e-fotografija Kompakt proti SLR Preizkusili smo e-videografija Alpha je rojena!

Transcript

1 e-fotografija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje junij - julij 2006 letnik 5 πt.24 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov In priπel je dan, ko sem se sam resno vpraπal, ali naj s seboj na krajπe potovanje vzamem SLR ali kompaktno kamero iz razreda 12-kratnega zuma. Fotografije potrebujem predvsem za objavo v spletu, poveëave v velikosti 13 x 18 cm na fotopapir in za objavo v reviji. Za vse moje æelje glede kakovosti vem, da me bo kamera zadovoljila. Edino vpraπanje je bilo, kako se bo kamera odzvala na potrebe po hitrosti fotografiranja. Vse drugo pa je govorilo v prid kompaktni kameri iz razreda 12- kratnega zuma. Mi bo od sedaj naprej kompaktna kamera na izletih/ potovanjih zamenjala zrcalno refleksno? Kompakt proti SLR Adobe PhotoShop CS2 uëilnica IV.del Spoznajmo moænosti Preference. Alpha je rojena! Sony je z lastno SLR kamero naredil nov, velik korak v fotografskem svetu. Malo drugaëen pogled na podvodno fotografijo Kdor hoëe narediti dobro podvodno fotografijo, naj kar takoj pozabi na digitalne kompaktne kamere v zaπëitnih ohiπjih z vgrajeno bliskavico! (To sem napisal zato, ker me vse preveëkrat mladi fotografi spraπujejo, kaj naj naredijo, da bodo izboljπali svoje podvodne fotografije...). Torbe in nahrbtniki Kako bomo nosili svojo opremo? Vsekakor primerno zaπëiteno in lepo urejeno. Ampak bomo raje nosili torbo za Ëez ramo ali nahrbtnik? Navigacija za telebane Preizkusili smo e-videografija Kljub temu, da smo na predstavitvi lahko na enem mestu obdëudovali tudi odliëne HD monitorje velikih formatov in Hitachijeve profesionalne studijske kamere, kakor tudi najnoveπe Avidove programe (ta hip najpopularnejπi Liquid 7) pa je bila v srediπëu zanimanja ravno kamera JVC HD-100, ki med poznavalci slovi po nekaterih povsem lastnih znaëilnostih. Fotografski nateëaji - predstavite vaπe fotografije ste pohodnik, pilot, jadralec ali potujete precej po Evropi potem pa obstaja precej reπitev. Eno izmed podjetij, ki je tudi med Slovenci precej poznano, je Garmin. Osnove in tehnike fotografiranja XIV. del Pametno je, da si slike uredimo tematsko in po pomembnosti.

2

3 Digitalna zmeπnjava! Digitalna foto tehnika je povsem spremenila zmeπala fotografski svet. e nekaj let nazaj smo med glavnimi ponudniki fotokamer poznali povsem druga imena. Mlajπi fotografi, ki zaradi priroënosti foto digitalne tehnike hitro vstopajo med prave fotografe marsikatera podjetja, ki so krojila foto svet πe pred desetimi leti niti ne poznajo veë. Vse bolj na vrh trkajo podjetja iz sveta elektronike. Sony in Samsung sta æe danes povsem na vrhu kot ponudnika kompaktnih kamer in æe vstopata na velika vrata v SLR svet. Panasonic sicer nima visokega trænega deleæa po koliëini prodaje. Je pa najboljπi iz pogleda najviπjega cenovnega ponudnika kompaktov in v tem elementu koliëinskega prodajalca. Casio je zelo prepoznaven na japonskem, prav tako Sanyo, za katerega se govori, da tako ali tako skrbi za sestavljanje vseh kompaktnih kamer iz niæjega cenovnega razreda. Edini pravi starejπi foto ponudnik, ki konkurira elektronskim v vseh segmentih je ostal samo πe podjetje Canon. Na veëini trgov in svetovno, ostaja Canon vodilni ponudnik in koliëinski proizvajalec. Je tudi edini, ki razvija in ima svojo vrhunsko elektronsko tehnologijo tipal in procesorjev. Poleg tega pa ima najveëji træni deleæ v segmnentu kompaktnih kot SLR kamer, ki πe edine dajejo garancijo za πirjenje, saj se je trg kompaktnih kamer v razvitem svetu æe zasiëil. Podjetja priëakuje samo πe okoli tri odstotno poveëanje prodaje, a πe to samo na raëun velikega ruskega in polskega trga. Vse bolj pa se v ospredje prebija Samsung. In kot predvideva tudi nemπko podjetje Gfk, ki zasleduje z analizami celoten svetovni trg, se æe v naslednjem letu predvideva, da bo prav Samsung priπel na tretje mesto glede koliëinske prodaje in to takoj za Canon in Sony. Nikon vse bolj ostaja samo v segmentu SLR proizvodnje. Sony pa πele vstopa v ta svet. Po nakupu oddelka Minolta so v juniju predstavili svojo prvo lastno SLR fotokamero pod imenom Alpha. Njihov prihod bo zelo hitro spremenil tudi razmerje med proizvajalci SLR fotokamer. V letoπnjem letu se predvsem po letoπnji Photokini (konec septembra na katerega vas popelje tudi e-fotografija), ko bodo predstavljene vse nove SLR fotokamere predvideva kar 30-40% porast njihove prodaje. Zato bo na tem podroëju najbolj zanimivo in tudi e-fotografija vas bo o tem foto segmentu najbolj obveπëala. Prihajajo poëitnice, nakup fotokamere za zajem naπih lepih trenutkov in nato vpraπanje kaj s fotografijami. Kamero izberite po pameti. Pred nakupom se vpraπajte za kaj fotokamero potrebujete in laæje boste naπli svojo. Ne pozabite prebrati navodila, da boste lahko pravilno rokovali z njo. Predvsem pa po fotografiranju, ko si boste doma v miru ogledali fotografije, najboljπe izberite in si jih izpiπite na foto papir preko tiskalnika ali preko fotolaboratorija, saj si boste le tako za dolga leta ohranili vaπe spomine. Na tem podroëju pa so veëja podjetja æe napovedala nove spremembe. Bomo πe sploh prenaπali fotografije iz foto kamere? O tem pa v naslednji πtevilki revije e-fotografija. Beseda urednika Fotografski nateëaji! Spletna galerija s pomoëjo slovenskih foto podjetij najavlja skozi poletje veë nagradnih foto nateëajev. Na nateëaj z naslovom FOTOGRAFIJA Z BLISKAVICO, za katerega nagrade prispeva podjetje RT-TRI d.o.o. zastopnik baterij in baterijskih akumulatorjev ANSMANN, æe lahko poπljete vaπe fotografije v povsem prosti temi. Omejitev je le, da je bila posneta s pomoëjo bliskavice. (veë na strani 21.) Drugi nateëaj, ki bo odprt 1. julija 2006 (do 31.septembra) pa je namenjen druæinski/popotniπki fotografiji. Podajte vaπe avtorske fotografije iz izleta, potovanja ali zgolj dopusta. Lahko nam poπljete razgledniπko fotografijo nekega kraja ali zgolj druæinski posnetek iz zanimivega dopustovanja. VeË o nateëaju od 1.7. na spletni strani Nagrade prispeva podjetje EUROFOTO iz Kranja 1. nagrada Samsung Digimax i6 Titanium Limited Edition 2. nagrada fotografij 10x15 3. nagrada fotografij 10x15 4. nagrada fotografij 10x15 5. nagrada - 50 fotografij 10x15 Vaπe fotografije narejene na fotografskem papirju pa lahko oddate v poslovalnicah FOTO TIVOLI in FOTO BOBNAR. Njihove lokacije najdete na spletni strani Poleg zgoraj opisanih nagrad za drugi nateëaj, pa vseh pet nagrajencev dobi tudi poveëavo svoje nagrajene fotografije v velikosti - 60x90cm. Digitalni avtoportret s predhodnico novih 10M toëkovnih foto kamer, Sony Alpha 100. Spletne strani Vsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πe veë, obiπëite spletne strani. Na njih deluje tudi forum, na katerem lahko sodelujete tako z vpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme. Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahko ogledate ali ponudite foto opremo. Naπ elektronski poπtni naslov: info@e-fotografija.com e-fotografija tudi po poπti! Na spletnih naslovih in si lahko zagotovite brezplaëni izvod e-fotografije po poπti (plaëa se samo poπtnina). Od sedaj tudi preko telefona Digitalne Akademije e-fotografija vas pelje na sejem Photokina. VeË na e-fotografija je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. e-fotografija - junij, julij

4 Misli digitalno - Shranjuj analogno! Izbrati kompaktno ali zrcalno-refleksno kamero (SLR)? Nakup digitalne fotokamere je za veëino kupcev πe vedno nekaj novega in neznanega. Kupec je najveëkrat prepuπëen nasvetom trgovca, prijateljev, preizkusom v revijah in na internetnih straneh. V reviji in na spletnih straneh e-fotografija vas æe od leta 2002 obveπëamo razredih fotokamer in glede tega, komu so namenjene oziroma kako visoka je æe njihova kakovost. Opozorili smo, da se pred nakupom vedno vpraπajte, za kakπen namen potrebujete fotokamero. Potem je vsakomur veliko laæe svetovati "pravo" kamero za vas. V Ëlanku Kompaktne digitalne kamere so naπle svojo pot (revija πt.23) sem æe pokazal in razloæil, da so glede namena in kakovosti slike kompaktne kamere æe priπle do te meje, da nas veëina s tega vidika æe povsem zadovoljuje, Ëe smo le izbrali pravi razred kamere. Vsi, ki prvih πtevilk revije niste brali, da bi s tem vse uporabniπke razrede æe spoznali, jih lahko πe vedno prenesete s spletne strani e-fotografija.com kjer so objavljene v pdf datotekah. S tem bo vaπ nakup laæji in ne bo vam treba slepo verjeti trgovcu, prijateljem in preizkusom, ki vam kot na pladnju ponujajo edino pravo kamero za vas (Ëlanki so v celoti objavljeni tudi na spletni strani). Kljub Ëlanku (Kompaktne digitalne kamere so naπle svojo pot) veëina kupcev πe vedno ne verjame, da so skoraj vse kompaktne kamere po kakovosti slike za uporabnike æe povsem zadovoljive. Danes je pri uporabi æe pomembnejπa uporabniπka vrednost kamere, saj ima vsak razred kamer svoje prednosti in slabosti. Sam sem prav ob preizkusu novih kompaktnih kamer, ki so priπle na trg v letoπnjem letu, spoznal, da je v primerjavi z lanskimi modeli kakovost slike celo padla. Kameram so dodali (in πe jim bodo) veëje πtevilo toëk, ki je pomemben trgovski dejavnik pri prodaji, pri kakovosti obdelave podatkov iz tipala pa ni veëjega napredka. Toda niæja kakovost slike je prikazana samo iz dejstva, da smo do zdaj pri preizkusih v velikih poveëavah iskali napake v zapisu slike. Kot sem æe omenil v prej omenjenem Ëlanku, so te namenjene za druæinsko, popotniπko in poslovno fotografijo, ne pa za profesionalno delo, kjer se poleg drugega iπëeta predvsem odzivnost kamere in visoka kakovost slike. Iz kompaktnih kamer si le redki poveëajo fotografije na format, veëji od 13 x 18 cm. Tudi Ëe si, pa nam danaπnje kamere nudijo dobro kakovost slike do velikosti A4 (21 x 29,7 cm). Zadovoljni smo πe toliko bolj, Ëe smo sami ujeli na tipalo zanimiv druæinski, popotniπki ali poslovni dogodek. Tako sem sam æe zakljuëil, da v preizkusih kompaktnih kamer ne iπëem veë kakovosti slike v najpodrobnejπih detajlih moëno poveëane slike, ampak predvsem njihovo uporabniπko vrednost. Zanimivo vpraπanje In priπel je dan, ko sem se sam resno vpraπal, ali naj s seboj na krajπe potovanje vzamem zrcalno-refleksno ali kompaktno kamero iz razreda 12-kratnega zuma. Fotografije potrebujem predvsem za objavo v spletu, poveëave v velikosti 13 x 18 cm na fotopapir in za objavo v reviji. Za vse moje æelje glede kakovosti vem, da me bo kamera zadovoljila. Edino vpraπanje je bilo, kako se bo kamera odzvala na potrebe po hitrosti fotografiranja. Vse drugo pa je govorilo v prid kompaktni kameri Canon S3 IS. Ima zadovoljivo kakovost slike, saj fotografij ne rabim za poznejπe profesionalne potrebe, nudi mi vse moænosti za korekturo osvetljevanja kot SLR-kamera, v eni lahki (pribl. 510 g) in majhni (113 x 78 x 76 mm) kameri zadovoljive optiëne goriπënice od 36 mm do 432 mm (ekv. 35 mm), odliëno svetlobno moë tudi pri najdaljπi goriπënici (f/ 3,7), moænost delovanja pri 800 ISO, optiëno stabilizacijo slike, bliskavico in po prvem preizkusu solidno (med konkurenënimi najhitrejπa) hitrost delovanja tudi z vidika fotografa, vajenega SLR-kamere. Kaj torej narediti? S seboj vzeti kompakt ali SLR? In odloëil sem se za kompaktno kamero, ki mi v malem lahkem ohiπju nudi vse tisto, s Ëimer bi mi SLR-kamera z dodatno opremo napolnila srednje velik fotonahrbtnik. Zakaj ta odloëitev? Kljub temu da æe od leta 1976 uporabljam SLR-kamero, sem πe vedno tako v analogni kot digitalni fotografiji za potrebe druæinske fotografije z veseljem uporabil in uporabljam kompaktno kamero. Prav tako v popotniπki fotografiji. Ko si enkrat vajen uporabnosti SLR, potem je le teæko prestopiti na poëasno in manj kakovostno podroëje kompaktnih kamer. V profesionalni fotografiji pa je tako ali tako dobro s seboj imeti dve SLR-ohiπji in za rezervo πe manjπo kompaktno kamero. V analogni fotografiji nam je za rezervo vedno delala druæbo majhna kompaktna kamera z boljπim objektivom. Take zamenjave za zdaj v digitalnem svetu πe nimamo. Toda vseeno je mini kompaktna digitalna kamera s trdnim aluminijastim ohiπjem æe naπa spremljevalka tudi na zahtevnejπih fotografiranjih. Nikoli ne veπ, kdaj SLR-kamera ne bo pripravljena na delovanje in te majhna kompaktna lahko reπi, da posnetek vsaj zajameπ in ga imaπ kljub slabπi kakovosti slike. el pa sem tudi na konferenco fotografskega podjetja, kjer so nam pokazali novosti in nas peljali na ogled znamenitosti kraja predstavitve. Ker sem moral potovati z letalom, med drugim πe prestopiti na drugo, fotografsko opremo pa sem moral imeti s seboj, sem se odloëil, da tokrat s seboj ne bom prenaπal preveë in mi bo kompaktna kamera odvzela nekaj kilogramov teæe, predvsem pa prihranila Ne samo, da s SLR kamero lahko delujemo hitreje. Zaradi daljπih goriπënic lahko zelo dobro kontroliramo tudi globisnko ostrino. prostor. Omenil pa sem tudi æe zavestno odloëitev o tem, da kakovost kompaktne kamere povsem zadovoljuje potrebe po predstavitvi slik v internetu in reviji ter za izdelavo na fotopapirju. Zato se mi je zdela odloëitev pravilna in πe zanimive testne fotografije bom imel. Poleg tega se bom s kamero πe bolje spoznal. (OdloËitev pa ni priπla kar sama od sebe. Æe prej sem na fotodogodke s seboj poleg SLR-kamere vzel tudi Panasonic FZ7 in Sony H5. Obe kameri sta mi za potrebe revije in spleta dobro sluæili.) Ali sem imel prav? Da in ne! Da z vidika fotografa, ki je πel na predstavitev in potovanje. Kamera je zadovoljivo majhna in lahka, da me ne moti, in predvsem zelo zmogljiva v razponu goriπënic ter s solidno kakovostjo slike. Zastopnik podjetja, na katerega konferenco sva πla, je bil nad kamero, njenim delovanjem in kakovostjo povsem navduπen. Kompaktna kamera mu je sluæila v vseh pogledih. Je hitra, ima odliëen razpon goriπënic, po izdelavi fotografij velikosti 13 x 18 cm je bil nad kakovostjo slike navduπen in zelo zadovoljen, ker danes za tako πiroko uporabnost kamere ne potrebujeπ veë teæke SLR-kamere in veë objektivov. S tega pogleda na fotografijo je tudi mene kompaktna kamera iz razreda 12-kratnega zuma povsem zadovoljila. Torej lahko zakljuëim, da so kamere iz tega razreda æe za veëino druæinskih in popotniπkih fotografov veë kot odliëne. Pri nakupu samo πe pogledamo na zmoænost naπega æepa, videz kamere, njeno ime, nekaj tehniënih lastnosti in si jo izberemo med kamerami Kodak EasyShare Z612 ali V610, Fujifilm 5600, Panasonic FZ7, Panasonic TZ1, Sony H2, Sony H5, Canon S3 IS, Panasonic FZ30 ali Fujifilm V teh pogojih mi je kompaktna kamera povsem odpovedala. Ni delovalo vse od avtomatske ostrine do pravilne osvetlitve. SLR kamera iz vstopnega razreda pa mi je æe omogoëala zadovoljivo zajeti motiv. ProblematiËen je bil samo temen pogled skozi iskalo crop kamere. V normalnih pogojih nas v druæinsko/popotniπki fotografiji kompaktna kamera æe lahko povsem zadovolji. Vedno jo imejte s seboj! 4 e-fotografija - junij, julij 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

