoto povrπine raste s Ëetrto potenco temperature. Ëe torej telo iz 300K segrejemo za 30 stopinj na 330K, radiacija zraste za skoraj 50%. KoliËina oddane svetlobe sivega telesa Zgornja formula velja za idealno Ërno telo, ki ga v naravi le redkokdaj najdemo, zato bomo sedaj naredili miselni eksperiment. Recimo, da damo telo, ki absorbira 80% prejete svelobe (torej temno, nikakor pa ne Ërno) v Ërno πkatlo enake temperature. Stene πkatle bodo naπe telo obsevale z doloëeno koliëino svetlobe. Ker morata telesi ostati v ravnovesju, mora Ërno telo oddati enako koliëino svetlobne energije, kot jo je sprejel. Torej stefanov zakon ne pove samo, koliko svetlobne energije telo odda, ampak tudi, koliko je je sprejel. Razlika je samo v tem, da pri oddani damo v formulo temperaturo telesa, pri sprejeti pa temperaturo okolice. Ëe sta ti enaki velja ravnovesje. Ëe pa se recimo postavimo ven na sonce (ki ima seveda viπjo temperaturo od nas), bomo od sonca seveda sprejeli veë toplote, kot je bomo oddali in nam bo zato postalo vroëe.»e pa je to naπe telo v πkatli sivo in absorbira le 80% prejete svetlobe in je 20% odbije, je bo moral tudi oddajati samo 80%, ker zaradi ravnovesja lahko odda le toliko, kolikor prejme. Torej lahko Stefanov zakon spremenimo v kjer nam a pove reflektivnost telesa. Ëe je 1, imamo perfektno Ërno telo, ki ne odbija nië, kot idalno Ërno telo, Ëe je 0, pa odbija vso svetlobo kot idealno ogledalo. To se da zelo hitro preveriti.»e pod sonce postavite Ërn in bel predmet, se bo Ërn kar hitro zelo segrel. Zato imamo ponavadi poleti svetlejπa oblaëila na sebi. IzraËunajmo temperaturo svetlobe Ko v fotografiji pri kalibraciji bele barve reëemo, da ima svetloba 6500K, s tem mislimo, da je njen spekter (pribliæno) tak, kot bi ga imelo na to temperaturo segreto Ërno telo. Maksimum tega spektra se izraëuna po zelo preprosti formuli kjer je T temperatura, a pa valovna dolæina. Pri 6500K je maksimum na 446nm in je zato ta bela svetloba modrikasta, pri 5500K pa 527nm in je zato bolj rumenkasta. Obliko spektra nam da Planckov zakon Ërnega telesa: πtevilko, πtev. transakcijskega raëuna, telefon). Vsaka fotografija mora na hrbtni strani vsebovati naslednja podatka: - avtorjevo geslo, - zaporedno πtevilko. 4. Prijavnina znaπa 7 eurov in mora biti priloæena fotografijam. 6. Æirija bo podelila naslednje nagrade: 1. nagrado eurov - PELIKANOVA NAGRADA, 2. nagrada - praktiëna nagrada v vrednosti 300 eurov, 3. nagrada - praktiëna nagrada v vrednosti 200 eurov in 3 diplome. 7. Avtor mora imeti sprejeta najmanj tri dela, saj bo æirija ocenjevala opus kot celoto in njegovo sporoëilno vrednost. 8. Vsak avtor prejme katalog razstave. 9. teje se, da vsak avtor sprejema pogoje nateëaja. kjer je v frekvenca, h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe, k Boltzmannova konstanta in T temperatura. Med frekvenco in valovno dolæino seveda velja relacija v =c. Temperatura sonëne povrπine, fotosfere, je 5700K in to je tudi temperatura njegove svetlobe. Vidimo, da maksimum pade na 500 nm, kar je nekje rumenozeleno in ravno zato so naπe oëi ravno na to svetlobo najbolj obëutljive. Æal pa pri slikanju s sonëno svetlobo ne moremo vedno uporabljati te