5 e-fotografija priporoëa - Izdelajte si fotografije Nisem pa bil zadovoljen z osebnega uporabniπkega pogleda. Res, da mi je kamera prihranila prostor v fotonahrbtniku, nekaj kilogramov teæe in predvsem stalno menjavo objektivov. Tudi nad kakovostjo slike se nisem imel kaj pritoæevati. Toda fotograf, vajen odzivnosti SLR-kamere, hitro odkrije, da ga poëasnost kompaktne kamere pri delu moëno omejuje. Predvsem je teæko delovati s kompaktno kamero, kadar je treba na hitro zajeti zanimiv motiv. e toliko bolj, Ëe je ta v gibanju. Æe ko kamero vklopimo, potrebuje veë Ëasa, da nam omogoëi delovati s sproæilcem. Menjava pogleda na motiv prek TFT-zaslona ali EVF-iskala nam tudi vzame Ëas. Prav tako, Ëe nimamo vklopljenih informacij na zaslonu in ne vidimo, pod kakπnimi pogoji bomo zajeli motiv. Pa do tu za zajem motiva izkuπen fotograf πe nekako lahko zadovoljivo deluje. Vnaprej je prednastavljen pravi zaslon in informacije na njem, delujeπ v Ëasovni avtomatiki ali avtomatiki zaslonke in si lahko tako hitro fleksibilen pri popravkih. Kompaktne kamere se pri fotografiranju naproti SLR najbolj razlikujejo v tem, da po proæenju kar kakπno sekundo ne moreπ delovati. Dokler posnetek ni shranjen na pomnilno enoto kamera ne pusti spreminjati goriπënice objektiva ter s tem kadriranje motiva in motiv v tem Ëasu æe uide ali portret spremeni svoj izraz. ZakljuËek»e bi pred nekaj leti fotografu rekli, da si lahko kupi fotokamero s kar 432 mm goriπënice objektiva in svetlobno moëjo f/3,5, da bo lahko uporabljal obenem tudi 36 mm πiroki kot, imel stabilizacijo slike, pogled na motiv prek iskala in vse to za ceno pribl evrov, bi vsakdo rekel, da je to nemogoëe. Danes pa kompaktne kamere iz razreda 12- kratnega zuma vse to omogoëajo. So æe tako dobre, da sem se tudi sam vpraπal, do kje lahko tudi meni take kompaktne kamere πe sluæijo in ali so æe tako uporabne, da bi z njimi lahko zamenjal teæke in velike SLR-kamere ter njihove objektive. Ugotovil sem, da so "megazum" kamere æe uporabne za veliko veëino fotografov, ki si æelijo kamere, s katerimi si lahko moëno pribliæajo motiv ter jim nudijo obilo moænosti nastavitev za zajem odliënega posnetka. Vendar vedno obstaja Ëe ali toda.»e si vajen SLR-kamere, te samo hitrost in odzivnost teh kamer ne zadovoljita v tolikπni meri, da bi lahko v veë primerih zamenjali SLR-kamero. Zato sem æe na naslednjo predstavitev v tujino odπel s polnim nahrbtnikom. SLR-ohiπje in trije objektivi ter dodatna bliskavica bodo zame πe dolgo obvezni del opreme. Le tako lahko kot fotograf delujem kakovostno v veëini primerov. Sem pa s seboj vzel πe obvezno manjπo kompaktno kamero. Fujifilm F30 mi je odliëno sluæila za fotografiranje na konferenci in predstavitev slik ter grafov z LCD-projektorji. Visoki ISO 3200 omogoëa zadovoljiv nestresen posnetek v πe vedno dobri kakovosti, da grafov ni treba prepisovati, saj si jih na raëunalniπkem zaslonu pozneje lahko ogledam.»e bi fotografiral na teh konferencah z veliko SLR-kamero, bi me kaj hitro zaëeli gledati postrani, saj bi deloval kot nekdo, ki æeli "krasti" informacije. Za fotografa z majhno kompaktno kamero pa se πe vedno nihëe ne zmeni. Prav zanimiv primer sem doæivel v Maroku, ko smo πli na ogled zasebnega botaniënega vrta. Varnostnik me je æe na vhodu opozoril, da z EOS MkII N ne smem fotografirati. Lahko pa sem z novim SLR Sony Alpha in z na videz majhnim objektivom Sigma mm. Prav tako je notri brez teæav lahko fotografiral belgijski kolega z Nikon D2x. Teæava mojega EOS je bila, da sem imel na njem objektiv mm f/2,8 s sonëno zaslonko. Takoj sem deloval kot profesionalni fotograf, ki bo posnetke uporabil za razglednice, knjige itd. Velikost objektiva in tudi kamere lahko πe vedno odloëilno vplivata na mnenje o fotografu. Mnogim so takrat njihove kompaktne kamere zelo koristile, saj so lahko fotografirali kjer koli. Tako! ZakljuËim lahko z dejstvom, ki ga æe dolgo poznamo. Najboljπe in najuporabnejπe kamere ni in je ne bo. Vsaka je narejena za doloëen namen fotografiranja in za toëno izbrane fotografe. Kompaktne kamere dosegajo kar 90-odstotni træni deleæ, kar pomeni, da so lastnosti SLR-kamer nujne v res posebnih pogojih. Sprva so jih spoznali v 50. letih fotoreporterji, v 70. fotoamaterji, danes pa tudi ljubitelji fotografije, ki si od kamere æelijo veë, predvsem moænost hitrejπega delovanja in pozneje prek obdelave podatkov z raëunalniπkimi programi πe kakovostnejπo sliko. Zdaj vem, da zame velja, da mi πe tako πiroko uporabna kamera, kakrπne so kamere iz razreda "megazum", ne more zamenjati SLR-ohiπja in dodatnih objektivov. Preprosto sem sam prezahteven pri lovljenju trenutkov. Dobro vem, do kje in za kaj bom uporabljal kompaktno kamero razliënih razredov, oziroma kdaj in kje potrebujem SLR-kamero in dodatne objektive. Kot sem æe omenil, pa za vse velja, da se pred nakupom kamere ali preden greste s kamero na lov za motivi, vpraπajte, za kakπen namen jo boste potrebovali.»e uporabljate veëji del SLR-kamero, dobro premislite, ali je nekaj kilogramov opreme vredno pustiti doma. Sam vem, da ne! KonËni zakljuëek velja zame. Vsakemu, ki si æeli prestopiti v SLR svet pa priporoëam, da se prej seznani s Ëlankom Teæave digitalne tehnike / Kompakt proti SLR, ki je objavljen na V naslednji πtevilki revije pa bom prikazal primerjalni test med obema sistemoma. Jeseni nas bodo proizvajalci dobesedno zasuli s SLR novostmi. Bodimo pripravljeni na pravilen nakup in izbiro! Kompaktna ali SLR fotokamera? Matjaæ Intihar Pogled v prihodnost! Poizkus, da bi mene osebno kompaktna fotokamera zadovoljila iz pogleda popotniπke fotografije ni uspel. e vedno bom s seboj nosil nekaj kg opreme veë saj sem zdaj popolnoma prepriëan, da me πe tako hitra in uporabniπko popolna kompaktna kamera ne zadovolji glede moænosti zajema motiva. Vemo pa tudi, da proizvajalcem sploh ni v interesu, da bi me tudi zahtevnejπe kompaktne kamere æe zadovoljile. Sami se morate odloëiti za pravilen vstop v fotograski svet. Sam vam lahko samo posredujem svoje izkuπnje! Komplet treh makro obroëkov Makro obroëki omogoëajo, da vaπ standardni objektiv lahko ostri na manjπo razdaljo. V kompletu so trije obroëki razliënih velikosti, s kombiniranjem lahko doseæemo razliëne dolæine. ObroËki omogoëajo prenos podatkov za zapiranje zaslonke, tako da je avtomatika osvetlitve ohranjena. Na voljo za fotoaparate Canon, Nikon, Minolta/Sony, Pentax in Samsung. Cena z ddv: SIT (108,08 EUR) Infocona d.o.o. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - junij, julij

6 S teëaji programa Photoshop zopet priëenjamo Adobe PhotoShop CS2 uëilnica IV.del PhotoShop uëilnica je æe postala vaπa priljubljena tema in predvsem pomoë pri delu s programom. Vse veë vas je, ki se zavedate, da je treba za πe viπjo kakovost fotografije to tudi dodatno obdelati s programom za obdelavo slike. Programov je veë vrst, od brezplaënih, ki nudijo veliko moænosti obdelave in arhiviranja, do plaëljivih iz niæjega cenovnega razreda, ki æe nudijo moænost nekaterih zahtevnejπih obdelav, in na koncu pravi profesionalni program podjetja Adobe, tj. PhotoShop, ki predvsem tistim, ki izhajamo iz grafiënega sveta, dela druæbo æe veë kot 15 let. Spoznavanje s programom pri veliki veëini uporabnikov poteka na napaëen naëin. Le redkokdo se spozna s programom na teëajih (res pa je, da so ti za amaterske uporabnike dragi) ali s pomoëjo izkuπenega uporabnika. e najveë uporabnikov program PhotoShop spoznava sproti med delom in poëasi odkriva nove moænosti. V veëini primerov preizkusi in nato uporablja tiste, za katere so mu povedali drugi uporabniki programa. In ker ni prave poti spoznavanja s programom, torej najprej z njegovimi funkcijami in lastnostmi, gre veëina uporabnikov programa mimo mnoæice uporabnih lastnosti. Naπa uëilnica za PhotoShop pa predstavlja program od njegovih osnov. Spoznali smo æe okna in lastnosti pod njimi, okno z orodji (Tools), zdaj pa bomo spoznali okno Preference (prednostne nastavitve) in nekaj zanimivih funkcij, ki so pri delu lahko zelo koristne. V veëini primerov lahko pustimo nastavitve pod æe nastavljenimi (Default). Toda marsikdaj pridemo do drugaënih zahtev in bi radi katero od nastavitev izkoristili drugaëe. Lahko pa kdaj uporabimo drug raëunalnik, kjer ima uporabnik marsikatero nastavitev prirejeno po svoje. In Ëe ne vemo, kje in kako lahko doloëene nastavitve spremenimo in si jih prilagodimo za naπ naëin dela, bomo imeli pri nadaljnjem delu nemalo teæav. Matjaæ Intihar Funkcijo Preference najdemo pod oknom Edit (PC) ali Photoshop (Mac). Program PhotoShop je bil sprva napisan za Apple raëunalnike. e danes se v nekaterih nastavitvah programa za Aplle ali Windows razlikujete. Prav v oknu Preference bomo odkrili dodatno funkcijo, ki je vidna samo v enem sistemu. Kljub vaπi veliki æelji, da bi vam hitreje odkrival sam program PhotoShop CS2, pa je na æalost v reviji premalo prostora, da bi ga lahko veë namenil samemu programu. Lahko pa æe zapiπem, da smo z osnovnim spoznavanjem oken programa konëali in z naslednjo revijo bomo æe odkrili prve praktiëne poti dela s programom.»e odpremo prvo okno General dobimo nekaj zanimivih nastavitev. V oknu Color Picker izbiramo med Adobe in Windows moænostjo. VeËina uporabnikov uporabi Adobe nastavitev. Za dobre rezultate pri Image Interpolation pustite nastavitev Bicubic. Tretje okno nam nudi moænost izbire velikosti Ërk ob datoteki. Nato pa sledi okno History States. Ta nastavitev nam lahko kljuëno vpliva pri hitrosti dela s programom.»e imamo veliko datoteko, se nam vsaka izbrana in potrjena funkcija shrani in v spominu raëunalnika je vse manj prostora za nadaljne obdelave slike.»e imate manj zmogljiv raëunalnik z malo Mhz ali notranjega pomnilnika RAM, potem vam priporoëam, da izberete manjπo πtevilko (do 10). V primeru zmogljivega raëunalnika pa si lahko izberete veë shranjenih funkcij. S tem se lahko za veë æe potrjenih in izvedenih funkcij povrnemo nazaj. (O funkciji history bomo veë povedali v sledeëi reviji pri prvem delu s slikami). V oknu Option oznaëimo æeljene funkcije. Ob inπtalaciji programa so glavne æe oznaëene. Tudi pri teh funkcijah velja, da Ëe nimate zmogljivega raëunalnika izklopite funkcijo Automatically Launch Bridge. DrugaËe se vam bo ob vklopu PhotoShopa avtomatsko pognal πe program Bridge in vam jemal prepotrebni prostor pomnilnika. Zadnje okno je History Log.»e ga boste vklopili in izbrali eno izmed nastavitev kam naj se shranjujejo podatki, ki se zapisujejo ob predelavi, lahko dobite v posebni.txt datoteki ali Metadata podatkih, ki se shranijo k sliki podatke o vseh funkcijah katere ste uporabili pri predelavi slike. Marsikdaj si æelimo, da bi sliko πe enkrat na novo obdelali. In Ëe imamo ob sliki zapisano zgodovino dela je nova predelava lahko moëno podobna prejπnji, oziroma predelavo lahko naredimo na drugaëen naëin ob pomoëi prejπnjih nastavitev. Vedite pa, da je zaradi teh podatkov slika nekoliko veëja v kb in Ëe jih poπiljate preko interneta ta koliëina niti ni zanemarljiva. 6 e-fotografija - junij, julij 2006

7 v septembru / veë na Preko zgornjega okna (kjer piπe File Handlig) se lahko hitro premikamo med podokni.»e pa æelimo naprej po korakih pa pritisnite desno funkcijo Next. V oknu File Handling imamo nekaj zanimivih funkcij katere je dobro poznati. Image Previews nam omogëa izklopiti ali uporabiti shranjevanje majhne sliëice za predogled. Izberemo lahko tudi verzijo zapisa za Windows ali Macintosh. Sam imam izbrane obe moænosti, saj delujem v obeh okoljih. Ker je okno povzeto iz okolja Macintosh imamo na voljo πe dodatno moænost Append File Extension, ki je v Windows okolju ni. V Mac okolju lahko delujete tudi brez dodanih konënic.tif,.jpg,. eps itd. Naslednja pomembna funkcija pa je πe Ask Before Saving..., ki nam omogoëa vklopiti/izklopiti funkcijo spraπevanja pred shranjevanjem datotek narejenih v plastih v TIFF datoteko. PhotoShop CS2 nam namreë omogoëa, da datoteko, ki je πe v plasteh shranimo tudi v TIFF formatu in ne samo v PSD kot je bilo to do sedaj. Naslednje okno je okno Display & Coursours. Glavne moænosti spremeb so predsvem v naëinu prikaza funkcije Painting Coursors in Other Cursors. Sam imam izbrane prikazane nastavitve. Sami pa izberite lastno in jih preizkusite. Izbira barv pri linijah in oznaëbah pri nekaterih funkcijah, katere bomo spoznavali ob praktiënem delu. Okno v katerem nastavljamo velikost in barvo transparentnih delov slike ter njegovo svetlost. V oknu Memory & Image Cache vidimo koliko pomnilnika imamo na razpolago in moænost nastaviti koliko % naj ga zasede sam program PhotoShop in koliko ga pustimo drugim programom. Program PhotoShop je zelo poæreπen s spominom, zato ga najveë dodajte prav temu programu, Ëe æelite hitrejπe delo z njim. Pomembna funkcija je moænost izbire dodati dodaten disk kot moænost pisanja na njega podatke med obdelavo velikih datotek.»e imate v raëunalniku ali na njega priklopljeno veë diskov, si jih lahko izberete kot sledeëe zapisovalce podatkov med obdelavo slike. Diski nam nudijo vedno premalo prostora. In Ëe obdelujete preveliko datoteko in imate izbrano veliko πtevilo History moænosti, potem vam lahko ob zagnani funkciji na zaslonu izpiπe full disk. V primeru, da v funkciji Scratch Disk dodamo πe dodatne diske, bo med obdelovanjem slike zapisovanje nadaljevano na naslednjem. e-fotografija - junij, julij

8 VeË o podvodni fotografiji na Malo drugaëen pogled na podvodno fotografijo Kot rednemu obiskovalcu spletne strani e-fotografija in podvodnemu fotografu s 27 letnimi izkuπnjami je name pritegnil pozornost Matjaæev Ëlanek ZaπËitno ohiπje za vaπo kamero!. Kmalu po tem ko sem ga prebral, sem Matjaæu napisal v katerem sem mu hotel predstaviti πe moj pogled na podvodno fotografijo. Matjaæ pa me je v odgovoru prosil, naj za njegovo stran napiπem prispevek o tem. Bistvo Matjaæevega sporoëila je bilo, da ni bila podvodna fotografija πe nikoli tako enostavna in mnoæiëna kot danes, v obdobju poceni kompaktnih digitalnih kamer in zaπëitnih ohiπij zanje. S tem se popolnoma strinjam. Bistvo mojega odgovora pa je bilo: e nikoli ni bilo na svetu toliko slabih podvodnih fotografij, kot danes... Internet je danes preplavljen s sivozelenimi medlimi slikicami rib, slikanih v hrbet ali v rep in potapljaëev, ki po pozah bolj spominjajo na kljukaste kriæe, kot na obiskovalce modrega sveta. Slike so brez vsake vizualne moëi ali sporoëilne vrednosti. Te slikice so veëinoma last avtorjev, ki v filmskih Ëasih ne bi nikoli prijeli za kamero in se z njo spopadli s fizikalnimi zakonitostmi, ki vladajo v podvodnem svetu, ali pa preëitali kakπen Ëlanek na temo fotografske kompozicije. Med novodobnimi digitalnimi podvodnimi fotografi, predvsem mlajπe generacije, na sploπno vlada prepriëanje, da se z digitalno tehniko laæje nauëimo podvodne fotografije, ker je slikanje zastonj, ker ni treba kupovati dragih filmov in ker lahko slikamo in slikamo in slikamo, dokler so baterije polne in je πe kaj prostora na kartici. Ali je temu res tako? Moje osebno mnenje je ravno nasprotno. Digitalna fotografija je (lahko) potuha, da ljudje πkljocajo in πkljocajo in nazadnje naπkljocajo na stotine (pod)povpreënih slikic, ki jih v filmskih Ëasih ne bi bilo - in to ravno iz razloga, ker je film drag! Filmski fotograf πe kako premisli, kdaj stisne sproæilec. Ali so vsi fotografski parametri optimalno naravnani? Vse desetkrat premisli, vse preveri in skoncentrira se na tisto odloëujoëo desetinko sekundo, ko ima posnetek najveëjo izrazno moë. Dobro se zaveda, da je boljπi en vrhunski posnetek, kot sto povpreënih, ki so zastonj. Sploh pa me zanima, komu se da potem doma pregledati tistih sto podobnih posnetkov in med njimi poiskati najboljπega? Ko se vrnem s potovanja in pregledujem svojih 80 do 100 poslikanih filmov, mi je to velika muka. Nikakor si ne znam predstavljati, da bi moral izbirati med ali veë digitalnimi posnetki! Seveda ima digitalna fotografija prednosti pred klasiëno. Toda spraπujem se, kdo jih izkoriπëa? Kdo natanëno pregleduje histogram po vsakem posnetku, ali pa preverja ostrino z zumiranjem slikice na monitorju? Kdo slika v RAW formatu, ki ga potem doma v raëunalniku razvije, da iz kamerinega senzorja iztisne najveë kar je moæno? Kdo je æe priπel do spoznanja, da je v bistvu laæje optimalno eksponirati diapozitiv, kot pa digitalno sliko, ker ima digitalna kamera oæji dinamiëni razpon in vse prehitro izgubimo informacije v svetlih in temnih delih slike? Filozofija: Zdaj bom na hitrico pofotkal, potem pa æe doma obdelal v Photoshopu se mi zdi zelo napaëna.»e æelimo kvaliteto, moramo glavnino dela opraviti s kamero! Podvodna fotografija ni enostavna zadeva. OptiËno-fizikalne lastnosti vode so bistveno drugaëne kot lastnosti zraka. Opisovanje fizikalnih razlik med vodo in zrakom bi krepko preseglo obseg tega prispevka, zato naj na kratko povzamem, da je voda fotografski optiki zelo neprijazen medij in edini naëin za uspeπno podvodno fotografijo je ta, da zreduciramo pot svetlobe med objektom in objektivom na minimum in da si s seboj prinesemo barve (daljπe valovne dolæine (rdeëa, rumena) se pod vodo veliko hitreje absorbirajo kot krajπe (modra, vijoliëna) - kar imenujemo selektivna kromatiëna absorpcija). Prvi problem reπimo z uporabo ekstremno πirokokotnih objektivov kadar slikamo podvodni ambient ali z uporabo makro objektivov, kadar slikamo drobne motive. Drugi problem reπimo z uporabo podvodne bliskavice. Tu pa se ponovno zatakne - uspeπne podvodne slike so samo tiste, kjer je objekt osvetljen s svetlobo bliskavice od strani in ne frontalno (kot je to obiëajno v nadvodni fotografiji), ker je v vodi, tudi najbolj Ëisti, suspendiranih neπteto delcev (dvignjen pesek, veëji plankton...), ki se zasvetijo v svetlobi bliskavice in se kot (zelo moteëe) bele pikice zabeleæijo na sliki. Zaradi teh dveh glavnih problemov je podvodna fotografija veliko bolj odvisna od dobre opreme, kot (skoraj) katerakoli druga veja fotografije. Dobra oprema pomeni zrcalnorefleksna kamera (popolnoma vseeno je ali je filmska ali digitalna) v kvalitetnem (aluminijastem) podvodnem ohiπju, ekstremni πirokokotnik (v prvi vrsti fish-eye (ribje oko) objektiv!) s pripadajoëo stekleno 180 o kupolo, makro objektiv in dve podvodni bliskavici. Kdor hoëe narediti dobro podvodno fotografijo, naj kar takoj pozabi na digitalne kompakte v zaπëitnih ohiπjih z vgrajeno bliskavico! (To sem napisal zato, ker me vse preveëkrat mladi fotografi spraπujejo, kaj naj naredijo, da bodo izboljπali svoje podvodne fotografije...). Taka oprema seveda nikakor ni poceni, ampak brez zaëetnega vloæka ne bo dobre fotografije. Vsakemu je jasno, da z Yugotom ne moreπ konkurirati v Formuli 1, ne razumem pa, kako da ni (vsakemu) jasno, da z digitalnim kompaktom ne moreπ narediti vrhunske podvodne fotografije! Fotograf, ki je v filmskih Ëasih imel na istem kosu filma posnetke z zimskih in poletnih poëitnic, ki ne æeli vedeti niëesar o sami tehniki fotografiranja, ki je zadovoljen z gledanjem slik na raëunalniπkem monitorju ali pa z natiskanimi fotografijami formata 15 x 10 cm, ki ne opazi razlike med nekontrastnimi podvodnimi slikami z izpranimi modrikastimi barvami in fotografijo posneto s pravim πirokokotnikom, ki ga ne motijo bele pikice razprπene po celi sliki, ki mu je glavno, da se na sliki za silo prepozna πkarpena ali pa njegov potapljaπki kolega, naj ne izgublja Ëasa, ampak si naj takoj kupi digitalnega kompakta in zanjo ustrezno zaπëitno ohiπje, saj je ustvarjen kot nalaπë zanj. Vsi tisti fotografi, ki bi pa radi ustvarili lepo podvodno sliko, tehniëno korektno in z izrazno vrednostjo, bodo morali kupiti SLR (analogen ali digitalen) in ustrezne objektive, med katerimi bo moral biti tudi ekstremni πirokokotnik, najbolje kar fish-eye. Digitalni kompakti so sicer krasna stvar za druæinske in njim podobne fotografe, od njih pa nikakor ne smemo priëakovati dobrih podvodnih slik. Glavne pomanjkljivosti kompaktov pred zrcalnorefleksnimi kamerami za podvodno fotografijo so: - Majhen senzor z majhnimi piksli ima nizko obëutljivost in naredi slike z veliko πuma pri nekoliko viπjih obëutljivostih. - Fiksni objektiv ima obiëajno zelo ozek zorni kot. Kljub moænim πirokokotnim predobjektivom lahko na nujno potrebni 180 o ribje oko objektiv pozabimo. - Vgrajena bliskavica je blizu objektiva in objekte osvetli frontalno - najslabπa moænost v podvodno fotografiji! Difuzorji pred bliskavico so zgolj pesek v oëi, ki problem morda nekoliko omilijo, nikakor pa ga ne odpravijo. (To je zame najveëja pomanjkljivost kompaktov!) - MoËno predolgi odzivni Ëasi - medtem ko stisnemo na sproæilec in dejansko naredimo posnetek, riba æe zdavnaj odplava... - Redkokateri kompakt slika v RAW formatu, ki je (vsaj v mojih oëeh) ena od glavnih prednosti digitalne fotografije. - Pri kadriranju na LCD zaslonu nas pogosto moti zunanja svetloba. Od prednosti pa nam ostane le kompaktnost in nizka cena. Katera oprema torej? Preden karkoli napiπem, naj povem, da so fotografi, ki se kregajo med seboj katera kamera je boljπa (Nikon ali Canon) enaki kot pisatelji, ki se kregajo kateri pisalni stroj je boljπi! Kamera je zgolj orodje in nië drugega kot orodje. Toda eno orodje je boljπe za eno stvar drugo za drugo stvar (s kladivom æeblje zabijamo, s kleπëami jih pulimo, vi pa se morate odloëiti, ali boste æeblje zabijali ali pulili). Ker imamo v digitalnih Ëasih od SLR opreme v glavnem samo dve moænosti (Nikon in Canon), naj takoj povem, da sta obe orodji dobri, z obema se da (v pravih rokah) doseëi vrhunske rezultate, vendar sta si sistema prej komplementarna kot ekvivalentna, torej vsak je za nekaj boljπi in za nekaj drugega slabπi. Jaz osebno od leta 1980 dalje uporabljam Nikon in nikoli mi ni bilo niti za trenutek æal da sem se odloëil zanj (z izjemo krajπega obdobja, ko se je pojavil Canon 1Ds, ko sem takoj videl prednosti full frame senzorja, predvsem zaradi ohranjanja kota pri πirokokotnih objektivih, in se πe nisem poglobil v vse posledice, ki jih tak senzor prinese). S tem nikakor nisem hotel reëi, da je Nikon boljπi od Canona, ampak da mu jaz osebno dajem prednost za podvodno fotografijo (tako kot tudi veëina drugih podvodnih fotografov, zaradi Ëesar Nikon prevladuje v tem segmentu fotografije). Omenim naj samo to, da lahko tudi z najcenejπim modelom Nikon D50 kupite podvodnemu fotografu prepotrebni 10,5 mm fish-eye objektiv, medtem ko morate pri Canonu kupiti vsaj bistveno draæji 5D, Ëe æelite ekvivalentni objektiv.»eprav ima full frame senzor z veëjimi piksli nekaj prednosti pred Nikonovimi senzorji APS-C formata (manj πuma pri viπjih obëutljivostih in veëji dinamiëni razpon, ki je pri ambientalni podvodni fotografiji πe kako zaæelen), ima tudi doloëene pomanjkljivosti (vinjetiranje in druge aberacije pri πirokokotnkih objektivih), predvsem pa dve zelo specifiëni pomanjkljivosti, znaëilni za podvodno fotografijo, vendar veë o tem tukaj: Podvodni fotograf med makro fotografiranjem Kaj torej kupiti? Glede na vse do sedaj napisano, upam da je bralcu æe jasno, da kakπne vrhunske podvodne slike s kompaktom ne bomo mogli narediti. Nujno bo potrebna zrcalnorefleksna kamera v dobrem ohiπju. Dobro ohiπje pa pomeni aluminij (velika mehanska odpornost), prenos vodil do veëine potrebnih komand na kameri in izmenljiv sprednji del za objektive (steklene korekcijske kupole za πirokokotne objektive in planparalelna stekla za makro objektive). Tako ohiπje seveda ni poceni... K temu je potrebno πe dodati dve podvodni bliskavici za πirokokotno fotografijo ali vsaj eno za makro.»e ste na Nikonu imate πirπi izbor kamer, vendar bi svetoval vsaj D200 zaradi boljπega avtofokusa (πe kako potreben pod vodo!) in nekoliko veëjega πtevila pikslov, kadar bomo morali sliko kropati (obrezovati), kadar nas naπ makro objektiv ne bo pustil dovolj blizu k majhnemu a lepemu objektu. Od Profesionalno ohiπje Seacam za Nikon D2x s 180 o stekleno kupolo za fish-eye objektiv in dvema πirokokotnima bliskavicama. 8 e-fotografija - junij, julij 2006

9 Celoten Ëlanek z veë kot 30 fotografijami je objavljen na Nekaj primerov iz moje prakse: (na spletni strani so v Ëlanku objavljene vse slike s komentarji avtorja): Skrbno planirani posnetek Tudi ta slika morskega psa ni nastala po nakljuëju, ampak po skrbno planiranem naërtu na podlagi obnaπanja psa, ki sem ga opazil na enem od prejπnjih potopov. Pes je vedno kroæil v luknji z imenom Katedrala na znanem Aliwal shoalu v Juæni Afriki v smeri nasproti urinemu kazalcu. Svoje sopotapljaëe sem pred potopom prosil, naj ne zaplavajo v Katedralo, ampak se zadræujejo zunaj, ali vsaj nekaj metrov za mojim hrbtom. Morski psi so namreë obëutljive æivali in Ëe se Ëutijo ogroæene, se umaknejo. Zaplaval sem v namiπljeno kroænico psa, pokleknil na dno, globoko zajel samp, da ga ne bi vznemirjal z izdihanimi mehurëki in negibno Ëakal s fish-eye objektivom. Ko je pes priplaval mimo mene, sem priëel s slikanjem. Zaradi moje mirnosti, ga nisem vznemiril, zato je pes πe dvakrat priplaval mimo mene, da sem lahko ponovil posnetke. Sliki (druga je objavljena na spletu) sta klasiëni primer dvojne ekspozicije na filmu. Problem pa predstavlja dejstvo, da pod vodo ne moremo menjavati objektiva. Sliki sem naredil tako, da sem fotografiral prednji plan z makro objektivom in sicer tako, da sem zadaj imel Ërno ozadje (bliskavico je potrebno usmeriti tako, da ne osvetli nobenega predmeta v ozadju!). Nato sem film roëno previl (to F5 omogoëa) in ga s posebnim trikom, ki sem se ga nauëil od italijanskih mojstrov podvodne fotografije, ponovno vstavil v kamero na popolnoma isto mesto. Nato sem s fish-eye objektivom brez bliskavic doslikaval ozadje, tako da sem imel prednji plan (na mestu, kjer je bila slika æe od prej) neosvetljen - Ërn. Taka tehnika zahteva veliko discipline in obvezno skiciranje naërtovanih slik, sicer se vse prerado zgodi, da doslikamo na napaëno mesto. Za vsak motiv moramo narediti vsaj 6 (3+3) posnetkov z razliënimi zaslonkami, da dobimo optimalno osvetlitev. TTL avtomatika namreë odpove, ker je pol posnetka Ërnega in bi kamera avtomatsko naredila presvetlo sliko. objektivov sta obvezna 10,5/2,8 fish-eye in 60/2,8 makro. V filmskih Ëasih je bil moj glavni delovni konj za makro fotografijo 105/2,8, vendar bo v digitalnih Ëasih njegovo vlogo zaradi manjπega senzorja prevzela πestdesetka. Kot pomoæna objektiva bosta priπla prav πe 12-24/4 za sploπno πirokokotno fotografijo, 105/2,8 (in 200/4) makro objektivi pa za bolj specialne naloge (veëje poveëave, portrete manjπih plaπnih ribic,...). Na / 4,5-5,6 raje pozabite, ker ostri samo do 1:1,3 in naredi precej temno sliko v iskalu, zelo zanimiv pa bo novi 105/2,8 AFS VR s stabilizatorjem slike za dolge ekspozicije v makro fotografiji.»e ste canonaπ, bo potrebno poseëi vsaj po 5D, kajti le na full frame senzorju bo priπel do izraza 15/2,8 fish-eye objektiv. Canon zaenkrat πe nima ustreznega objektiva za svoje manjπe senzorje. Od makro objektivov bo najbolj primeren 100/2,8, kajti canonov 50/2,8 ostri samo do 1:2, kar je huda pomanjkljivost za podvodno fotografijo (Ëlovek sploh ne more verjeti, kaj vse se skriva v podvodnem mikrokozmosu - to sem odkril πele takrat (1993), ko sem zapustil Nikon F3 in njegove roëne makro objektive, ki so ostrili samo do 1:2). Kot pomoæna objektiva bosta priπla zelo prav odliëni 16-35/2,8 in 180/3,5 makro. Sedaj pa dovolj o tehniki in se raje posvetimo podvodni fotografiji! Preden podam nekaj primerov iz lastne prakse, naj povem πe to, da je resna podvodna fotografija eno samo garanje. Za uspeπno podvodno fotografijo je potrebno predvsem slikati, slikati in πe enkrat slikati. tirje potopi ali veë na dan so za resnega fotografa standard!»e je le moæno, vsak dan na noëni potop! Predvsem pa je pomemben kritiëen odnos do svojega dela, iskanje in analiza napak ter temeljit razmislek in naërt za nadaljnje delo.»e smo enkrat s svojim delom zadovoljni, pomeni da smo priπli do toëke, ko ne moremo veë napredovati! Tekst in fotografija Borut Furlan OdloËilni trenutek! Dne je bila na ljubljanskem gradu digitalna projekcija fotografij (zahvala podjetju Avtera za pomoë pri projekciji s XEED Canon projektorjem) avtorja Boruta Furlana in predstavitev njegove knjige (fotomonografije) z naslovom Tihi svetovi. Pozdravni nagovor je imela æupanja Danica imπië. Knjigo je izdala zaloæba Didakta in nam na kar 300 straneh prikazuje fotografije iz podvodnega sveta iz povsem drugaëne, povsem fotografske smeri. RdeËemorski ribici sta zaplavali proti meni in se razbeæali vsaka na svojo stran. Samo odliënemu avtofokusu se imam zahvaliti, da je zagrabil v odloëujoëem trenutku, da je lahko nastala dinamiëna simetrija z dvojno diagonalo (ena je Ërta ki razmejuje ribici, druga pa Ërta, ki povezuje njuni oëesi). e-fotografija - junij, julij

10 PhotoShop uëilnica / Barvno upravljanje v praksi I. del (Nastavitev menija Color Settings) Beseda Color Management ali po slovensko barvno upravljanje oziroma nadzor povzroëa pri veëini fotografov nelagoden obëutek. ICC profili, Rendering Intent, pa konvertiranje v profil ali pripeti profil???? Vsi ti izrazi zadostujejo za srednjo moëno migreno ali silovite krëe v trebuhu. Dodaten nemir povzroëajo πe marsikateri Ëlanki v (internacionalni) literaturi, ki so tako strokovno napisani, da jih po mojem mnenju niti sam avtor ne razume. VËasih se mi celo zdi, da je nekdo samo nekaj od nekod prepisal, brez da bi praktiëno to preiskusil. Prebral sem æe kar nekaj knjig o "Color Managementu", pa do danes nista bile dve enaki. Vsak avtor ima paë svoj pogled na to stvar. V osnovi se πe nekako vsi strinjajo med seboj, potem pa gredo mnenja narazen. Danes bi vam rad predstavil moj naëin dela z barvnim nadzorom. Lahko se zgodi, da se kdo od vas ne bo strinjal z menoj, ker moj naëin ni 100 odstotno znanstvenen. Pa naj, nië ni narobe v tem. Vsak naj najde svojo pot. Mene zanima kvalitetni izpis in barve take, kot sem si jih zamislil in ne neka minimalna odstopanja, ki v praksi niso vidna. V tem Ëlanku izhajam iz dejstva, da se veëina bralcev ukvarja z digitalno fotografijo in æeli imeti Ëim boljπe rezultate. Njih ne zanima simulacija offset tiska (tako imenovani proofing) in v tem kontekstu naj se razume sledeëi opis barvnega nadzora. Moje barvno upravljanje in tudi nadzor se zaëne s pravilno nastavitvijo Photoshopa. Verjetno bodo v drugih programih nastavitve podobne, lahko pa govorim samo za Photoshop, ker delam skoraj vsak dan z njim. Prvo povelje je "Edit - Colorsettings. Tukaj Photoshopu povem kako naj mi prikaæe barve na (kalibriranem) monitorju. Kot prvo vklopim funkcijo "Advanced Mode". Naslednja skupina so barvni prostori. Najbolj razπirjena barvna prostora sta med fotografi sigurno srgb ali pa Adobe RGB. O barvnih prostorih smo govorili v prejπnjem Ëlanku, tako da izbira ne bo teæavna. Poleg RGB lahko nastavimo πe CMYK barvni prostor. Jaz imam nastavljen Euroscale coated v2. Lahko pa nastavite tudi ameriπki standard "coated (SWOP)". Zakaj moramo nastaviti cmyk, Ëe delamo samo v RGB? Photoshop pri zbiri barv s pickerjem ali paleto "Color" uporabnika opozori s trikotnim znakom, Ëe se izbrane barve ne morejo izpisati. CMYK pa je za photoshop barvni prostor za izpis. V bistvu lahko izhajate iz dejstva, da so tudi RGB izpisni barvni prostori pribliæno enako veliki kot CMYK.»e se pri izboru barv zanesete na Photoshopov predlog, tudi v RGB izpisu ne bi smelo biti velikih problemov. Naslednji nastavitvi lahko preskoëimo in jih prepustimo kolegom v pripravi za tisk. "Color Management Policies" imam jaz nastavljene tako, da photoshop ohrani pripeti profil in me opozori Ëe je datoteka brez ali drugaënim profilom, kot moj delovni barvni prostor. Samodejno konvertiranje v delovni barvni prostor mislim, da ni dobra varianta. Po nepotrebnem si tako ustvarim probleme, Ëe imam nastavljen Adobe RGB in dobim v obdelavo srgb sliko. Photoshop jo bo konvertiral v Adobe RGB, kar je malo smiselno. Ko sliko odprem, hoëem da mi Photoshop prikaæe sliko tako, kot jo je moj predhodnik zapustil. Po lastni presoji potem lahko kovertiram s poveljem "Convert to Profile". Naslednja skupina "Conversions Options" ima dosti potenciala za povzroëanje glavobola.»e si boste le te nastavili tako kot jaz, mislim da ne bo potrebno Aspirina. Engine naj bo nastavljen na Adobe(ACE). Da boste (ne)smisel izbora te funkcije bolje razumeli, si poglejmo kako je do tega sploh priπlo. Lab kot referenëni prostor na eni strani in ICC profili ter RGB in CMYK delovni barvni prostori na drugi strani. Manjka samo πe kakulator za preraëunavanje barvnih vrednosti. K sreëi ICC ljudje to niso prepustili posameznim programom. Verjetno si lahko predstavljate, da bi v Photoshopu priπlo nekaj drugega ven kot v Corelu ali Quarku. Torej je bilo potrebno zasnovati kalkulator na ravni sistema, ki bi ga potem uporabljali vsi programi. Na koncu bi imeli samo dva kalkulatorja. Color Sync za Applove raëunalnike in Windows icm za PC-je. Lepo bi bilo, Ëe ne bi bili ljudje tako sebiëni. Vsako podjetje je mislilo, da to zna boljπe kot konkurenca in da morajo nujno πe imeti moænost vpisa tako imenovanih "private tags" v profil. Ti naj bi dovolili uporabo individualnih reπitev posameznih podjetij na sedaj skupni platformi. Seveda so morali razviti vsak svoje programe ki so znali te privatne informacije brati. Nastale so tako imenovane "Color Matching Metode" od firm kot so Apple, Microsoft, Agfa, Linotype, Kodak, Adobe... Priπlo je tako kot je moralo.»e konvertiramo iz enega barvnega prostora v drugega, dobimo odvisno od uporabljene metode (V Photoshopu Engine) razliëne rezultate. V takem primeru ni 2 +2=4 temveë 2+2 je nekje med 3,9 in 4,1. V Photoshopu skoraj vsi uporabljajo AdobeACE. Razlike pa ne bodo velike, Ëe boste uporabili Microsoft icm, samo malo hecno se mi æe zdi vse skupaj. Hoteli so odpraviti razlike med enotami in ustvarili nove, samo zaradi tega, ker je poiskuπal vsak malo po svoje kuhat to juhico. Poleg kakulatorja je potrebno izbrati πe naëin preraëunavanja iz enega v drug barvni prostor. Tukaj je zadeva malo bolj resna. Na izbiro so πtirje naëini. Za nas prideta v poπtev samo dva. To sta perceptual in relative colorimetric. V mojem primeru imam nastavljen "Relative Colorimetric", ni pa nujno, da mora biti pri vas tudi tako. Zakaj? Poglejmo si najprej kaj rendering intent sploh dela. Perceptual komprimira veëji barvni prostor (npr. Adobe RGB) v manjπi izpisni barvni prostor. Podobno puloverju, ki se je prevroëe pral, se celoten barvni prostor skrëi. Bavne nijanse, ki so leæale izven izpisnega barvnega prostora, ostanejo. Dobijo pa lahko novo pozicijo v barvnem prostoru.»e vzamemo primer puloverja, je le ta πe zmeraj cel samo malo stlaëen in oblika ni veë Ëisto taka kot je bila pred pranjem. Relative Colorimetric pretvori barve Ëisto toëno. Barvnim nijansam, ki leæijo izven izpisnega barvnega prostora, ta naëin dodeli naslednje moæne tone v izpisnem prostoru.»e ostanemo pri primeru s puloverjem, "Rlative Colorimetric" vzame πkarje in poreæe vse dele, ki πtrlijo proë. Ta naëin za konvertiranje poltonskih slik ni primeren, ker zgubimo barvne nijanse in s tem risbo. Poleg tega pride lahko πe do stopniëk v mehkih prelivih v sliki npr. nebu.»e pa hoëem vedeti katero tako imenovano spot barvo lahko izpiπem, je le ta optimalen. Kakor vidite imamo tu dve alternativi, skup stlaëiti ali porezati. Obe varianti imata svoje prednosti. Æivljenje je polno kompromisov in tu imamo dva takπna. Toda vrnimo se nazaj k nastavitvam Photoshopa. Zgoraj v tekstu sem omenil, da imam nastavljen "Relative Colorimetric". Ta intent v tem sluëaju ne uporabljam za konvertiranje slik, temveë kot æe omenjeno, za pravilen izbor barv v Color Picker-ju. Le ta me takoj opozori, Ëe je izbrana barva izven barvnega prostora izpisa. Relative Colorimetric torej skrbi, da mi Photoshop takoj javi odstopanja s simbolom trikotnika. Tako æe vnaprej vem, da recimo fluroscenëne zelene, ki se mi lepo smehlja v Adobe RGB prostoru, ne bo moæno izpisati. V primeru, da imate drugaëno mnenje in aktivirate v "Color Management Policies" Convert to working RGB, potem bi bilo priporoëljivo, da si izberete Perceptual. To velja posebej, Ëe odpirate veëinoma fotografije. Nekateri ta naëin imenujejo tudi fotografski.»e pa odprete namesto slike grafiko npr. logotip, bi bila boljπa varianta "Relative Colorimetric". Mislim, da se strinjate z menoj, da samodejno konvertiranje prinese veë teæav kot koristi. Kakorkoli æe, jaz vam bi svetoval, da si nastavite "Preserve Embeddet Profiles" in po potrebi konvertirate s poveljem "Convert to Profile" ter si tam izberete najbolj primeren "Rendering Intent". Kompenzacija temnih tonov(black Point Compensation) skrbi med strokovjaki za prepir. Nekateri jo odklanjajo drugi priporoëajo. Po mojem mnenju ne bo nië πkodilo, Ëe jo imate vkljuëeno. To povelje potrebujemo samo z "Relative Colorimetric", "Perceptual" ima to funkcijo æe standardno vgrajeno. "Dither" skrbi za mehkejπe prehode pri konvertiranju 8bitnih slik. Sicer malo poveëa datoteko, vendar mislim, da ga imamo lahko pri danaπnjih zmogljivih raëunalnikih vkljopljenega. Na koncu bi vam πe priporoëal, da vklopite in nastavite "Desaturate Monitor". Vrednosti od monitorja do monitorja nihajo, vendar bi morala optimalna nastavitev biti nekje med 10 do 20%. (CRT)Monitorji v veëini prikazujejo barve preveë nasiëene. Prikaz na monitorju je sicer lep, samo kaj nam to pomaga, Ëe so izpisi zanië.(nekateri poceni LCD-monitorji imajo po drugi strani problem, da prikaæejo barve premalo nasiëene. V takem primeru ni pomoëi.) Predlagal bi vam naslednje. Naloæite si izpisno testno sliko (DQ Tool print) z moje spletne strani ( in dodatno napravite πe nekaj portretov, ki jih v Photoshopu seveda popravite(testne slike seveda ne popravljat). Desaturate do sedaj πe ne sme biti vkljuëen. Nesite slike v laboratorij ali jih izpiπite z domaëim tiskalnikom. Sedaj primerjajte slike z monitorjem in spreminjajte "Desaturate". Najbolj enostavno se saturacija monitorja nastavlja s primerjanjem koænih tonov. Zadnje povelje v meniju "Blend RGB Colors Using Gamma" pustimo izkljuëeno, tako da Photoshop lahko uporabi gammo barvnega prostora dokumenta. Nastavitve menija "Color Settings" si na koncu lahko shranite s klikom na "Save". Za danes naj bo to dovolj. Sedaj lahko samo πe upam, da vam po branju tega Ëlanka ne bo potrebno iti v lekarno. Pa vsem en lep pozdrav. Franci Müller (veë na spletni strani digitalna uëilnica 10 e-fotografija - junij, julij 2006