nastavitve. Velik vpliv ima namreë tudi modro nebo, s temperaturo nekje med 12000K in 18000K. To seveda ne pomeni, da je nebo tako vroëe, je pa tako modro, kot bi bilo tako vroëe telo. Skupni efekt je svetloba z nekje 6500K, zato smo si v filmskih Ëasih morali pomagati s skylight filtri, ki naj bi segreli barvo, v bistvu pa jo ohladijo. Zanimiva besedna napaka je ta, da ko reëemo, da je bela barva mrzla, v fotografiji ponavadi mislimo na bolj modrikasto, kar pomeni, da je barvna temperatura viπja. Fizikalna in psiholoπka definicija mrzle in tople barve sta si nasprotujoëi. Jutranja in veëerna sonëna svetloba imata niæjo temperaturo, saj morajo æarki potovati skozi veëjo koliëino atmosfere kot sredi dneva, ko padajo skoraj pod pravim kotom. Zato se veë svetlobe ukloni in pride do nas manj æarkov z niæjo valovno dolæino. Tabela barvnih temperatur (Sidney F. Ray: Scientific Photography and Applied Imaging, Focal press, 1999): SveËa 1930 Sonce ob vzhodu 2000 Navadna æarnica K Fluorescentna æarnica (warm white) Fotografska luë 3000K 3200K Fluorescentna æarnica (daylight) 4500 Sonce opoldne 5400 Flash PovpreËna dnevna svetloba (sonce in nebo) 6000K 6500K Modro nebo K 10. Organizator bo æe pred ocenitvijo izloëil vsa dela, ki ne izpolnjujejo pogoje tega nateëaja, predvsem pogoje iz 2. in 3. toëke nateëaja. 11. Udeleæenci naj svoja dela poπljejo ali prinesejo v zaprtih kuvertah na naslov: Fotografsko druπtvo Celje, p.p.222, 3001 Celje. V spodnjem levem kotu naj bo pripis: Pelikanova nagrada, ne odpiraj. 12. Koledar razstave: - vsa dela morajo na naslov iz 11. toëke nateëaja prispeti najkasneje do , - otvoritev razstave, razglasitev rezultatov in podlitev nagrad bo v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg celjskih knezov 9, v soboto 22., ob 10. uri, - dela bodo vrnjena do Organizator si pridræuje pravico objave del v propagandne namene nateëaja. 28 e-fotografija - avgust, september 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

29 Digiskopija Idel. Obljuba dela dolg, zato vam poπiljam kratko predstavitev digiskopije. Digiskopija je nova veja tehnike fotografiranja oddaljenih predmetov. Boter tega izuma je bil malezijec Laurenec Poh, ki je v letu 1999 pri opazovanju ptic po nakluëju spoznal, da lahko opazovane ptice z digitalnim fotoaparatom preko teleskopa tudi posname.ta tehnika fotografiranja se je zelo hitro prijela predvsem pri naravoslovnih fotografih saj nam razmere v naravi velikokrat ne dopuπëajo da se æivalim (predmetom) dovolj pribliæamo. kompaktom ali dslr. V zaëetku so imeli kompakti zelo majhne lcd ekranëke in je bilo ostrenje preko njih teæko, zato sem nekaj Ëasa uporabljal TV-lcd.Kasneje so se kompakti izpopolnjevali in lcd so bili vse veëji in kvalitetnejπi, zato sem lcd TV opustil. e najveëji problem pri digiskopiji je ostrenje saj zelo, zelo majhna napaka pri ostrenju teleskopa in posnetek je neoster. Polski zajec Digiskopija je tudi cenejπa od klasiëne saj klub zmoglivim teleobjektivom ti niso dovolj za posnetke manjπih ptic na veëje razdalje. Meja teleobjektivov z telekonverterji redko presega 1200mm pa πe pregreπno dragi so, medtem ko pri digiskopiji uporabljamo neprimerno veëje goriπënice.tu se