11 Celoten Ëlanek je objavljen na Sony, novi igralec v svetu SLR-fotokamer Ognjemet sredi puπëave je naznanil rojstvo nove SLR-kamere, Sony Alpha 100. Sony je naredil nov velik korak v fotografskem svetu. V zadnjih desetih letih je prodal veë kot 50 milijonov kompaktnih digitalnih kamer pod imenom Cyber-Shot. Glede na dejstvo, da se je æe zaëelo poëasi ustavljati veëje povpraπevanje po kompaktnih kamerah (za leto 2006 se po svetu predvideva samo πe triodstotna rast), da je v tem prodajnem segmentu vse veë nizkocenovnih ponudnikov in da je dobiëek iz tega segmenta vse niæji, je odloëitev podjetja Sony, da vstopi tudi na trg SLR-fotokamer, povsem logiëna. Po letnem prometu je med prvimi 30 podjetji v svetu, kar mu omogoëa, da z veëjimi finanënimi vloæki hitro prehaja v donosnejπe posle. Med njimi je tudi svet digitalnih SLR-fotokamer, katerih trg bo v letoπnjem letu hitro zrasel za vsaj 30 odstotkov. In ker so te kamere krepko viπjega cenovnega razreda, predvsem pa se v tem razredu lahko proda mnogo veë dodatne opreme, je odloëitev o tem, da bo Sony vstopil v zase povsem novi svet fotokamer, πe toliko veëja. Sony pa nikakor ni neznan v vrhunskem svetu digitalnega zapisa. Je eden izmed tistih, ki æe vsaj 15 let krojijo vrh digitalnega video zapisa, in tistih, ki so pri tem povsem vodilni. Tako fotografi πe laæje opazimo, da bodo nova podjetja v svetu SLR-fotokamer kmalu zaëela moëno napadati klasiëna fotopodjetja. Najprej so na udaru tista, ki nimajo lastnega razvoja glede elektronike. V svetu fotografske tehnike æe nekaj let ni veë tako, kot je bilo vëasih. KlasiËna fotopodjetja, ki so πe pred 15 leti izdelovala predvsem mehanske fotokamere, zdaj potrebujejo moëno podporo podjetij iz sveta elektronike. Le tako lahko danes πe preæivijo v surovem svetu hitrega napredka in razvoja predvsem z vidika elektronike (prav nekdaj vrhunski izdelovalec SLR-kamer Minolta je bil prva ærtev potrebe po velikem vlaganju v lastni razvoj). S tem pa danes vse veë podjetij iz nekdaj fotografu znanega sveta televizijskih sprejemnikov in Hi- Fi-jev æe prehaja med fotografe. Eno izmed takih podjetij je prav vodilno podjetje iz sveta elektronskih komponent za domaëo uporabo Sony. Tudi Ëe vas zbudijo sredi noëi in vpraπajo, kaj je Sony, boste vedeli zanj in njegovo ponudbo. Od zdaj naprej tudi pri fotokonkurenci iz sveta SLR sanjajo o njihovem imenu. Alpha Leta 1985 sem se po predstavljeni SLRfotokameri Canon T90 spraπeval, kaj sploh πe lahko dodajo v fotokamero. In odgovor je priπel zelo kmalu. Minolta, ki je vedno bila med tremi vodilnimi japonskimi fotopodjetji, nam je leta 1985 predstavila SLR-kamero z imenom Alpha (Japonska), Dynax (Evropa), Maxxum (Amerika) in s πtevilko Minolta Alpha 7000 je bila prava revolucija, ki je fotografu æe kazala novo smer razvoja. Ta kamera je kot prva v SLR-ohiπju æe ponudila samodejno ostrenje (AF). Minolta se je vsa leta moëno trudila z novimi inovacijami in vrhunskimi objektivi Rokkor poseëi πe viπje. Vendar je priπel digitalni razvoj in Minolta je vse bolj izgubljala stik z vodilnimi. Leta 2003 jo je pod svoje okrilje vzelo prav tako moëno fotografsko podjetje Konica. Vendar pa tudi v tem zdruæenem podjetju niso mogli konkurirati na πe vedno razvojno in s finanënimi vloæki zelo brutalnem trgu digitalne fotoopreme. Nova era Januarja 2006 pa je priπlo do zelo zanimivega preobrata. Sony je napovedal, da bo prevzel fotografski del zdruæenega podjetja Konica Minolta. Seveda ne z namenom prevzema njegovega trænega deleæa iz kompaktnega sveta, ampak, da bi prevzel tehnologijo SLRfotokamer. In prav ta korak daje danes nov zagon in nove smernice v celotni fotografski Takashi Kondo, pod predsednik Digital Imaging Evropa pri Sony Europa je pokazal in predstavil novo kamero. tehnologiji. Lahko zapiπem, da tudi v fotosvetu "nië veë ne bo, kot je bilo"! Podjetje iz sveta elektronike, ki za veëino podjetij izdeluje tudi vezja CCD in CMOS, je pred dnevi predstavilo SLR-kamero pod svojim imenom. Sony Alpha je dan, ki za fotografski svet pomeni novo prelomnico. Danes pri mnoæici fotografov tega πe ni opaziti. Verjamem pa, da bo æe v letu Fujio Nishida, predsednik Sony Evropa je zaëel predstavitev z dejstvi, zakaj je Sony vstopil v SLR svet fotokamer. ali dveh Sony med vodilnimi ponudniki SLRfotokamer v vstopnem in srednjem razredu. Sony je s "staro" ekipo Minolte predstavil vstop v svet SLR z novim-starim imenom. Ime Alpha je povzeto iz imena Minoltinih SLR-kamer, ki so se prodajale pod tem imenom na Japonskem. Zdaj je Sony zdruæil ime Alpha za celoten svetovni trg. Predstavitev je bila povsem v slogu prikaza popolne novosti. Sony je stotnijo novinarjev iz Evrope (ta æe vodi po odstotkih prodaje) popeljal na predstavitev kamere zunaj nje. Maroko oziroma puπëava v okolici mesta Marrakech je bila mesto, kjer se je Alpha tudi uradno rodila in naslednji dan predstavila. V od naprednega sveta umaknjenem delu maroπkega pogorja Atlas je v veëernih urah zadonel moëan pok in nato πe naslednji. Velik ognjemet je osvetljeval veliko Ërko Alpha in uradno je Sony napovedal dolg in moëan boj za velik træni deleæ v fotografskem svetu SLR. Uradna predstavitev SLR-kamere Sony Alpha 100 V izjemnem okolju hotela Palmeraie Golf Palace v mestu Marrakech je Sony pripravil novinarsko konferenco in predstavitev kamere, ki je bila kratka, a na ravni ugleda podjetja. Ni bilo pretirane samohvale, govorjenja, da so æe v tem trenutku najboljπi ali da bodo æe kar takoj zavzeli svet SLR-kamer. Toda na obrazih se je videlo, da so z zaëetim zelo zadovoljni, predvsem pa moëno prepriëani v svoj zaëetek, v za njih povsem novem fotodigitalnem svetu. To priznavajo tudi sami in zato tudi zaëetek s kamero iz najniæjega SLRrazreda. Pri Sonyju dobro vedo, da se je treba uëiti in hoditi poëasi, Ëe æeliπ dolgoroëno delovati in sëasoma zavzeti najviπja mesta. Matjaæ Intihar e-fotografija - junij, julij

12 Celoten preizkus je objavljen na Canon PowerShot S3 IS e pred dvema letoma nazaj nam glede na konkurenco Canon ni nudil veliko v razredu kamer z 12-kratnimX-nim optiënim zumoom. Toda oëitno so spoznali, da je ta razred kamer πe vedno moëno zaæelen in ne posega neposredno v prodajo zrcalno-refleksnih kamer. Zato so kot zadnji nasproti πe preostali konkurenci, Panasonicu FZ7 in Sonyju H5, predstavili kamero, ki si bo odvzela velik del trænega kolaëa. Canon je po razmeroma slabo konkurenëni S1 IS in konkurenëni S2 IS postavil na police kamero, ki je, gledano v njeni celoti, sedaj nad konkurenco. Na koncu tudi s ceno! Oblika, kot funkcije in njihova uporabniπka vrednost so ostale enake kot pri predhodnici S2 IS.»e je marsikdo pogledal za konkurenënimi kamerami, ker S2 IS ni imela izvedbe v temni barvi, pa je prav to dobila S3 IS. In prav po temni, grafitni (ne Ërni) barvi ohiπja se moëno razlikuje od predhodnice S2 IS. Druge lastnosti pa so ostale skoraj enake. Kamero, kot je S3 IS, bodo uporabljali zahtevnejπi uporabniki. Ti pa potrebujejo veëje πtevilo dodatnih moænosti pri zajemu fotografije. Æe na zgornjem delu kamere je veë gumbov. Na levi je gumb za premik delovanja bliskavice in za vklop delovanja zvoënega zapisa. Vedite, da se bliskavica, ki je nad objektivom, v nobenem primeru sama ne dvigne iz leæiπëa. Na zaslonu se vam izpiπe napis "Raise the flash" (dvigni bliskavico), Ëe kamera zazna premalo svetlobe. Bliskavico torej morate sami roëno dvigniti iz leæiπëa. Desno od bliskavice je vrteëi gumb s programi za zajem slike. Fotograf ima moænost uporabe popolne avtomatike AUTO, πtiri scenske nastavitve ter osem scenskih nastavitev v podmeniju. Sledi πe moænost panoramskega zajema, snemanje videa (med njim lahko zumiramo) in seveda vseh glavnih nastavitev za zahtevnejπe M, Tv, Av in, P. Sledi πe moænost C (Custum), pod katero si lahko izberemo lastne nastavitve naëina delovanja kamere pri zajemu motiva. Na dræalu je sproæilec, okoli njega pa gumb za premik goriπënic oziroma v naëinu pregleda slika za poveëavo le te na zaslonu. Sledi πe, vsaj zame malo samosvoj, gumb za vklop in / izklop kamere ter prehod v funkcijo pregleda æe posnetih fotografij. Na levi strani je gumasti zatië, za katerim je izhod za A/V izhod. Na desni je prav tako za gumastim zatiëem vhod za napajalnik in za USB vhod. Niæje so πe vratca, za katerimi je leæiπëe za SD pomnilno kartico SD. Spodnji del kamere ima nastavek za stojalo in veëja vratca, za katerimi so 4 AA baterije. Na zadnjem delu kamere je vsega skupaj devet gumbov, 2,.0 palca velik zaslon s samo toëkami loëljivosti in iskalo EVF, ki pokriva 100 odstotkov motiva. Canon je pri kameri S3 IS πe vedno obdræal moænost vrtenja zaslona. Lahko reëem, da je to dobra in obenem slaba lastnost. Dobra zato, ker je mogoëe s kamero delovati pod razliënimi koti, saj motiv vedno lahko gledamo preko zaslona, slabost pa zato, ker je zaslon za danaπnje razmere majhen. Velik je samo dva palca. Teæava je predvsem v tem, da so napisi na njemu zaradi majhnosti zaslona in velikega πtevila napisov slabo vidni. K temu πe toliko bolj prispeva slaba loëljivost zaslona. Res pa je, da je zaradi dolgih goriπënic treba veëkrat uporabiti iskalo EVF, sam zaslon pa ni tako zelo pomemben kot pri kamerah brez dodatnih optiënih ali iskal EVF. Nad zaslonom je elektronsko (EVF) iskalo, levo od njega pa gumb za premik leë glede dioptrije. Desno je rdeëi gumb, s katerim vklopimo snemanje video zapisa (med njim lahko tudi zumiramo), sledi gumb Func., za katerim je veëina glavnih funkcij za premik moænosti zajema slike. Sledi samostojni gumb za premik obëutljivosti (ISO). S3 IS nam omogoëa delovanjeti tudi pri 800 ISO s πe vedno kakovostnim zapisom z vidika kompaktne kamere. Sledi gumb S (short cut), Od πirokega kota 36mm, do ozkega 432mm in dodan 4X-ni digitalni zoom. NiË vam ne more uiti! s katerim si iz menija nastavimo bliænjico do doloëene funkcije. Sam si vedno izberem moænost premika med razliënimi naëini delovanja stabilizacije slike ali njenega izklopa, da varëuje energijo. Povsem spodaj ob zaslonu je πe gumb, ki nam omogoëa premik med zunanjim zaslonom in iskalom EVF, ter priklicem informacij na njiju. V desnem zgornjem kotu je πtirifunkcijski gumb, s katerim premikamo dolo- Ëene nastavitve in se premikamo med njimi v meniju ali med funkcijskimi nastavitvami. Sledi πe gumb, s katerim potrjujemo izbrane nastavitve ali premikamo toëke ostrenja, povsem zadnji pa je πe gumb za vstop v meni.»e poznate filozofijo Canonovih nastavitev, potem vam bo tudi pri kameri S3 IS hitro vse jasno.»e ne, se morate z njo spoznati preko navodil. Pa ne toliko zaradi smeri spoznavanja funkcij in menija, kot zaradi tega, spoznati s katero nastavitvijo sploh zajeti motiv. Seveda lahko vedno uporabljate zeleno avtomatiko AUTO in veëina slik bo uspeπno zajetih. Vendar se boste ob pogledu na kolegove fotografije drugih iz enake kamere vedno spraπevali, zakaj pa vam ne uspejo v tolikπni meri. Predvsem je treba spoznati moænosti razliënih "avtomatik", obëutljivost, funkcijo stabilizacije slike in nastavitve za popravek tonskih vrednosti. O veëini nastavitev sem æe pisal v preizkusu S2 IS. Ker so skoraj vse funkcije enake, jih lahko spoznate iz prejπnjega zapisa. Omenil sem æe, da lahko kamero odliëno dræimo v roki in nam æe s tem daje dober obëutek. Pri kameri S3 IS je Canon posegel po πe dodatni prednosti. Delovanje kamere je izjemno hitro, saj je kamera ena izmed najhitrejπih med kompaktnimi kamerami, gotovo pa hitrejπa od konkurentk v svojem razredu. Po vklopu je æe v sekundi pripravljena na posnetek. Ostrenje in merjenje svetlobe se prav tako izvrπita v trenutku kot tudi samo proæenje. Zamude po proæenju skoraj ne opazimo veë. Zaradi motorëka USM v objektivu je zelo hitro tudi premikanje goriπënic. Glede stabilizacije slike ni treba izgubljati besed. Pri daljπih goriπënicah nam je πe kako dobro pride prav, da nam ni treba posegati po viπji obëutljivosti. Ko se enkrat seznanimo s kamero in z njenimi nastavitvami ter funkcijami, ki jih premikamo po zaslonu, hitro spoznamo, da je lahko S3 Pri daljπi goriπënici æe lahko kontroliramo globinsko ostrino. Kamera S3 IS pa nam preko Function nastavitve nudi mnogo moænosti glede nastavitve zasiëenosti barv. IS pravi odgovor za vse tiste, ki bi radi ostali pri kompaktni kamerami in imeli mnoæico lastnosti zrcalno- refleksnih kamer. Pri kameri S1 IS sem pogreπal predvsem hitrost delovanja in zaradi veëjih izrezov vsaj kakπen milijon toëk veë. S2 IS je æe nudila veëino æelenih lastnosti. Toda zame je bilo delovanje πe vedno prepoëasno v delovanju in za kamero z namenom πirokega uporabniπkega razreda s samo 400 ISO obëutljivosti. In ne nazadnje, za bolj izbirënega je bila na voljo samo s srebrnim ohiπjem. Ob prvem spoznavanju s kamereo S3 IS pa lahko reëem, da je to tista kamera, ob kateri si æe zastavljam πtevilna vpraπanja. Le zakaj bi za druæinske, popotniπke posnetke sploh πe nosil s seboj zrcalno- refleksno kamero in mnogo dodatne opreme, predvsem boljπih objektivov, da bi me kakovost slike iz kamere SLR sploh zadovoljila? Fotografije potrebujem predvsem za revijo e-fotografija in za njihovo maksimalno poveëavo na papir v velikosti 13 x 18 cm. Za tak naëin fotografiranja pa mislim, da me bo S3 IS zadovoljila. Je majhna, lahka, ni treba menjavati objektivov in πe dovoljsti hitra je. Ker sem æe preizkusil konkurentki Panasonic FZ7 in Sony H5, lahko z gotovostjo reëem, da ju S3 IS prekaπa v skoraj vseh pogledih razen pri pogledu slike na zaslonu.»e je bila kamera S2 IS samo konkurenëna FZ5 in H1 (nobena ni imela izrazite prednosti), pa je oëitno, da je tokrat samo Canon naredil korak naprej tako v delovanju kamere kot kakovosti slike. Toda ve se! Vse skupaj doprinese viπjo ceno,. kar pa lahko tudi odloëilno vpliva na nakup drugih konkurenënih kamer, ki za veliko veëino uporabnikov ne bodo kazale nobene negativne lastnosti. Ali sem naredil prav, da sem S3 IS vzel na predstavitve dveh fotografskih podjetij na zanimive konce sveta, pa je opisano v Ëlanku na Ëetrti strani. Predvsem sem æelel izvedeti, kje in koliko je lahko trenutno ena "naj" uporabnejπih" kompaktnih kamer, kakrπna je S3 IS, bolj uporabnejπa in kakovostnejπa od zrcalnorefleksne kamere. Matjaæ Intihar 12 e-fotografija - junij, julij 2006

13 Fotografija mimo raëunalnika... S tiskalniki serije SELPHY si lahko doma izdelujemo najcenejπe fotografije v velikosti 10 x 15cm. Tiskalnik SELPHY in Digital IXUS Wireless Tiskajte svoje fotografije na daljavo! Do odliëne fotografije... Ob nakupu Canonovih kamkorderjev vam pripada 10% popusta na poëitniπki aranæma za eno osebo pri turistiëni agenciji Avantura. IXUS 800 IS Kamkorder MV960 Kamkorder MVX450/460 A700...s Ponudba velja do razprodaje zalog! produkti! Avtera d.o.o., martinska 106, 1000 Ljubljana

14 Celoten preizkus je objavljen na Sony Alpha 100 Po predstavitvi filozofije Sonyja glede vstopa v svet SLR-fotokamer in rojstvu Alphe vem, da so pri Sonyju dobro premislili, kako delovati tudi v nadaljevanju, da bodo sposobni uspeπno konkurirati tudi Canonu in Nikonu. Za druge ponudnike SLR-kamer (Olympus, Pentax, Samsung, Panasonic) æe zdaj vem, da jih je Sony æe pustil v ozadju. Po prvi predstavitvi kamere smo si jo æe lahko ogledali in jo tudi preizkusili v praksi. Sony pri ohiπju ni eksperimentiral. Pri nakupu fotooddelka podjetja Konica Minolta niso naredili napake, da bi se æe vnaprej odrekli sodelovanju s poznavalci konstruiranja SLR-ohiπja. Kar nekaj inæenirjev iz podjetja Konica Minolta πe vedno sodeluje pri razvoju novih kamer pod imenom Sony Alpha. Kameri Alpha so dodali zelo zmogljivo 1600 mah Li-Ion baterijo InfoStamina, ki zdræi za ta razred izjemnih 750 posnetkov (pribl.). Tudi na preizkusu se je pokazalo, da ima res veliko zmogljivost in da energije ne zmanjka tako kmalu. Tako pri ohiπju kot tudi pri preostalih tehniënih lastnostih niso veliko eksperimentirali. Veliko veëino dobrih lastnosti so ohranili iz Dynax 5D, dodali pa πe nekaj novosti. Sony je najveëji proizvajalec in ponudnik CCDtipal. Zato so lahko kot prvi v SLR-kamero iz najniæjega razreda dodali tipalo s kar 10,2 mio. toëkami. Tipalo je velikosti APS-C in ima faktor izreza 1,5-krat nasproti polnemu 35- milimetrskemu formatu. Glede na dejstvo, da je bila predstavitev kot moænost fotografiranja postavljena v moëno praπno okolje maroπkega pogorja Atlas, smo po tihem æe lahko priëakovali dodano lastnost samoëiπëenja tipala. Sony je na tipalo dodal poseben antistatiëni premaz, ki odbija praπne delce, da se ne prilepijo na tipalo. Ker pa kamera uporablja tudi tehnologijo Super SteadyShot Po æe predstavljenih kamerah mju 720SW in mju 810 (na spletu) tokrat predstavljam πe tretjo novo kamero iz te Olympus najbolje prodajane serije. V prvih dveh novih kamerah iz serije mju sem æe naπel nekaj njihovih prednosti in za kakπnega uporabnika sta namenjeni. Tokrat iπëem najboljπe lastnosti kamere mju 700. Po prvem ogledu kamere Olympus mju 700 sem hitro naπel nekaj njenih zanimivih lastnosti, ki lahko kupca pritegnejo v nakup in v zadovoljstvo pri uporabi kamere. Kot se za kamere mju priëakuje ima tudi mju 700 zanimivo, privlaëno obliko, ohiπje delno iz plastike in aluminija ter zaπëiteno proti deænim kapljam, visoki vlagi in prahu. Ob vklopu je kamera dokaj hitro pripravljena na delovanja (cca.1,5 sek.). S spodnjim levim gumbom lahko prenastavljamo informacije na proti stresenosti posnetka (je zelo podobna kot Minoltina tehnologija AntiShake), ki kompenzira stresenost kamere s premikanjem tipala, ima kamera πe to lastnost, da po vklopu in izklopu tipalo strese in πe dodatno poskrbi, da morebitni delci na tipalu odpadejo z njega. V praksi se je antistatiëni premaz zadovoljivo obnesel. Torej smo z novo tehnologijo lahko mirnejπi glede slabosti, ko delci prahu uniëijo detajle na sliki. Kameri so dodali nov procesor z imenom BIONZ za hitro in kakovostno procesiranje signalov iz tipala. Prav hitrost procesiranja prispeva, da kamera na hitro pomnilno kartico prenaπa datoteko JPEG v taki hitrosti, da lahko s tremi posnetki v sekundi snemate brez omejitve. Res pa je, da ima kamera kar moëno kompresijo podatkov in je s tem lahko tudi prenos hitrejπi. Sony je kot prvi v SLR-kamero dodal moænost popravka dinamiënega razpona æe pri procesiranju slike. Dinamic Range Optimaser omogoëa, da ga pri moëno kontrastnih motivih omilimo s spremembo gama krivulje. VeËina nastavitev na kameri Alpha 100 je ostala enaka kot pri æe predstavljenem Dynax 5D, zato jih v Olympus mju 700 zaslonu. Na njega lahko poleg glavnih informacij o posnetku prikliëemo πe histogram in linije za laæje iskanje "zlatega reza" in poravnavo horizonta. Olympus je tudi pri kameri mju 700 dodal moænost "func", gumb s katerim na zaslon prikliëemo "najbolj" uporabneπ funkcije (WB, ISO, hitrost zajema in naëin merjenja svetlobe). Na okroglem gumbu imamo izbiro delovanja v P (programskem naëinu) in med 23 scenskimi naëini. Ko vstopimo med njih takoj opazimo dodatno prednost, ki so jo poleg mju 810 in mju 720SW dodali tudi kameri mju 700. Vsi napisi so v slovenskem jeziku. Ob vsaki izbiri scenske nastavitve imamo πe krajπi opis za kakπen naëin fotografiranju nam sluæi. Za vse, ki pa bi radi πe πbolj detajlne popravke pri zajemu slike pa je na voljo πe "vodië po funkcijah", prav tako v slovenskem tem prvem preizkusu ne bom podrobneje opisoval (zapis je v prejπnjih revijah in na spletni strani e-fotografija). Novost je πe, da so tehnologijo Eye-Start, ki jo je imela Minolta, zdaj uporabili, da kamera takoj, ko jo pribliæamo oëesu, zaëne samodejno ostriti. V iskalu vidimo devet ostritvenih toëk. Sredinska je kriæna, preostalih osem deluje samo v liniji in nam vëasih vodoravne ali navpiëne linije teæje izostrijo. Alpha 100 kot veëina SLR-kamer iz niæjega razreda ne uporablja prizme, ampak ogledala, da se slika preseli v iskalo. Zaradi tega je poveëava slike v iskalu samo 0,83- kratna. Vendar je iskalo zadovoljivo svetlo. Informacije v njem so enake kot v Dynax 5D. Tudi naëin merjenja svetlobe je povzet po preizkuπenem Minoltinem sistemu "honeycomb" (satovje). 40 razdeljenih polj v obliki satovja zagotavlja odliëno meritev vpadne svetlobe. Bliskavica v kameri ima vodilno πtevilo 12 in uporablja ADI-sistem merjenja svetlobe. Zaklop deluje v obmoëju od 1/4000 sek. do 30 sek. Sinhronizacijski Ëas je 1/160 sek., z uporabo stabilizacije slike pa 1/ 125 sek. Zaporedno snemanje omogoëa tri posnetke v sekundi in v zapisu JPEG neomejeno snemanje. Zapis RAW omogoëa πest posnetkov do zapolnitve notranjega spomina (RAW + JPEG 5) in nato manjπo hitrost zajema. Alpha 100 omogoëa funkcijo "bracketing" v naëinu ekspozicije kot spremembe temperature bele barve. S kamero sem si bil zelo hitro na ti. Je kombinacija filozofije Minoltinih in Sonyjevih Sony Alpha je obdræala Minolta nastavek za objektive. Na kamero lahko dodate vse starejπe Minolta objektive, kot objektive neodvisnih proizvajalcev, Sigma, Tamron, Tokina. jeziku. Vstop v MENU nam pokaæe πe dodatno prijaznost. Pri Olympus so med prvimi spoznali, da so mini kompaktne kamere namenjene manj zahtevnim uporabnikom, predvsem v domeni druæinske in poslovne fotografije. Temu so prilagodili tudi nastavitve v MENU-ju in jih zmanjπali na minimum. Sedaj velika mnoæica nastavitev nië veë ne bega priloænostnega fotografa, katero od mnoæice podnastavitev naj pri zajemu motiva izbere. Ko si boste ogledovali kamere na trgovskih Preizkus kamere Sony Alpha sem zaenkrat opravil πe s predprodukcijsko kamero. Zato bom temu rekel poloviëni preizkus. Drugi del, ki bo æe narejen s kamero iz trgovske police pa v naslednji πtevilki revije. kamer. Dobro se dræi v roki, z gumbi se hitro spoznamo, veëino nastavitev je mogoëe opraviti z njimi, tako da v meni kamere ni potrebno posegati velikokrat. Hitrost kamere je povsem na ravni konkurenënih, glede ostritve pa tehnologija Eye Start Focus omogoëa πe hitrejπe delovanje. Tehnologija stabilizacije slike Super Steady Shot deluje odliëno in ima v niæjih SLR-razredih veliko prednost pred stabilizacijo slike prek optiënega sistema v objektivu. Ta naëin stabilizacije stresenosti deluje z vsemi objektivi. Kamero sem preizkusil tako s kit objektivoma DT mm in DT mm kot s starejπimi objektivi. Prav tako odliëno delujejo objektivi Sigma (objektivov Tamron in objektivov neodvisnih podjetij πe nisem preizkusil), kar Alphi æe na zaëetku omogoëa, da ima kamera Alpha 100 æe zdaj na izbiro veliko raznoraznih objektivov. Do konca leta naj bi bilo na voljo æe 21 objektivov pod imenom Sony. Med njimi bo tudi serija Sony G, ki bo pomenila viπji razred optike Sony (tu lahko spet potegnemo vzporednico s prejπnjimi Minoltinimi objektivi). Decembra pa bo podjetje Carl Zeiss, ki je v optiënem svetu zelo cenjeno, prav za Sony naredilo tri vrhunske objektive za serijo Alpha pod oznako ZA (Zeiss za Sony). OËitno bo Sony takrat predstavil krepko viπjo razliëico kamere Alpha, namenjeno tudi profesionalnim uporabnikom. Matjaæ Intihar policah mju 700 le vzemite v roko.»e vas bo pritegnila njena oblika (dobite jo lahko v veë barvah), predvsem pa ergonomija, majhnost in njena teæa, potem vedite, da boste æe blizu odloëitve za to kamero. Ko jo boste vklopili, vas bodo napisi v slovenskem jeziku prepriëali, da uporaba digitalne kamere sploh ni teæavna. Olympus mju 700 je πe toliko prijaznejπa, ker nima veliko nastavitev preko MENU-ja, nudi pa opis delovanja funkcij pri uporabi scenskih nastavitev in vodië za πe boljπi zajem slike. Pod njim se skriva mnoæica samostojnih nastavitev, ki vam bodo pomagale v teæavah, ko se zaradi novih nepoznanih situacij ne boste znali sami odloëiti kako zajeti doloëen motiv.»e ste bili po obëutku kamere v roki æe bliæje njeni izbiri, Ëe so vas pritegnili πe meniji v slovenskem jeziku in Ëe vas ne moti samo 37mm (ekv.35mm) πirokega kota potem vedite, da ste danes najbræ æe lastnik kamere Olympus mju 700. Matjaæ Intihar 14 e-fotografija - junij, julij 2006

15 Video forum / Video novosti in napovedi JVC HD-100 tudi v Sloveniji Slovenski zastopnik JVC-jevega profesionalnega oddelka Slak d.o.o. je pred dnevi organiziral uradno predstavitev najsodobnejπe digitalne in TV tehnologije iz te slovite japonske firme (na sliki Alojzij Slak skupaj s kamero JVC HD-100). Kljub temu, da smo lahko na enem mestu obdëudovali tudi odliëne HD monitorje velikih formatov in Hitachijeve profesionalne studijske kamere, kakor tudi najnoveπe Avidove programe (ta hip najpopularnejπi Liquid 7) pa je bila v srediπëu zanimanja ravno kamera JVC HD-100, ki med poznavalci slovi po svojih znaëilnostih: snema v formatu HDV1, ki nudi zapis 1280 x720 toëk, vendar v progresivnem celoformatnem zapisu. V solidno zasnovanem ohiπju se skriva tehnologija, ki ob MPEG2 kompresiji zapisuje sliko v razmerju kompresije 1:19 (ostale kamere iz HDV2 tabora delajo z viπjo kompresijo 1:25 in GOP15) JVC pa uporablja GOP8 (skupina komprimiranih slih je manjπa, zato so tudi moænosti napake in kvaliteta zapisa boljπi). JVC HD-100 je usmerjen LIQUID 7 tudi pri nas Prave ljubitelje programov Pinnacle je pred letom pretresla novica, da je AVID kupil zadnji tabor, ki je πe uspel konkurirati tako Adobu, kot Avidu ali Canopusu, a je hkrati na Win osnovi ponujala podoben naëin dela, kot smo ga dosedaj videvali le pri Applovem FCP (Final Cut Pro). Bali smo se, da je AVID kupil Pinnacle predvsem zato, da bi dobil sicer odliëen ljubiteljski produkt STUDIO 9 (in mnoge njegove uporabnike πirom sveta) pod svoje okrilje, a se je izkazalo drugaëe. AVID je kupil tekmeca zato, da bi dobil kodek, sicer vgrajen v pinnacle LIQUID 6. PriËakovali smo, da bo pobral tehnologijo, podjetje pa ugasnil, s tem pa bi bilo tudi konec legendarne Sonyjev mini HDV, novi HC3 Pionir HDV2 formata Sony je po πtirih HDV modelih (dva za ljubitelje: FX1 in HC1 ter dveh namenjenih profijem: Z1 in A1) sedaj za ceno sit predstavil tudi najmanjπo in najnovejπo HDV kamero dosedaj: HC3 (na sliki desno spodaj poleg veëje Canon XL H1). Le-ta je moëno poenostavljena, tako da bi le s teæavo lahko rekli, da gre za kamero z HD zapisom, Ëeprav gre le za nekoliko oskubljeno verzijo modela HC1 (kar je morda razvidno tudi po tipski πtevilki in ceni). Ob tem so HC3 dodali nekaj novih funkcij, pri Ëemer je daleë najboljπa funkcija poëasnega zpisa ( slow motion ): 3 sekunde dolgo akcijo spravi v interni pomnilnik, nato pa jo v 12 sekundah spravi (zapiπe) na DV trak! Tako dobimo 4x upoëasnjeno sliko, kar je naravnost idealno za vse trenerje, πportnike ali tekmovalce, ki pri svojem razvoju ali David proti Golijatu / Ekskluzivno! Pripravljamo dvoboj najmanjπega in najmlajπega proti najmoëenjπem v HDV svetu! Sony HC3 izziva Canon XL H1! Neposredna primerjava uporabnosti, zmogljvosti ta hip najcenejπe in najmanjπe video kamere HDV formata Sonya HC 3 proti ta hip najboljπi, najmoënejπi in najbolj zmogljivi HDV kameri Canon XL H1. Nekaj posebnega za video sladokusce v prihodnji πtevilki e-fotografije. izkljuëno v roke zahtevnih profi TV in filmskih snemalcev, saj omogoëa zapis tudi s frekvenco 24 slik/s, pa tudi sicer je narejen za delo v rokah profesionalca, ki si veëino funkcij nastavi roëno, po avtomatiki pa posega le izjemoma. Podrobnem test berite v kratkem na portalu e-fotografija.com. (VJ) serije programa LIQUID. Toda Avid je presenetil vse: odloëil se je, da bo Pinnacle πe naprej sluæil ljubiteljskem træiπëu, zato so tudi razvili izboljπani STUDIO 10 (ki ima sedaj tudi HDV podporo), LIQUID pa so preselil v svoj profi oddelek. Tako so strukturirali svojo ponudbo: za najbolj zahtevne TV in filmske uporabnike so na voljo programi Avid Xpress Pro HD, Adrenalin ali Composer, za vse tiste, ki pa ne rabijo vseh zmogljivosti Avidovih hiper-programov, pa so precej izboljπali LIQUID, ki sedaj nosi polno oznako Avid LIQUID 7, pri tem pa so zdruæili najbolje iz obeh svetov, ki ima sedaj πe bolj ugledno ime, veëjo zmogljivost in sprejemljivo ceno (na voljo je v razliënih paketih - s PRO konverterjem ali brez). Liquid 7 nam je na test odstopil zastopnik ZAK iz MikloπiËeve 38, Ljubljana, podrobnem test pa berite v kratkem na portalu e- fotografija.com. (VJ) treningu rabijo moænosti podrobne analize posnetka. e veë kot to: v meniju si lahko nastavimo dve moænosti: 3 sekunde od trenutka proæenja, ali celo za nazaj: ko sproæimo, nam v RAM posname 3 sekunde zapisa, ki se je zgodil v predhodnih 3 sekundah - torej za nazaj! Takπen poëasni posnetek je nato namesto v HDV formatu narejen z obiëajno PAL loëljivostjo, a pomeni dragoceno moænost analize v poëasnem posnetku. Sony je hkrati predstavil tudi posebno zaπëitno ohiπje Sport pack SPK- HCB za uporabo v vodi (do 5m, SIT), kar nam omogoëa uporabo na kopanju, v bazenih, pa seveda tudi na Ëolnih ali na jahtah - brez strahu, da bi nam sol in voda razærla naπega HDV ljubljenca, pri sonyju se le-ta imenuje HC3, podrobnem zapis pa bo v kratkem tudi na portalu e-fotografija.com. (VJ) e-fotografija - junij, julij