digiskopija πele zaëne, saj pri 20 kratni poveëavi na teleskopu in 3kratnem zumu na digitalnem aparatu dobimo goriπënico cca 3000mm, kar pa je za teleobjetive nedosegljivo. Seveda se z razdaljo izgublja kvaliteta, ki pa je πe vedno zadovoljiva za dokumentarne posnetke.pri veëji poveëavi na teleskopu pa dobimo πe veëje poveëave. Sam ne uporabljam na teleskopu veëjih poveëav od 30x, raje se poskuπam ptici pribliæati. Opreme, ki omogoëa dobro digiskopijo ni prav veliko na træiπëu. Omenil bom le najvidnejπe proizvajalce teleskopov Zeiss, Swarovski, Leica..NajveËkrat uporabljeni digitalni fotoaparati za digiskopijo so Nikonovi Coolpixi. V zadnjem Ëasu so se pojavili tudi drugi ki so uporabni za to zvrst fotografije. V zaëetku sem uporabljal coolpix 885, kasneje coolpix 995. Zadnje Ëase sem testiral kar nekaj kompaktov, ki so po tehniënih podatkih ustrezali vendar se je najbolje odrezal Samsung Digimax V800, ki ga uporabljam zadnje leto.razliko med prejπnjimi kompakti in Samsungom se opazi πele pri poveëavah pa tudi laæje je delati z njim zaradi velikega in kvalitetnega lcd-ja.testiral sem tudi nekaj dslr jev pa zaradi nekaterih pomanjklivosti, ki so pomembne pri digiskopiji jih πe ne uporabljam. Je pa kar nekaj dslrjev na træiπëu ki se jih da uporabljati tudi sedaj z posebnim adapterjem od Zeissa vendar z omejitvami. Nekateri prizvajalci fotografske opreme æe vgrajujejo v dslr je veëje lcd, live preview, majnπe in laæje objektive..o dslr bom poskuπal drugië napisati kaj veë. To je zelo groba predstavitev digiskopije zato πe nekaj fotk opreme kjer je razvidno kako je vse skupaj zmontirano. SISTEM S PREMI»NIM ADAPTERJEM TIP ZEISS LiπËek Za dobre posnetke so zraven kvalitetnega teleskopa in primernega digitalnega fotoaparata (kompakta ali nekaterih dslr) potrebni πe dober stativ z primerno glavo za vpetje teleskopa, adapter za povezavo teleskopa in kompakta ter nekaj drobnih pripomoëkov, brez katerih pa se da vseeno digiskopirati, vendar je obiëajno slabπa kvaliteta posnetkov.. Tisti ki se æe dalj Ëasa ukvarjamo z digiskopijo ugotavljamo, da je za to zvrst fotografije potrebno imeti "kilometrino".»e poenostavim, treba je dodobra spoznati opremo in njihove nastavitve. Ko Ëakamo ali zalezujemo neko æival ni Ëasa za uëenje vaæna je vsaka sekunda, zato moramo delati hitro in Ëim tiπje da nas æivali ne opazijo. Pri digiskopiji ostrimo teleskop roëno "navidezno" izostreno sliko posnamemo z Ta sistem omogoëa samo horizontalen format (razen izrezov) Je zelo hiter in enostaven za montaæo mora pa biti stativ pribliæno v horizontali! Na zelo poπevnih terenih porabimo veliko Ëasa za postavitev stativa pa tudi kasneje pri pribliæevanju "objektu" nam pobere dragocene sekunde saj kot sem omenil pri tem adapterju mora bit teleskop horizontalno.»e ni moramo pri posnetkih delati izreze. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