16 Preizkusi foto kamer na Fujifilm Finepix F30 Kaj bi bilo, Ëe bi bilo? Oziroma v foto tehniki bom vpraπanje zastavil drugaëe. Kaj bi bilo, Ëe bi imeli kamero z vsemi æelenimi lastnostmi. Kot prvo, vseh æelja nam v kamero ne morejo niti ponuditi. Vedno se najde πe kakπna malenkost, ki nam manjka. Kot drugo, æelja je toliko, da nikakor ni mogoëe ustreëi vsem na enkrat, to je v eni sami kameri. In kot tretje, kamera, ki bi nam nudila skoraj vse bi bila veëini cenovno nedosegljiva. In imamo sreëo. Take kamere nikoli ne bo, kot æe zaradi te mnoæice Pentax Optio WP 10 Pentax je æe v analogni dobi izdeloval kamere za mokre izzive. Enako je tudi danes v digitalni dobi. Po kamerah WP in WPi je tu æe naslednica Pentax Optio WP10, ki ponuja majhno kompaktno ohiπje (107 x 55 x 23 mm, 160 g) in je namenjena za fotografiranje obiëajnih motivov kot za delovanje v mokrih ali praπnih pogojih. Ohiπje je trdno grajeno in na otip iz prijetne plastike. Oblika ni nië posebnega, lahko reëem, da je skoraj klasiëna. Kamera ima objektiv s trikratnim zumom ( mm), ki pa je povsem integriran v kamero pri vseh njenih goriπënicah. Svetlobna moë je zelo izenaëena tako pri πirokem kot pri ozkem kotu, f/3,3-4. VeËina konkurenënih kamer (po dimenzijah in seveda z moænostjo fotografiranja samo na suhem) v ozkem kotu omogoëa svetlobno moë krepko nad 4. Kakovost fotografije je za kompaktno kamero zadovoljiva. Kamera ni namenjena tehniëno vrhunskim fotografijam, saj ji viπjo kakovost omejuje æe konstrukcija objektiva. Toda Optio WP10 je kamera s povsem svojim namenom uporabe, to je moæno delovanje pod posebnimi pogoji. V tem elementu je trenutno ena redkih. Vendar nam, gledano v celoti, πe vedno omogoëa izdelovanje kakovostnih fotografij za domaëi album tudi pod povsem normalnimi pogoji. Za kompaktno kamero, ki omogoëa fotografiranje pod vodo, ima Optio WP10 odliëen zum objektiv ( mm), samodejno ostritev, solidno bliskavico, 10,5 MB notranjega spomina, 6 mio. toëk in kar 2,5 palca velik zaslon, da se tudi pod vodo motiv odliëno vidi. Da kamera dobro sluæi na suhem, ni treba poudarjati. Je pa ena redkih, ki jo lahko vræete tudi v vodo (ne dobesedno, ker se na æalost potopi), se z njo potopite do 1,5 pomanjkljivosti nikoli ne bo najboljπe kamere. Poznamo pa take, ki so lahko najboljπe za naπ naëin fotografiranja. Torej za na æep, naπe potrebe, na pogled na fotografijo, kot na edinstveni pogled na kakovost same slike. Med kompaktnimi kamerami pa je FUJIFILM med prvimi predstavil kamero, ki nudi vse. Vse v narekovajih! Toda kompaktna kamera FinePix F10 je æe imela zdruæenih toliko dobrih in æe od nekdaj æelenih lastnosti, da se je æe uvrπëala med kamere novega Ëasa, ki uporabniku nudijo predvsem enostavnost uporabe, kakovostno fotografijo in v nadaljevanju æe veëino tistih lastnosti, katere si æelijo tudi zahtevnejπi kupci. Fujifilm pa je æe predstavil πe kakovostnejπo naslednico. Æe za predhodnico F10 sem pred enim letom zapisal! Kaj bi bilo, Ëe bi bilo?»e bi kamera s temi lastnostmi obstajala m globoko (lahko tudi kak meter veë na lastno odgovornost, vendar ne morete fotografirati, kajti sproæilec se zaklene), jo po morski ekspediciji operete pod sladko tekoëo vodo, pa tudi kak udarec v trdo plastiko Ëolna ali vodnega skuterja moënemu ohiπju ne pride hitro do æivega. Zanimiva je oznaka JIS Class8 Waterproof, ki zagotavlja, da je kamera zaπëitena pred prahom, vlago, deænimi kapljami, drobnim peskom in pritiskom 1,5 atmosfere do 30 minut, kar nam omogoëa fotografiranje do 1,5m pod vodno globino. In Ëe se kaj zalomi in gremo globlje? Po izkuπnjah sodeë proizvajalcu, uvozniku ali bog ne daj prodajalcu ni verjeti. Dobro blago se samo hvali in zato sem si kamero z veseljem izposodil na preizkus. Na testu je kamera prestala preizkus tudi malo globlje od 1,5 m. Vendar zanimivo, kako so reπili teæavo, Ëe bo niæe od 1,5 m spustila vodo. Kamera ima senzor, ki zazna pritisk. In ko smo pod 1,5 m, se sproæilec zaklene. In tako bodo tudi odkrili, Ëe bomo serviserju lagali, kako nam je kamera kar naenkrat spustila vodo - pa saj smo jo imeli samo v domaëi banji. Edini del na kameri, ki ga lahko odpremo, je na spodnjem delu. Tam je odprtina za pomnilno kartico, izhod za USB, vhod za polnjenje in Li-Ion baterijo. Vratca so s posebnim gumbom dodatno zaklenjena (bodite pozorni, da to tudi naredite) tako, da jih ne moremo po pomoti odpreti. Vmes pa je mehka guma, ki πëiti pred vdorom tekoëine v kamero. Pazite, da je guma pred zaprtjem dobro oëiπëena veëjih smeti ali kakπnega lasu. Ni malo kamer, ki so zaradi te nepazljivosti æe spustile vodo in s tem tudi duπo. To je pomembno opozorilo! Kamera je kot nalaπë za poëitnice, ki so za æe pred dvema letoma, ko so bile digitalne kompaktne kamere moëno æelene tudi med najzahtevnejimi fotografi. Predvsem pa, Ëe bi takrat taka kamera imela danaπnjo ceno. Odgovor je enostaven. Kupovali bi samo FUJIFILM FinePix F10! Z novo kamero FUJIFILM Finepix F30 pa so nakazali kakπna naj bo sodobna kompaktna digitalna kamera. Seveda ima vsak fotograf svoje æelje, toda hitrost vklopa, ostrenja, proæenja, odliëno ostrenje v slabih svetlobnih pogojih, predvsem pa prijaznost in enostavnost dostopa do nastavitev, moænost delovanja v obsegu do kar 3200 ISO in odliëna kakovost slike so tisti argumenti, ki lahko zelo hitro prepriëajo v nakup te odli- Ëne kamere. Finepix F30 je lahko æe kompaktna kamera za najzahtevnejπe, oziroma kamera, ki lahko profesionalnim uporabnikom DSLR kamer æe sluæi kot vëasih mali analogni mju-ji. Toda nekatere æe tu. Ne pozabite pa, da kamera ni namenjena samo letnim vodnim preizkuπnjam. Zelo koristi tudi v zimskem Ëasu na smuëanju. Zaradi kompaktnosti in robustnosti pa je lahko vedno z nami. Je πe dovolj majhna in lahka, da gre tudi v srajëni æep. S trakom si jo lahko obesimo okoli vratu ali pa damo v kak stranski vseeno. Kamere, ki bi nam vsem nudila vse ni in je ne bo. Prav to je Ëar tehnike in namen proizvajalcev. Biti Ëimbolj popoln obenem pa drugaëen. In kamera FUJIFILM FinePix F30 se je popolnosti in drugaënosti povsem pribliæala. V sebi nosi toliko kakovosti, uporabnosti ter enostavnosti, da jo lahko uvrstim v sam kakovostni vrh med kompaktnimi kamerami. Ali je tako kakovostna tudi za vas, pa boste odloëili sami! Matjaæ Intihar Velika prednost in uporabniπka vrednost kamere Fujifilm Finepix F30 je moænost fotografiranja s 3200ISO obëutljivosti. V πe tako slabih svetlobnih pogojih lahko zajamemo tisto, kar drugi lahko samo opazujejo. Tako si lahko doma brez teæav v miru pogledam na hitro predstavljeno agendo modelov kamer, ki bodo πele priπle na trg. æep hlaë. Ker je Optio WP 10 zelo trpeæna kamera, predvsem pa odliëno zaπëitena pred prahom, peskom, vlago, vodo itd., je res lahko vedno z nami. Le tako pa lahko zajamemo vse zanimive trenutke na potovanju ali povsem obiëajnem druæinskem dogodku. Matjaæ Intihar 16 e-fotografija - junij, julij 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

17 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

18 Fotografski nateëaji na Ricoh Caplio GX8 8.2 M toëk, 3x optiëni zoom (28-85mm) Na nekajtedenskem avtomobilskem potepanju po hrvaπkih otokih mi je uspeπno delal druæbo kompaktni fotoaparat Ricoh Caplio GX8. Na prvi pogled ne izstopa posebno, toda æe napisi na ohiπju pokaæejo nekaj zanimivosti v tem cenovnem razredu: fotoaparat zmore delati fotografije loëljivosti 8.2 M toëk, ponaπa pa se tudi z uporabnim πirokokotnim objektivom. Ekran ni med najveëjimi a zadovoljivo opravlja svojo funkcijo. Prav tako gumbi za izbiro naëina fotografiranja in drugih nastavitev, s katerimi je enostavno rokovati tudi Ëe ne prebereπ navodil. PriroËno je stikalo v obliki kolesca s katerim je mogoëe opravljati nekatere funkcije, kar je vëasih enostavneje in hitreje kot z drobnimi gumbi. e posebno npr. pri pomikanju med posnetimi fotografijami ali poveëevanju oz. zmanjπevanju osvetlitve. Za napajanje sluæita dve obiëajni bateriji AA, posnetke pa shranjuje na kartico SD. Fotoaparat ima tudi moænost prikljuëitve dodatne bliskavice. Fotoaparat v plastiënem Ërnem ohiπju ni pretirano majhen a ga je πe vedno mogoëe spraviti v malo veëji æep. Ima pa odebeljeno dræalo, tako da je z njim enostavneje rokovati. Razpon goriπënice je kar uporaben: πirokokotni 28 mm se je izkazal za zelo priroënega, prav pa bi priπel malo veëji zoom za pribliæevanje oddaljenih motivov. Pri razliënih svetlobnih pogojih se je dobro obnesel - πe najveë korekcij je bilo potrebnih pri moëni svetlobi in belih kontrastih. Velika veëina fotografij pregledanih na zaslonu je bila zadovoljivih tudi pri kasnejπem podrobnejπem pregledu na raëunalniku. Poraba energije ob ne pretirani uporabi bliskavice je bila zmerna. Bateriji sta zdræali za okoli 150 posnetkov. Seveda je obvezno imeti vsaj dve v rezervi, πe bolje pa veë. Tako je zelo prav priπel polnilec, ki ga je bilo mogoëe prikljuëiti na 12 V napajanje v avtomobilu. Pri pogostem menjavanju prenoëiπë in kampov vëasih enostavno ni bilo dovolj Ëasa, da bi pravoëasno napolnil baterije prek obiëajnega napajanja 220 V. Skratka fotoaparat zlahka zadovolji obiëajnega uporabnika, Ëisto dobro pa se izkaæe tudi za pripravo kakπnega reportaænega zapisa v tiskanih medijih. Fotoaparatu gre morda zameriti le malo dolg Ëas priprave za fotografiranje a se tudi tega hitro navadiπ. Igor Fabjan Jutranji odsev - PuËiπËe na BraËu. Internetno podjetje istockphoto prvië v Sloveniji Slovenija na istock-u za en sam dolar Slovenija je v teh dneh gostila 55 profesionalnih in amaterskih fotografov iz 17 dræav, ki so v okviru fotografske kolonije istockalypse - Slovenija fotografirali na slovenski Obali in na ljubljanskih ulicah. V Slovenijo jih je pripeljal idejni vodja, menedæer in soustanovitelj spletnega podjetja istockphoto Bruce Livingston. Internetno podjetje istockphoto s 40 zaposlenimi in skupnostjo, ki πteje fotografov letno prodajo preko 10 milijonov stock Royalty-Free fotografij po ceni od enega do pet dolarjev. Nedavno jih je za 50 milijonov dolarjev kupilo podjetje Getty Images, ena najveëjih in najuglednejπih druæb, ki træijo stock fotografije. S tem se slovenska prestolnica pridruæuje nizu svetovnih velemest kot so Boston, Seattle ali Praga, kjer je doslej istockphoto æe organiziral podobne fotografske prireditve. S to prireditvijo bodo odslej v omenjeno spletno fotografsko agencijo vkljuëeni tudi fotografski motivi iz Slovenije, ki jih Makova rapsodija na Hvaru bo mogoëe kupiti æe za samo en ameriπki dolar. Internetno podjetje istockphoto dobro poznajo vsi, ki se ukvarjajo z oglaπevanjem, oblikovanjem tiskanih ali drugih vizualnih medijev, izdajateljstvom, zaloæniπtvom ali urejanjem Ëasopisov in revij. Kako slikovno obogatiti revijo, kje dobiti primeren motiv za oglas, s kakπnim materialom opremiti broπuro, katalog ali prospekt - takπna vpraπanja so bila pred pojavom spletnega servisa istockphoto v veliki meri povezana s precejπnimi finanënimi izdatki. Odkar pa je Bruce Livingston priπel na idejo, da bi na spletu ponudil kakovostne fotografije za en sam ameriπki dolar, se je svet mikro-stock (Royalty-Free) fotografije postavil na glavo. Danes ima spletna stran veë kot sodelavcev na vseh kontinentih sveta, vsak teden se baza fotografij razπiri za okoli novih motivov in sicer v okoli razliënih kategorijah. Ni presenetljivo, da je podjetje istockphoto pred kratkim dobilo novega lastnika. Za okroglih 50 milijonov ameriπkih dolarjev jih je kupila najveëja stock agencija na svetu Getty Images ( in se s tem reπila svoje najhujπe konkurence. Fotografski nateëaji / Na nateëaj z naslovom FOTOGRAFIJA Z BLISKAVICO, ki ga sponzorira podjetje RT-TRI d.o.o. zastopnik baterij in baterijskih akumulatorjev ANSMANN, æe lahko poπljete vaπe fotografije v povsem prosti temi. Omejitev je le, da je bila posneta s pomoëjo bliskavice. Drugi nateëaj bo odprt 1. julija 2006 (do 30.9) in je namenjen DRUÆINSKI/ POPOTNI KI fotografiji. Podajte vaπe avtorske fotografije iz izleta, potovanja ali zgolj dopusta. Lahko nam poπljete razgledniπko fotografijo nekega kraja ali zgolj druæinski posnetek iz zanimivega dopustovanja. VeË o nateëaju od 1.7. na spletni strani 18 e-fotografija - junij, julij 2006

19

20 Canon EF 85mm f/1,2 II L Canon bo med ponudniki fotokamer πe dolgo vodilni, radi povedo realni konkurenti na vsaki svoji konferenci. In tudi poudarijo, zakaj? Zaradi optike, saj so njen vodilni inovator in proizvajalec. Canon vseskozi ponuja nekaj optiënih biserov, ki pa niso namenjeni vsakomur. Za veëino fotografov so to bolj optiëni elementi, ki dajejo posebno teæo in imidæ podjetju. Tako je Canon æe nudil 50-milimetrske objektive s svetlobno moëjo f/ 0,95, f/1,0 in 85 mm f/1,2. Povsem napaëno pa je mnenje, da ti objektivi nudijo kar sami po sebi zaradi tehniënih podatkov Objektiv je namenjen predvsem portretni fotografiji in v fotografskem okolju, kjer potrebujemo zelo dobro izraæen bokeh oziroma neostrino ozadja. Foto:Æiga Intihar viπjo kakovost slike. Vsak objektiv je narejen za doloëeno specifiëno delo. Kot imajo dobre in slabe lastnosti univerzalni zum objektivi, imajo dobre in slabe plati tudi objektivi iz najviπjih cenovnih razredov. Objektiv EF 85mm f/1,2 II L je novost, ki je zamenjala starejπi objektiv brez oznake II. Bistvena sprememba je samo v hitrosti ostrenja. In kot vedno, Ëe nekdo omeni, da je izboljπal to lastnost, vsi testi in mnenja gredo v tej smeri, pa Ëeprav omenjeni objektiv niti ni namenjen fotoreporterjem, ki potrebujejo hitre odzivne Ëase. Zato boste lahko brali in sliπali, Ëeπ da ne ostri tako hitro kot kak drug objektiv USM. Res je! Toda objektiv ima povsem svoje lastnosti. Namenjen je predvsem portretni fotografiji in v fotografskem okolju, kjer potrebujemo zelo dobro izraæen bokeh oziroma neostrino ozadja. Zato je ta objektiv narejen predvsem, da zadovolji te fotografe. In na raëun posebnih zelo kakovostnih optiënih lastnosti mu niso dodali sistema AF med majhne lahke leëe, ampak mora motor AF USM premikati teæak optiëni element. Torej je na raëun kakovosti zarisa AF malo poëasnejπi kot pri pravih reporterskih objektivih, kjer pa je hitrost ostrenja pomembnejπa od vrhunskega zapisa. In Ëe objektiv EF 85mm f/1,2 II L uporabljamo za pravi naëin fotografiranja in njegovo moænost izloëitev ozadja znamo izkoristiti, pokaæe pravo vrednost. Izjemna ostrina in predvsem odliëen zapis v neostrini omogoëajo, da je glavni objekt zelo ostro zarisan, nato pa, odvisno od zaslonke in s tem povezane globinske ostrine, dobimo izjemno lep zapis neostrine ozadja. Seveda pa ima tako moëna svetlobna moë tudi svoje zahteve. Objektiv je teæak, razmeroma velik (æe kar manjπi teleobjektiv) in seveda zelo drag. Vedite, da ni namenjen za vsakodnevno fotografiranje hobi fotografov. Njegove lastnosti so tako specifiëne, da se uporablja v veëini primerov samo v portretni in deloma modni fotografiji. Tu pa izkuπenemu fotografu nudi tisto, kar si danaπnji novodobni fotografi s kamerami SLR πe niti ne predstavljajo. Ostrina in pozneje mehkoba zapisa v neostrini pokaæejo povsem nov pogled na fotografijo. Tudi izkuπeni uporabnik programov za obdelavo fotografij ne more priëarati tako odliëne simbioze med ostrino in neostrino, kot jo podaja EF 85mm f/1,2 II L. Matjaæ Intihar Panasonic Lumix DMC-TZ1/ mali - mega Panasonic ne miruje. Tako kot Sony in Samsung tudi Panasonic dobro izkoriπëa svoje znanje in tehnologijo iz sveta elektronike in od fotopodjetij kupuje samo πe klasiëne vitalne dele za delovanje kamere. V prodajnih πtevilkah sicer ni tako moëan kot æe prej omenjeni podjetji, vendar pa ima vizijo, ki jih je pripeljala na prvo mesto kot ponudnika kompaktnih kamer v povpreëju z najviπjo ceno. Panasonicu je uspelo prodajati kompaktne camere viπjega kakovostnega razreda in zato mu lahko ostane tudi veë zasluæka. Panasonic pa je tudi moëno inovativen v ponudbi. Le malo kamer je neposreden posnetek konkurenënih. Ena izmed takih, ki moëno izstopa, je fotokamera iz razreda megazum Lumix TZ1. In v Ëem je njena posebnost? Na pogled je povsem obiëajna kamera. Toda ko spoznamo, da nam nudi kar 10-kratni optiëni razpon med goriπënicami ( mm, ekv. 35 mm), vidimo, da je Lumix TZ1 izjemno kompaktna in majhna. V samo 112 x 48 x 35 mm velikem in samo 350 g teækem ohiπju se skriva poseben sistem s prizmo, da se svetloba odbije od nje in tako podaljπa goriπënico, preden svetloba pade na tipalo. Njena velikost nam sicer ne omogoëa, da bi jo shranili v srajëni æep. Brez teæav pa jo nosimo v majhni torbici, ki jo pripnemo za pas in nam je tako vedno pri roki. Obenem pa ima TZ1 πe nekaj zanimivih lastnosti.»vrsto aluminijasto ohiπje omogoëa dobro dræalo. Da je kamera grajena res trdno, vam lahko zagotovim iz prve roke. Zaradi lastne nerodnosti mi je padla z enega metra na ploπëice. Ker je zunanji del iz aluminija, ki je matirano temno sivo obarvan, se vidijo samo manjπe odrgnine. Kamera pa brez teæav deluje in sem lahko z njo opravil πe dodatne preizkuse. Torej, tudi s tega vidika me je camera Lumix TZ1 povsem zadovoljila. Naslednjo dobro lastnost kamere prav tako hitro opazimo. Ima zelo malo gumbov in s tem æe kaæe, da je zelo prijazna do uporabnika in namenjena predvsem manj zahtevnim. Na vrtljivem gumbu so osnovne nastavitve za zajem slike, vkljuëno s popolnoma samodejnim programom, in moænostjo dveh lastnih prirejenih nastavitev, s katerima smo lahko bolj kreativni in nam ni treba za vsako dodatno nastavitev v meni kamere. Sproæilec na vrhnjem delu kamere je velik in na pravem mestu, okoli njega pa je gumb za premik med goriπënicami. Sledita πe gumba za nastavitev stabilizacije slike (O.I.S) in vklop/izklop kamere. Na zadnjem delu kamere pa so samo 2,5 palca velik zaslon z dobro loëljivostjo toëk in gumbi za najpomembnejπe funkcije (zaslon, bliskavica, brisanje fotografij, makro, samosproæilec). Ob vklopu objektiv sploh ne gre iz kamere. Tudi med premikom goriπënic gre iz ohiπja za samo 1,5 cm. Tako kamera vseskozi skrbi za svojo kompaktnost. V Ëlanku Kompaktne digitalne fotokamere so naπle svojo pot sem æe opisal, da πtevilo toëk in kakovost slike sploh nista veë pomembna podatka pri kompaktnih kamerah. tevilo toëk kot tudi kakovost slike sta povsem zadovoljiva za veliko veëino uporabnikov kompaktnih kamer, ki svoje slike le redko poveëujejo nad format A4. Zato lastnosti kompaktnih kamer iπëem iz povsem nove smeri. Za koga je uporabna? Pri kameri Lumix TZ1 je mogoëe to lastnost zelo hitro odkriti. Omenjeni pa so æe bili kompaktnost, robustnost in kar 10-kratni optiëni razpon zuma ter preprostost rokovanja in izbire nastavitev na kameri. Lumix TZ1 pa je v doloëenih lastnostih seveda drugaëna kamera od na primer po doloëenih specifikacijah podobne Lumix FZ7 z 12-kratnim optiënim razponom goriπënic. Lumix TZ1 je predvsem kompaktnejπa in priroënejπa kamera za uporabo, zaradi posebnega delovanja leë in prizme pa je v rokovanju poëasnejπa. Predvsem premik med goriπënicami je poëasnejπi od æe znanih fotokamer iz razreda megazum. Toda vsaka lastnost kamere ima svoje prednosti in slabosti. In Ëe pogledamo kamero z vidika, da so druæinskemu fotografu v majhnem in lahkem ohiπju na voljo dolge goriπënice in predvsem, da ti fotografi bolj kot hitrost potrebujejo preprostost uporabe, se prav tu izkaæe vsa prednost kamere Lumix TZ1. Torej pri njej ne iπëite hitrosti delovanja, da boste z njo lahko zajemali hitro premikajoëe se motive ali vse dogodke, ki se zgodijo v kratkih Ëasovnih presledkih. Lumix TZ1 je kamera, namenjena povsem obiëajnemu druæinskemu fotografu, ki pa si æeli predvsem kompaktnost in moëan zum, obenem pa πe veliko preprostost uporabe. Ne primerjajte jo s kamerami iz razreda 12-kratnega optiënega razreda, na primer Lumix FZ7. Kamera Lumix TZ1 je od njih predvsem poëasnejπa v delovanju in z manj funkcijami. Vendar ima toliko drugih prednosti, da si ob nakupu kamere iz razreda megazum vsekakor morate ogledati tudi njo. Panasonic je s TZ1 ponudil zmogljivo kamero, namenjeno druæinskemu fotografu iz razreda megazum ter najpreprostejπim uporabnikom s preprostostjo rokovanja omogoëil s tako kamero tudi delovati. Vklopiti kamero, premakniti goriπënico in sproæiti posnetek zna vsakdo. In prav v tem je glavna prednost kamere Lumix TZ1. Verjamem, da bi kljub neprebranim navodilom z njo lahko rokoval vsakdo. Seveda pa πe vedno velja, da Ëe se bolje spoznate s kamero in z njenimi funkcijami, laæe in kakovostneje zajamete posnetek. Toda pri Lumix TZ1 zaëetno spoznavanje s kamero lahko preskoëite! Matjaæ Intihar 20 e-fotografija - junij, julij 2006

21 Fotografski nateëaji na REZERVNI AKUMULATOR - nujen dodatek v fotografski opremi Vsi moderni digitalni fotoaparati, kamkorderji in MP3 predvajalniki za napajanje uporabljajo akumulatorske baterije. Nekateri uporabljajo NiMH akumulatorje standardnih velikosti AA in AAA, drugi pa LiIon ali LiPolymer akumulatorje. Akumulator je kljuëna komponenta za delovanje naprave. Predstavljajte si drago potovanje ali dopust, kjer vam sredi zanimivega dogajanja zmanjka baterije. Uide vam kletvica, veë pa takrat ne morete spremeniti. Se pa lahko na take trenutke pripravite pred odhodom z nabavo nove, nadomestne akumulatorske baterije in jo imate vedno pripravljeno. Rezervni set NiMH akumulatorjev ali LiIon akumulatorja naj bo æe ob nakupu digitalne naprave predviden stroπek in pri tem ne varëujte, saj vas bo nepredviden nakup v turistiënih krajih drago stal, Ëe boste æeleni tip sploh uspeli kupiti. Nadomestne baterije imejte vedno pripravljene, napolnjene. Dopolnjujte jih tudi, ko niso v uporabi, saj imajo akumulatorji lastnost samopraznjenja, na kar vpliva Ëas in temperatura okolice. Kljub temu, da baterije ne uporabljate, lahko kapaciteta (napolnjenost) drastiëno pade, ko pa baterijo potrebujete, vam bo aparat æe takoj kazal Ω polnost. Akumulatorske baterije se poleti najbolje napolnijo preko noëi, ko temperatura okolice pade pod 20 o C. V kolikor uporabljate NiMH akumulatorje, nakup novih vedno optimizirajte s polnilnikom, ki ga imate, ali pa se odloëite za nakup polnilnika, ki ustreza vaπim potrebam. Na træiπëu obstaja mnogo razliënih tipov, ki se razlikujejo po vgrajeni elektroniki, priklopni napetosti, hitrosti polnjenja in πtevilu ter velikosti polnilnih mest (za razliëne velikosti akumulatorjev). Pri nakupu polnilnikov se odloëite za kvalitetne, za nasvet pa povpraπajte prodajalca. Kvaliteten polnilnik vam bo v kratkem Ëasu prihranil dosti denarja, saj ga boste lahko uporabljali za veëino naprav, Ëe imate majhne otroke so najveëji porabniki baterij otroπke igraëe.»e vaπ aparat uporablja LiIon ali LiPolymer akumulatorje, je rezervni πe toliko bolj potreben, saj ga skoraj garantirano ne boste mogli kupiti v turistiënih krajih. Obstaja namreë nekaj 100 razliënih tipov, kar trgovce odvraëa od prodaje. Ponavadi se kupijo po naroëilu ali v specializiranih trgovinah. Za nakup nadomestnega akumulatorja se torej odloëite v naprej, vendar NE KUPUJTE cenenih akumulatorjev nepoznanih blagovnih znamk ali akumulatorje starejπega datuma. LiIon in LiPolymer akumulatorji so po specifiki nevarne komponente, ki lahko ob nepravilni uporabi ali nezadostni zaπëiti eksplodirajo in vas poπkodujejo. Kvalitetni in malo draæji LiIon in LiPolymer akumulatorji imajo znotraj ohiπja vgrajeno varnostno vezje PCB (varnostni tokokrog), ki regulira delovanje baterije in prepreëi morebitno eksplozijo. Akumulatorje, bazirane na Litij tehnologiji lahko polnite v polnilnikih, ki so priloæeni ob napravah. Problem se pojavi pri nekaterih napravah, ki akumulator polnijo v napravi, torej med polnjenjem naprave ne morete uporabljati. Tako lahko kamkorder ali fotoaparat stoji prikljuëen na omreæje v hotelski sobi. Tudi za polnjenje LiIon in LiPoly akumulatorjev obstajajo na træiπëu polnilniki, ki so univerzalni in omogoëajo priklop skoraj vseh tipov. Polnjenje je lahko preko 230V omreæne napetosti ali avto prikljuëka 12V. To vam nudi neomejeno mobilnost in obilo energije kjerkoli. FOTO NATE»AJ ANSMANN Spletna Galerija e-fotografija in podjetje RT-TRI d.o.o. iz Kranja zastopnik za blagovno znamko ANSMANN razpisujeta nagradni fotografski nateëaj na temo FOTOGRAFIJA Z BLISKAVICO, za vse registrirane uporabnike Galerije. Registrirani uporabniki Galerije lahko na nateëaj oddajo 10 (deset) fotografij. NateËaj traja od 13.junija do vkljuëno 31.julija (24.00h). Strokovna komisija iz vrst predavateljev Digitalne Akademije bo v sredini avgusta izbrala 14 najboljπih fotografij, predstavniki podjetja RT-TRI pa bodo vseh 14 tudi nagradili. e-fotografija vas popolje na sejem Photokina VeË na / e-fotografija - junij, julij

22 Æelite letos obiskati Photokino in v æivo obiskati glavne predstavnike z Samsung v napadu tretjega mesta»e je kateri ponudnik fotokamer pri nas premalo opazen, je to prav Samsung. Marsikateri novodobni fotograf niti ne ve, da je bilo podjetje Samsung zelo moëno prisotno s kompaktnimi kamerami æe v analognem svetu. Danes pa je æe eden izmed vodilnih in celo najhitreje rastoëih tudi v digitalnem svetu. Ker pa se pri Samsungu zavedajo, da je trg kompaktnih fotokamer æe moëno zasiëen in se njihove cene zelo zniæujejo, so se tudi sami podali v danes izjemno hitro rastoëi trg digitalnih zrcalnorefleksnih kamer (DSLR). Samsung pa se zaveda, da je vstop v zrcalno-refleksni svet (SLR) zelo zahteven in da povsem lastni razvoj zahteva obilo preizkuπanja, predvsem lastnega znanja in tehnologije za uspeπen prodor v svet SLR. Tako so pri Samsungu izbrali laæjo pot, da bodo za vstop v svet SLR zadovoljili uporabnike njihovih fotokamer. Samsung je z lastno tehnologijo, ki jo ima iz sveta elektronike, preprosto odkupil (zamenjal) tehnologijo podjetja Pentax. Tako so dobili na voljo kameri, ki sta prej imeli ime Pentax. Novi kameri Samsung GX 1s in GX 1l pa omogoëata vse to, kar so prej omogoëale kamere pod drugim imenom. (Glavne razlike med njima sta, da ima GX1s veë ostritvenih toëk in namesto ogledal uporablja prizmo). Predvsem odliëno kamero za vstop v svet SLR za mnoge dotedanje uporabnike kompaktnih kamer, ki so na pravi naëin spoznali kamere SLR. Kameri Samsung sta πe vedno ohranili majhnost. Ostali sta enakih dimenzij x 92,5 x 66 mm. Teæa je razliëna - od 505 g GX 1s do samo 475 g GX 1l brez πtirih baterij AA, ki jih uporablja. Torej Samsung GX πe vedno ostaja med najmanjπimi kamerami v razredu DSLR. Kljub majhnosti pa Ërno (ali v kombinaciji s srebnim zgornjim delom) ohiπje iz trdne plastike odliëno leæi v roki. Predvsem pa je na ohiπju malo zelo preglednih nastavitvenih gumbov. VeËjemu πtevilu gumbov so se izognili z gumbom Fn (Function). Ko ga vklopimo, se na zaslonu pokaæejo πtiri nastavitve, in sicer: 1. korektura bele barve, 2. hitrost zajema, delovanje samosproæilca, daljinskega sproæilca in avtomatski bracketing, 3. ISO, 4. nastavitev delovanja bliskavice. Iz menija pa lahko izbiramo funkcije, ki naj bodo omogoëene prek gumba Fn. Samsung to omogoëa. S tem kamera πe pridobi na preprostosti rokovanja in uporabnosti. Glavne lastnosti ostajajo podobne, kot smo jih poznali æe pri *istd s, *istd L. Kameri serije GX uporabljata pomnilne kartice SD (SecureDigital). Tipalo je enako, CCD s 6,1 mio. efektivnimi toëkami, zaklop z osvetlitvenimi Ëasi B, 30 sek. do 1/4000 sek., 1/180 je sinhronizacijski Ëas, ISO od 200 do 3200, vgrajena bliskavica, trije naëini merjenja svetlobe, vkljuëno z merjenjem SPOT. Ob uporabi samosproæilca pri 2 sek. lahko uporabimo lastnost predproæenja zrcala (veëja umiritev kamere med zajemom), srgb in AdobeRGB barvni prostor, tonske korekture, korekturo osvetlitve -+, bracketing in πe veliko nastavitev, ki jih poznamo pri kamerah DSLR. Zaradi πtevilnih lastnosti, ki jih ponuja Samsung GX prek nastavitev (SetUp), lahko zatrdim, da kamera ponuja zelo veliko za svojo ceno. Tudi zapis RAW, s tem pa tisti, ki znajo ta zapis v programu za obdelavo fotografij izkoristiti, lahko πe pridobijo na kakovosti slike. Kamera pa ima tudi visoko vrednost za vse uporabnike Pentaxovih analognih kamer SLR. Tudi Samsung GX omogoëa uporabo vseh starejπih objektivov KA in K, vkljuëno z nastavki za objektive z navojem M42 ter objektivov iz srednje formatnih kamer Pentax. Pri vseh starejπih objektivih lahko uporabljamo avtomatiko zaslonke. Prav zaradi πiroke uporabnosti kamere z nastavitvami (opisane v nadaljevanju), ki jih konkurenca ponuja πele v viπjem cenovnem razredu, moænosti uporabe starejπih objektivov, ki jih lahko dobimo iz druge roke po zelo ugodnih cenah in nenazadnje zelo prijazna cena kamere, zna Samsung GX najti πe vedno kar nekaj uporabnikov. Samsung GX 1s je zelo primerna kamera za vse uporabnike Pentax 35 mm SLR in srednjeformatnih kamer. Prav tako za vse tiste, ki πele vstopajo v razred DSLR in bi radi za najniæjo ceno dobili kamero z veëino lastnosti, ki jih tudi zahtevnejπi æelijo pri fotografiranju. Predvsem pa je Samsung GX zame najpreprostejπa kamera DSLR za rokovanje in uporabo. Matjaæ Intihar 22 e-fotografija - junij, julij 2006

23 Matjaæem Intiharjem? Torbe in nahrbtniki Kako bomo nosili svojo opremo? Vsekakor primerno zaπëiteno in lepo urejeno. Ampak, ali bomo raje nosili torbo za Ëez ramo ali nahrbtnik? Vse je odvisno od prioritet in naëina slikanja, saj vsaka od teh dveh izbir nudi oëitne prednosti in slabosti. Vsekakor bomo v nahrbtniku laæje nosili veëjo teæo, vendar bo menjava objektivov kar dolgotrajen postopek. Poleg tega pa je nahrbtnik vsakië treba poloæiti na tla, ki niso vedno Ëista. Tista umazanija gre potem neposredno na naπo obleko. Na poroki verjetno to ni najprimernejπe. No, Ëe imamo sreëo, bo v bliæini kakπna prazna miza. Pri naramni torbi je to precej laæje. Ni je treba sneti, preprosto jo odpremo, vzamemo ven nov kos opreme in jo zapremo. Nekateri je niti ne odpirajo in zapirajo veë, vendar se mi zdi to preveë tvegano. Vendar Ëe bomo v taki torbi veë ur nosili teæko opremo, bodo ortopedi kmalu zelo veseli naπega obiska. Osebno se marsikdaj odloëim kar za dvojno reπitev. Opremo, ki jo manj uporabljam, spravim v nahrbtnik, objektive, ki jih v tistem trenutku pogosto zamenjujem, pa v torbo. Izdelava velcro trakca, ki dræi naramnice obeh skupaj, da ne drsijo, je itak sila preprosto opravilo. Naramna torba naj bo v tem primeru dovolj majhna, da ne opleta preveë, saj rabimo res le nekaj osnovnih kosov opreme. Kaj pa, Ëe moramo vso teæko opremo nositi na kraj, kjer se potem med fotografiranjem bolj malo premikamo? To pa je seveda idealna naloga za nahrbtnik. Izvedli smo kratko testiranje torbe Lowepro Stealth Reporter 200 AW ter nahrbtnikov Tamrac Cyberpack 6 in Lowepro Micro Trekker 200. Videti so idealna kombinacija za bolje zaloæenega e-fotografa brez kakπne res posebno velike opreme, kot so luëi, dodatni stativi ali pa objektivi nad 400 mm. Tamrac Cyberpack 6 To je vsekakor vrhunski nahrbtnik za tiste, ki bi radi teæko opremo spravili na hrbet in pozabili nanjo. Vanj mi je uspelo brez teæav spraviti F2,8, 24-70F2,8, 17-40F4, fisheye, 50 mm 1,4, macro, tele extender, tri profesionalne bliskavice (Canon 580EX) in macro flash, prenosne softboxe, stativ in prenosni raëunalnik s polnilcem. Prostor za objektive je dovolj visok, da so tudi 18 cm dolgi flashi v vzravnanem poloæaju. To se mi zdi skoraj preveë in bi raje videl, da bi bil za kake 3 cm niæji, saj bi bilo potem noπenje manj okorno. Ne pozabimo, da tudi prenosni raëunalnik vzame nekaj prostora, zato je na koncu ta nahrbtnik debel pribliæno 30 cm. Vendar pa vsekakor ni namenjen gibanju v gneëi. Dodatne malenkosti lahko lepo spravimo v æepke. Teh je toliko, da morate imeti zelo dober spomin, da veste kam ste kaj dali. Na sreëo jih je veëina prozornih in se vidi notranjost. Zunaj je prostor za stativ, ki se vstavi v mreæast æep in se potem pritrdi s tremi paski vse do vrha. Imate pa tudi nastavke, da na dno postavite vreëo zanj. Seveda so ob robovih tudi nastavki za dodatne torbice. Zadrge so zelo robustne in se odprejo do konca, torej se ne nategujejo in uniëujejo, kadar je nahrbtnik odprt. Nahrbtnik sicer nima deæne prevleke, vendar dobro zadræuje vodo. Moti me samo slabπe izdelano hrbtiπëe, ki nima prostorov za prezraëevanje, ni izdelano posebno ergonomsko in je tudi popolnoma mehko, tako da hrbet moëno pritiska na prenosni raëunalnik in ga lahko poπkoduje (sploh med dajanjem nahrbtnika gor in dol). Lowepro micro trekker 200 Prejπnji je bil velikan, ta pa je praktiëen majhen nahrbtnik za osnovno opremo, ki nas niti v gneëi niti med πportno dejavnostjo ne bo oviral. Je dovolj velik, da vanj spravite profesionali body, F2,8, 17-40F4, F2,8, fisheye, dva flasha in nekaj malenkosti. Ima dovolj notranjih æepov za urejeno spravilo malenkosti, spodaj pa paske za stativ. HrbtiπËe je za tako majhen nahrbtnik presenetljivo dobro izdelano in tudi naramnice so dovolj ergonomske.»e ne potrebujete raëunalnikov ali ogromno opreme, je ta majhen nahrbtnik idealna reπitev. Pogreπam pa protideæno zaπëito. Lowepro Stealth Reporter 200 AW Ta sicer zelo majhna in priroëna torba ima vseeno dovolj prostora za body, F2,8, 17-40F4, 50 mm 1,4, fisheye in en flash. Kot pove æe ime, je namenjena reporterjem, zato je zelo dobro zaπëitena, tudi proti deæju. Ves notranji del lahko odstranimo z eno potezo, tako da lahko nastane tudi torbica za potovanje, pa tudi ËiπËenje je olajπano. Ima veë notranjih æepov, od katerih se dva zaradi dodatne varnosti zapreta z zadrgo. Izdelan je iz moënega ripstopa. Na pokrovu ima zadrgo za πe hitrejπi dostop do opreme, vendar se v tem primeru sonëne zaslonke kar rade zatikajo. Tako kot drugi ima tudi ta nastavke za pritrditev dodatnih torbic, ki pa uniëijo glavni adut te torbice, torej priroënost. Vanjo gre ravno toliko opreme, kolikor je lahko brez teæav nosimo na eni rami, sploh z dovolj kakovostnim trakom (res toplo priporoëam njihov Deluxe Shoulder Strap). Kljub omejitvam glede velikosti bi ji za funkcionalnost dal Ëisto desetko, sploh v kombinaciji z dodatnim nahrbtnikom za teæjo, okornejπo in manj rabljeno opremo. Jernej FilipËiË, e-fotografija - junij, julij