30 Foto klub e-fotografija SISTEM IZDELAN PO MOJI ÆELJI IN ZAMISLI JE VELIKO UPORABNEJ I pridruæite se nam! Posneto pred par leti: Razdalja cca 3,5km v zelo slabih svetlobnih pogojih Adapter1 Adapter2 Ta adapter mi je po mojih navodilih izdelal prijatelj, ki se tudi ukvarja z digiskopijo. Prednost tega adapterja je da ko natakneπ kompakt na teleskop ni pomembna lega teleskopa saj je moæno kompakt vrteti za 360 stopin -torej tudi pokonëen format. Objektiv kompakta je vedno v centru okularja teleskopa.tako odpadejo izrezi zaradi "visenja", πe veëja prednost je pokonëen format vsaj pri nekaterih pticah je to zelo uporabno. Na primer Ëaplje, kormorani, oziroma tam kjer je pokonëen format zaradi kompozicije primernejπi. Za laæjo predstavo kvalitete digiskopije bom priloæil tudi nekaj originalov. Sam sem prepriëan da se za to zvrst fotografiranja lahko uspeπno uporablja tudi kompakte.v teh nekaj letih digiskopiranja sem vedno teæil k veëji tehniëni kvaliteti fotografij in priπel do nekaterih spoznanj ki so zame zakon in se tega striktno dræim. Teh nekaj ugotovitev bom spodaj navedel in dal tudi kak primer.v kolikor boste imeli πe kako vraπanje bom poskuπal πe dodatno pojasniti. 30»e se ozrem par let nazaj, ko sem zaëel digiskopirati je bila kvaliteta mojih posnetkov bistveno slabπa. Razlogov je bilo veë od majn zmogljive opreme, slabπa obdelava fotk in nenazadnje tudi izkuπenj (kilometrine).pred leti πe nisem vedel (prej sem delal z zrcalno refleksnim), da je potrebno surovo fotko πe obdelati v ps s programi. A mi je to po par objavljenih fotografijah na portalu e-fotografije kmalu postalo jasno, da se bo potrebno nauëit vsaj osnovne obdelave. Ker sem po naravi bolj tehniëno usmerjen in vedno teæim k popolnosti, so mi te kritike samo koristile.udeleæil sem se nekaj teëajev za ps in danes sem prepriëan, da Ëe bi fotografije pred par leti obdeloval z danaπnjim znanjem bi bile fotke mnogo boljπe. Na æalost je za dobro fotko potrebna obdelava, tu ne mislim fotke za domaëo uporabo, za vse ostalo pa je nujna obdelava.no tudi za domaë album posebej Ëe ti kakπen posnetek priraste k srcu. Vsi si æelimo lepe, ostre predvsem pa realne barve, take kot smo jih videli ko smo pritiskali na sproæilec a so rezultati velikokrat drugaëni od æelja. Za to najveëkrat krivimo tehniko a smo v najveëji meri krivi sami, ker se premalo potrudimo na terenu. NajveËkrat se te napake zelo teæko popravi ali pa jih je nemogoëe odpravit in treba je ponoviti vajo seveda Ëe imamo za to moænost. Vsak ima nekako svoj naëin in program s katerim obdeluje fotografije, odvisno od fotografa zakaj æeli uporabit posnetek. Ne bom se spuπëal v podrobnosti, ki jih niti ne obvladam podal bom na kratko moj naëin obdelave. -poskuπam dobit Ëimbolj naravne barve -poskuπam popravim kompozicijo -odstranim kak majhen zelo moteë element -poskuπam odstranit malo πuma, vendar ne na raëun prevelike izgube detajlov -poskuπam fotografijo dodatno izostrit To je v grobem moj potek obdelave fotografij, seveda bi veliko mojstrov to naredilo veliko bolje od mene, predvsem tisti ki se z obdelavo ukvarjajo profesionalno. Velja pa si zapomnit da Ëe se na terenu bolj potrudimo, imaπ v "temnici" veliko manj dela. To je zlato pravilo vsaj zame. Za laæjo primerjavo bom dal par fotk posnetih pred leti in nekaj posnetih v zadnjem Ëasu. Marjan Cigoj e-fotografija - avgust, september 2007 Zelenonoga tukalica Posnete zadnje Ëase: Tascica Luna Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

31 Fotografija mimo raëunalnika. S tiskalniki serije SELPHY si lahko doma izdelujemo najcenejπe fotografije v velikosti 10 x 15cm. Do odliëne fotografije... IXUS 70 IXUS 75...in videa... DC210...s produkti! Avtera d.o.o., martinska 106, 1000 Ljubljana Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

32 e-fotografija predstavitev izdelave fotografij veëjih formatov Osnove in tehnike fotografiranja / Barve Namen mi je s posameznimi poglavji seznaniti vas, predstaviti in pouëiti uporabnike digitalnih fotoaparatov, tiskalnikov in druge opreme za predvajanje fotografij o osnovah digitalne fotografije. Poglavja bomo skuπali strniti v tri kategorije: osnove digitalne fotografije, uporaba razliënih dodatnih pripomoëkov in v tretji kategoriji podati nekaj naprednih tem s podroëja uporabe digitalne tehnike. Pri pisanju Ëlankov, ki so povzetki iz tujih Ëlankov, so rabljeni domaëi izrazi, v oklepaju pa so navedeni tuji izrazi, ker mnogi πe niso poslovenjeni. 1 Osnove digitalne fotografije 1.1 Zaznavanje barv Barve lahko obstajajo le, Ëe so podani trije elementi: opazovalec, objekt in svetloba. Seveda je preprosta bela svetloba v vidnem spektru spoznana kot brezbarvna.»e pa jo usmerimo v nek objekt, ta selektivno blokira doloëene barve, druge pa razprπi v opazovalcu zaznavno barvno skalo, kot je prikazana na sliki 1. Slika 1: Lom svetlobe 1.1.1»loveπko dojemanja barv: naπe oëi in videnje»loveπko oko ima predel oëesnega ozadja, ki ga imenujemo mreænica (retina), ki je odgovorna za pretvorbo svetlobnih draæljajev, ki prihajajo v oko. Mreænico gradita dva tipa svetlobnih Ëutnic (senzorjev draæljajev), ki jih imenujemo Ëepki in paliëice (glejte sliko 2). PaliËice (rod celice) so obëutljivejπe za πibko svetlobo in jo zaznavajo le kot svetlobo.»epki (cone celice) funkcionirajo na moëno svetlobo in so tudi sposobni loëiti tri osnovne barve, od katerih so ene obëutljivejπe za kratko valovanje svetlobe (S), modra barva, druge za srednje (M), zelena barva, in slednje za dolgo valovanje (L) ali rdeëa barva, kar je prikazano na sliki 3. svetlobe. S slike 4 pa lahko razberemo, da je najveëja obëutljivost pri 555 nm (rumena). Slika 3: Barvna paleta posameznih Ëepkov Slika 4: Svetlobna paleta vidnega spektra Barvni model CIE Vsa dozdajπnja opaæanja barv so na neki primerjalni osnovi, kar je vodilo do razmiπljanja, kako urediti barvni spekter. Sredi dvajsetega stoletja je francoska organizacija Commission International de l Eclariage (CIE) izdelala metodo za sistematiëno merjenje barv in njihova razmerja do valovnih dolæin. Model temelji na dejstvu, ki smo ga omenili v prejπnjem razdelku, da naπe oko vidi le tri osnovne barve. Dojemanje barv je merjeno v tridimenzionalnem koordinatnem sistemu, kjer se izmerjene vrednosti meritev nanaπajo na osi X, Y in Z (glejte sliko 5 a). Ta tridimenzionalni sistem se nato prevede na dvodimenzionalno ravnino X-Y in je viden v obliki, ki je prikazana na sliki 5 b. Obrobe lika oznaëujejo valovne dolæine posameznih barv, kjer so na zunanjem robu Ëiste spektralne barve, znotraj pa vsi moæni odtenki do akromatiëne toëke bele barve. A B Slika 7: Primarni in sekundarni barvni krog Meπanje barv Ustvarjanje barv v naπem vidnem polju lahko predstavimo s kombinacijo osnovnih treh barv, z uporabo aditivnega ali subtraktivnega procesa meπanja barv. Aditivni proces ustvarja barve s seπtevanjem svetlobe na Ërnem ozadju, kar pa ni enako pri subtraktivnem procesu. Tu pigmentne barve seπtevamo, da selektivno prekrijemo belo. Za pravilno razumevanje teh procesov si oglejte sliko 8. Aditivni proces Slika 8: Barvno meπanje Subtraktivni proces Naprave, ki uporabljajo te osnovne barve, lahko ustvarijo najveëje πtevilo barv. Monitorji uporabljajo aditivni proces. Iz tega sledi, da monitorji uporabljajo rdeëo, zeleno in modro barvo, kar iz angleπkega izrazoslovja pomeni proces RGB. VeËina tiskalnikov pa uporablja pigmentiranje oziroma barvanje z barvami cian, magenta in rumena (yellow). Tak naëin barvanja imenujemo proces CMY, Ërnila, ki absorbirajo svetlobo in ustvarijo subtraktivne barve. Tiskalniki uporabljajo tudi Ërno barvo CMYK, ker samo CMY ne more izdelati dovolj tonov Ërne. Na naslednji sliki si lahko ogledate barve v obeh procesih. A Slika 5: Barvni model CIE B A B Slika 2: Struktura mreænice (retine) Izrez A na sliki 2 predstavlja sploπno ureditev plasti mreænice. Diagram osnovne razporeditve mreænice B pa prikazuje tri nevronske verige Ëutnic, in sicer fotoreceptorje, bipolarne celice in ganglije. Svetlobni draæljaji, ki prihajajo v oko, se po prikazani poti pretvorijo v elektriëne impulze, ki se posredujejo v moægane, da lahko zaznamo barve. Poudariti moramo, da se Ëutnice (receptorji) zaënejo odzivati πele na valovne dolæine, ki jih merimo v nanometrih (nm), πele nad 380 nm (modra) do konëne valovne dolæine okoli 700 nm, kar velja za rdeëo barvo. Slika 3 prikazuje, da ni vsaka celica enotna barva, temveë obstaja doloëeno prelivanje glede na valovno dolæino Triadni sistem osnovnih barv v Ëloveπkem oëesu je prenesen tudi v raëunalniπki svet, kjer se na zaslonu imenuje slikovna pika. Nikoli ne vidimo posamezne slikovne pike, temveë meπanico razliënih odtenkov, ki jo sprejmemo kot barvo ali hue. Barvno razglabljanje moramo seveda deliti πe dalje. Osnovne tri barve tvorijo primarne barve (glejte sliko 7 A), ki so rdeëa, zelena in modra.»e pa pogledamo 180 stopinj nasproti osnovnim barvam, dobimo njihove komplementarne barve, ki so sestavljene z dvema prileænima barvama in nimajo nië od nasprotne barve (glejte sliko 7 B). Komplementarne barve imenujemo tudi sekundarne ali pa tudi print primarne barve. Seveda se naπ delitveni proces nadaljuje tako dolgo, da v celoti zapolnimo krog in dobimo krog barvnega spektra, ki ga s tujko imenujemo HUE (slika 6). v stopinjah Slika 6: Krog barvnega spektra HUE Slika 9: Barvne meπanice v obeh procesih Subtraktivni procesi so dovzetnejπi za spremembe v okolju, saj morajo barvo proizvesti. Tiskane barve pa zahtevajo specifiëen tip osvetlitve, da pravilno reproducirajo barve, ki so na zaslonu Barvne lastnosti Do zdaj smo bili navajeni barve gledati samo kot nek odsev. Z znanjem, ki smo si ga pridobili do zdaj, pa bomo opazovali barve iz popolnoma novega pogleda. V stroki in tudi v fotografiji se uporabljata dva modela predstavljanja barv, in sicer HSV (Hue, Saturation, Value) (slika 13 A) in HSL (Hue, Saturation, Luminance) (slika 13 B). Model HSV je navzdol obrnjen stoæec in je bliæji po uporabi v fotografiji, ki ga bomo obravnavali v nadaljevanju. Prav tako pa veëina programskih produktov podpira ta model. Model HSL je s strokovnega vidika pravilnejπi, saj za izraæanje nasiëenosti uporablja vse stopnje od Ërne do bele, kot je πe posebej dobro razvidno s slike e-fotografija - avgust, september 2007 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

33 - Trgovina Foto Mixi 26.september ob 17h (diamant BTC Ljubljana) Barve bomo za naπe potrebe opazovali v izbranem modelu HSV, iz treh razliënih dimenzij. Prva dimenzija, ki jo æe poznamo, je barva ali barvni odtenek, ki se razprostira v naπem barvnem krogu, s tujo besedo ga imenujemo HUE. Z besedo HUE, ki æal nima πe pravega slovenskega izraza, æelimo poudariti barvni odtenek, kot je npr. rdeëa, vijoliëasta, modra ali katera druga. Hue lahko natanëneje opredelimo tudi kot izraz, katera valovna dolæina je dominantna. Med opazovanjem posamezne barve smo odkrili, da vse, za primer vzemimo rdeëo barvo, niso enake. Opaæamo svetlejπe ali pa temnejπe rdeëe barve. To dimenzijo opaæanja bomo imenovali vrednost ali VALUE. Vrednost, ki opisuje sploπno intenziteto oziroma moë svetlobe, bomo v naπem diagramu opredelili kot spremembo po viπini barvnega stoæca. Zadnjo dimenzijo, ki opisuje naπ odnos do barve, bomo imenovali nasiëenost ali saturation. NasiËenost barv oznaëuje njihovo spremembo, glede na poloæaj v krogu. Barve na zunanjem delu, kjer so dominantnejπe, bomo imenovali nasiëene.»e se premikamo proti sredini stoæca po osi S, nasiëenost pada, tako kot pada dominantnost, ki v srediπëu doseæe belo barvo. Zdaj lahko dodamo πe, da se vrednost od srediπëa proti spodnjemu delu po osi V premika v podroëje Ërne barve, kar pomeni, da na sredini naπega barvnega kroga oblikujemo celoten spekter sivine (glejte sliki 10 a in 10 b). AB Slika 10: Barvni model HSV Doseæene barve, kot je bilo prikazano do zdaj, niso zgolj svetloba na eni valovni dolæini, temveë vsebujejo cel spekter valovnih dolæin. Barvni odtenek ali HUE opisuje, katera valovna dolæina je dominantna.»e pogledamo po razseænosti barvnih spektrov v horizontalni ravnini, kot je prikazano na sliki 11, vidimo, da prevladuje v tem primeru barvni odtenek modre barve, druge pa so v spektru z manjπo intenziteto. Slika 11: Barvni spekter z modrim odtenkom Podobno sliko imamo pri predstavitvi barvne nasiëenosti. Na sliki 12 A je predstavljena nizka nasiëenost, kjer je krivulja moëno razvleëena, in na sliki 12 B visoka nasiëenost barve, kjer je krivulja zelo ozka. Slika 12 A: ibka nasiëenost Slika 12 B: Visoka nasiëenost A: Model HSV B: Model HSL Slika 13: Modeli predstavljanja barv Pogled od zgoraj - naris Pogled od strani - stranski ris Slika 14: Barvni model HSL v obliki krogle Boris alej Uporabljeni viri: Slike 1, 3, 4, 8, 9, 11 in 12: Sean McHuge, tutorials.htm Slika 2: Sinauer Associates, Inc., Sliki 13 in 14: Wikipedia, the free encyclopedia, wiki/hsv_color_space#column-one in Avsa» Alexandre Van de Sande Slike 5, 6, 7 in 10: NC State University, colormodels/color_models2.html Creative Commons, by-sa/2.5/ Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - avgust, september