24 Æelite letos obiskati Photokino? Pentax Optio T10 Pentax je med mini kompaktnimi kamerami æe od vsega zaëetka prisoten s serijo Optio. Prav s temi kamerami so kazali, da so πe vedno moëni v foto industriji in da jim staro znanje kot dobrega izdelovalca fotografskih kamer 35mm in srednje formatnega razreda ter optike πe kako dobrodoπlo tudi v digitalni tehniki zajema slike. Prednost kamer Optio je bila predvsem v posebni konstrukciji objektiva (Sliding Lens system). Zato so bile njihove Optio kamere manjπe, vidno tanjπe od konkurenënih. Predvsem podjetja iz sveta elektronike so si kmalu zaëela izposojati te male Pentax objektive. Tako je Pentax na laæji, predvsem pa cenejπi naëin prihajal do elektronskih komponent in dodatnega denarja za nov razvoj. V lanskem letu so se æe zaëele πiriti govorice, da naj bi korejski Samsung prevzel Pentax. Kmalu pa so priπle prave informacije in s pomoëjo izmenjave tehnologije med obema podjetjema je Pentax naredil πe dodaten korak do novih elektronskih tehnologij. In prva kamera, ki kaæe to sodelovanje iz strani Pentax-a (Samsung je pod svojim imenom predstavil refleksno kamero povzeto po *ist DL) je prav tokrat predstavljeni Pentax Optio T10. Po Ëem sploh sklepam, da je ta kamera æe plod tega sodelovanja oziroma izmenjave tehnologij. Ve se, da je Samsung zelo moëan v elektroniki med tem tudi v tehnologiji LCD/ TFT zaslonov. In Pentax Optio T10 nam nudi nekaj, kar za podjetja iz nekdanjega foto sveta danes ni obiëajno. Ponavadi so "prava" foto podjetja zelo konzervativna pri TFT zaslonih. Nikoli nimajo prva velike zaslone in visoke loëljivosti le teh. Tokrat pa se je zgodilo prav to. Optio T10 nam nudi kar 3,0 palca velik zaslon z visoko loëljivostjo toëk. In samo to πe ni tolikπna posebnost kot dejstvo, da ima Optio T10 kot prva kamera zaslon obëutljiv na dotik. Kar pomeni, da nastavitve upravljamo preko zaslona samega in dodatnih gumbov niti ne potrebujemo. Zato je pri Optio T10 zaslon lahko tako velik in kamera sama sprva zgleda kar malo Ëudno, ker ima na zadnjem delu kamere samo dva gumba. Tega do sedaj nismo bili vajeni na nobeni digitalni fotografski kameri. In prav zadnji del kamere nam pokaæe, da je kamera Optio T10 drugaëna od konkurenënih. Vse ostale lastnosti nam tega ne pokaæejo. Ponavadi je potrebno najveë napisati o gumbih na zadnjem delu kamere. Pri kameri Optio T10 ob pogledu na zadnji del ostanemo brez besed. Poleg zaslona sta samo πe dva gumba in nië veë. Tokrat je treba veliko veë poudarka nameniti nastavitvam preko zaslona kot pa gumbom. Prvo kar na zadnjem delu kamere Optio T10 daje pozornost je kar 3,0 palce velik zaslon. Ob vklopu kamere spoznamo, da se da preko njega odliëno gledati na motiv. Na svoj raëun pridejo tisti, katerim je slika na majhnih zaslonih in predvsem napisi z nastavitvami na njemu premajhni. Pri tej kameri smo reπeni teh teæav. Poleg zaslona sta samo πe dva gumba. Zgornji nam sluæi za pregled æe posnetih fotografij, spodnji za vstop v osnovni MENU. Ko pa se dotaknemo zaslona se pravo spoznavanje kamere πele zaëne. Prav spoznavanje s kamero preko zaslona je na zaëetku zamudno, predvsem nam marsikatera lastnost lahko ostane skrita. Zato je dobro, da to kamero zaënete spoznavati preko navodil in odkrijete vse moæne nastavitve. Pentax je s kamero Optio T10 nakazal novo smer med kompaktnimi kamerami, katero bodo posnemali tudi drugi. Izognili so se gumbom in uporabniku omogoëili pogled na sliko preko zelo velikega zaslona in premik funkcij preko njega. Ostale dobre lastnosti kamer Optio pa so v celoti ostale. Kot prvo gre omeniti, da kamero πe vedno lahko uporabljamo kot diktafon oziroma, da nam kamera nudi obilo moænosti popravka fotografije po samem zajemu. Pri foto kameri Optio T10 ima uporabnik sedaj πe moænost direktnega dodajanja okvirjev, po sliki lahko riπemo, dodajamo prednastavljene ikone itd. Vsem vam, katerim je nova tehnologija zaslonov zanimiva in kateri si æelite po fotografiranju æe kar preko kamere dodajati doloëene elemente in tako dodatno poæiviti sliko si le poglejte to zelo zanimivo kompaktno kamero. Predvsem pa nam Optio T10 glede na zmogljivost zaslona in za svoje uporabniπke zmoænosti nudijo za zelo zanimivo ceno cca SIT. In πe nekaj! Ker boste æe sedaj uporabljali kamero, ki je uvedla nove smernice boste tudi sami tisti, ki greste s Ëasom naprej. Kompaktne kamere drugih proizvajalcev bodo z novostmi kot veëji zaslon z visoko loëljivostjo, njegovo obëutljivostjo na dotik in funkcijami za dodajanje efektov na sliko priπle πele Ëez Ëas. Pentax Optio T10 je zato trenutno tehnoloπko med najnaprednejπimi kamerami in poslediëno krepko pred konkurenco. In Ëe ste radi s tehnologijo pred drugimi, potem je Optio T10 narejena predvsem za vas. Matjaæ Intihar Canon PRO klub v Sloveniji Slovenski profesionalni uporabniki vrhunske Canonove opreme bodo poslej deleæni posebnega statusa. Za podroëje Centralno evropskega prostora so ustanovili posebno storitev imenovano CANON PRO KLUB, ki bo imela sedeæ v Budimpeπti, svojo podruænico pa bo imela tudi v Sloveniji. Tomaæ SvetiËiË, Photo/Video Sales Manager - Adria region, je ob tem povedal: Z letoπnjim letom smo pri Canonu na podroëju Centralno-evropske regije uvedli novo posebno storitev za profesionalne fotografe in videografe - Ëlanstvo v PRO klubu, ki jim zagotavlja novo raven podpore. Ferenc Torok, vodja projekta je ob predstavitvi v Ljubljani povedal: Profesionalcem, katerih posel je odvisen od zanesljive opreme in hitrega servisa, æelimo ponuditi dodatno moænost: od hitrega servisa v petih dneh do moænosti uporabe nadomestne opreme. Seveda bodo Ëlani za vstop morali izpolnjevati ustrezne pogoje; imeti bodo morali vsaj dva ohiπja; enega vrhunskega profi razreda in enega rezervnega ohiπja vsaj srednjega razreda, vsaj treh profi L objektivov. Novost bo tudi Ëlanstvo za podjetja, kjer pridejo v poπtev agencije ali zaloæniπke hiπe, kjer isto opremo uporablja veë razliënih uporabnikov! Za Ëlanstvo pa se lahko potegujejo tudi videografi, ki imajo v lasti kamero XL1, XL2 ali XL H1, saj æelimo tudi njim ponuditi enak status v klubu kot fotografov- profesionalcem. CANON PRO KLUB bo zaæivel na jesen. Matjaæ Intihar 24 e-fotografija - junij, julij 2006

25 Æelite letos obiskati Photokino? Kodak EasyShare V570 Kodak ne popuπëa. e vedno je po πtevilu uporabniπko vrednost, predvsem zaradi predstavljenih kamer na vrhu. Da Kodak πe goriπënic in enostavnosti nastavitev menija. vedno na trgu nudi lastne inovacije kaæe nova Kakovost slik je dobra. Kodak nam preko kamera model EasyShare V570, iz razreda svojega sistema "Color Science Chip) Ënudi trdnih mini kamer iz aluminijastega ohiπja. odliëne barve kot tonski zapis. Pet milijonov Kodak je kot prvi ponudil kamero, ki ima toëk kot nam jih nudi tipalo je zadovoljivo za vgrajena dva objektiva. Prvi ima samo eno poveëave tudi do 20x30cm. goriπënico 23mm (ekv.35mm), drugi pa je»e pogledam celoto, lahko ocenim, da je zoom objektiv s 3X-nim optiënim razponom Kodak s kamero EasyShare V570 naredil velik od mm (ekv.35mm). In ideja nima korak med "mini kamerami s trdnim zanemarljive vrednosti. aluminijastim ohiπjem". Kompaktnost, Do sedaj nam kompaktne kamere niso nudile zanimiva oblika, majhna teæa, enostavnost tako πiroki kot (23mm) in dodatno πe moænost uporabe, kakovostna slika in predvsem zelo solidnega ozkega kota (117mm). Kodak-u je πiroki kot 23mm, da tej kameri posebno to uspelo z inovacijo in s tem uporabo dveh vrednost. objektivov. Tako fotograf pridobi moænost Seveda pa vedno obstajajo zadræki. Oziroma izrednega πirokega kota, ki ga med obstajajo dobre lastnosti (ki so æe opisane) kompaktnimi kamerami ni vajem. e toliko in nekaj slabπih, katere nam dajo moænost bolj zadovoljivo je dejstvo, da je πirokokotni povedati, komu pa kamera ni namenjena. objektiv "fiksen", kar pomeni narejen za Mene osebno moti samo poëasnost uporabo pri samo eni goriπënici (s pomoëjo shranjevanja datoteke pri najviπji loëljivosti. digitalnega zooma pa nas pripelje do 38mm, Po posnetku s kamero vsaj dve sekundi ne ko se vklopi drugi objektiv). Preko MENU-ja moremo delovati in tako nam lahko uide imamo funkcijo popravka napak distorzije marsikateri motiv. Vendar vseeno. "popaëenja" objektiva s tako πirokim kotom. Kodak EasyShare V570 ima za kompaktno S tem so se pri Kodak-u izognili marsikateri kamero in povpreënega uporabnika toliko napaki objektiva, ki je v πirokem kotu, dobrih lastnosti, da jo uvrπëam povsem v vrh predvsem pri zoom objektivih πe kako kompaktnih kamer. Res pa je, da je zaradi izraæena. njenih dodatnih uporabniπkih lastnosti s ceno Kamera nam zaradi primerne velikosti in teæe cca sit krepko v viπjem cenovnem nudi odliëen obëutek v roki. In Ëe vam je trda, razredu. Vsi, ki potrebujejo od mini povsem industrijska oblika zanimiva, potem kompaktne kamere veë le poglejte po njej, ali vam bo kamera vπeë. Nudi nam πiroko ne bi bila prava za vas. Meni osebno se je EasyShare V570 kot prva pribliæala tisti uporabniπki vrednosti, ki smo jo æe uporabljali v analogni tehniki. Poleg SLR kamere je fotograf pri svojem delu marsikdaj uporabil tudi kakovostno kompaktno kamero. In Ëe ne bi bila hitrostjo povsem zadovoljni, saj je v tem EasyShare V570 za "zahtevneæa" relativno elementu podobna drugim konkurenënim poëasna, bi æe lahko bila prva izbira za kameram. Toda v zajemu s svojim izrednim zahtevnega fotografa. Druæinski, popotniπki πirokim kotom nudi mnogo veë od njih. ali poslovni fotografi pa boste z njeno Seveda, Ëe ga potrebujete. Matjaæ Intihar Kodak EasyShare V610 Kodak ima v seriji V πe eno zanimivo kompaktno fotokamero. V enaki obliki kamere kot jo ima æe predstavljena V570 je Kodak uspel na svoj naëin dvojnega objektiva vstaviti optiëne goriπënice od mm. S to tehniëno inovacijo je Kodak naredil najmanjπo fotokamero na svetu, ki nam nudi kar 10X-ni optiëni razpon med goriπënicami. Obenem pa so kameri dodali πe 2,8 palca velik zaslon z odliëno loëljivostjo ter brezvrviëni prenos Bluetooh, ki fotografu omogoëa enostave prenos fotografij na tiskalnik ali v naroëilo fotolaborantu. Kamera V610 nam zaradi svoje πiroke uporabnosti lahko sluæi kot odliëna foto kamera za vse tiste, kateri si æele daljπe goriπënice, s tem fotografirati oddaljene motive in πe vedno s seboj nositi zelo majhno in lahko kamero, katero lahko nosimo s seboj celo v hlaënem æepu. Kodak je s kamero V610 fotografu ponudil veliko uporabniπko vrednost v res majhni kameri. Matjaæ Intihar Uvoz in distribucija: Comtron d.o.o., Træaπka cesta 21, 2000 Maribor Compact Flash 1 GB: 8.990SIT 2 GB: SIT Memory Stick PRO DUO 512 MB: 8.990SIT 1 GB: SIT 2 GB: SIT Secure Digital 2 GB, 150x: SIT 1 GB, 80x: 7.990SIT 2 GB: SIT 1 GB: 6.990SIT 512 MB: 3.990SIT Secure Digital Mini 1 GB: 7.990SIT 512 MB: 3.990SIT MultiMediaCard Micro DV 512 MB: 4.990SIT xd Picture Card 1 GB: SIT 512 MB: SIT MultiMediaCard Mobile (RS-DV) 1 GB: 8.290SIT 512 MB: 3.990SIT Secure Digital Micro (TransFlash) 512 MB: 7.990SIT 256 MB: 4.490SIT e-fotografija - junij, julij

26 Misli digitalno - Shranjuj analogno! Olympus mju 720SW / mali posebneæ Z obliko se je pri tej kameri Olympus moëno oddaljil od klasiëne "mju" oblike, prav tako v njegovih najbolj poudarjenih funkcijah. Toda kot sem æe podal v Ëlanku "Kompaktne digitalne kamere so naπle svojo pot" je treba v kompaktnih kamerah iskati predvsem njihovo pravo uporabniπko vrednost. Kajti fotografirati t.j. zajeti sliko se da z vsako. Kakovost slike je iz veëine kompaktnih kamer odliëna za fotografe katerim so namenjene. Torej poiπëimo pravo uporabniπko vrednost kamere Olympus mju 720SW. Prvi podatek, da je mju 720SW nekaj posebnega nam pove æe modra nalepka na prednjem delu kamere. Do sedaj so nam vse kamere razreda "mju" nudile zaπëito vitalnih delov pred vdorom vlage, deænih kapelj ali prahu v ohiπje. Kamera mju 720SW gre πe naprej. ZaπËitili so jo πe bolj in sedaj zdræi pritisk treh atmosfer. Kar pomeni, da se z njo lahko potopimo v vodo tudi do tri metre globoko. Torej nam mju 720SW lahko odliëno sluæi za druæinsko/popotniπko fotografiranje v "mokrih" pogojih. Ko sem kamero potopil v banji (na æalost vreme ob preizkusu ni bilo primerno za pravi mokri podvodni preizkus) pa sem zasledil sledeëe. Kamera se potopi! Kar pomeni, da bodite pozorni med plavanjem v vodi na to lastnost in imejte kamero privezano ob roki. Zapestna vrvica, ki jo dobimo ob kameri je vodoodporna in dovolj dolga, da jo zategnemo ob zapestju. SledeËa zanimivost kamere, ki nam jo na prednjem delu kamere kaæe oranæna nalepka je zaπëita kamere tudi na moënejπe udarce. Olympus nakazuje, da je kamera zaπëitena, oziroma predvsem notranji elektronski deli tako vpeti v njej, da ji ne πkoduje tudi udarec, ko nam kamera pade na tla iz viπine 1,5m. Sam sem v praksi preizkusil (Olympus to obljublja), padec kamere iz veë kot enega metra. Kamera πe vedno deluje. Si pa je Olympus pridræal irokokotni objektiv Tamron SP AF 17-50mm F/2,8 XR Di II LD Asph. IF Novi objektiv nudi goriπëno razdaljo mm, ekvivalentno 35 mm razredu, in je namenjen DSLR kameram z vgrajenim tipalom razreda APS-C. Vgrajene leëe tipa XR (Extra Refractive Index), dva hibridna asferiëna elementa in LD (Low Dispersion) element optimizirajo optiëno zmogljivost in minimizirajo vse vrste popaëenj, poleg tega tudi pripomorejo k obëutnemu zmanjπanju velikosti in teæe objektiva. Minimalna razdalja ostrenja znaπa piëlih 27 cm, maksimalna vrednost zaslonke pa f/2,8, preko celotnega zoom obmoëja, kar objektiv uvrπëa v sam vrh v svojem razredu. LeËe so premazane z novo multiple-layer prevleko (Internal Surface Coating), ki skoraj povsem odpravlja pojava Ghost in Flare, ki sta zaradi specifike DSLR kamer precej pogosta pojava. Objektiv ima serijsko priloæeno sonëno zaslonko je zdruæljiv z Nikon AF-D, Canon AF in Minolta/Sony AF-D bajonetom. pravico do eventualnih garancijskih popravil ob veëjem uniëenju kamere. Da ne bi trdili, da je kamera padla iz samo enega metra na tapison, a bila bi moëno poπkodovana. Olympus daje garancijo do poπkodb, ki so skladne z njihovimi testnimi napotki. Toda ve se, da normalen uporabnik ne meëe fotografske kamere na tla po nepotrebnem.»e pa se vam æe zgodi pa takle "shock proof" pride zelo prav. In Olympus je tudi s to lastnostjo krepko dvignil uporabnost te kamere. Tretja dobrodoπla lastnost te kamere pa je, da ima kamera MENU v slovenskem jeziku. Kar gre zahvala predvsem slovenskemu predstavniku Olympus Slovenija, ki je sam prevedel navodila za MENU kamere za vse nove Olympus kamere. Uporaba kamere je enostavna. Gumb za vklop in proæilec na zgornjem delu kamere sta kakovostna in na pravem mestu. Glede na celoten pregled kamere lahko reëem, da je Olympus mju 720SW prava kamera za fotografe, ki dlje Ëasa preæivijo ob rekah, jezerih, morju, bi radi s kamero fotografirali tudi pod vodo in obenem se ne bodo bali, da bi kamera padla na tla jadrnice, ali na kakπen kamen ob reki. Primerna je tudi za vse tiste, ki bi radi s kamero fotografirali v visoki vlagi, deæju, snegu. Kot nalaπë je tudi za vse, ki radi plezajo v stenah gora in med tem tudi fotografirajo.»e si lahko privoπëite za tanjπo denarnico ob nakupu kompaktne kamere in seveda si æelite majhno, trdno, zaπëiteno kamero proti udarcem in vodi, za druæinsko, popotniπko, poslovno fotografijo, potem je Olympus mju 720SW ena izmed boljπih izbir.»e pa kamero iπëete iz pogleda odpornosti na udarce pa sploh edina. Matjaæ Intihar Samsung Digimax i6 S popularnostjo digitalne fotografije si vsak otrok æeli biti v koraku s Ëasom tudi na tem podroëju. In ker bo poletje dolgo in polno doæivetij, jih letos razveselite z izdelkom, ki je nedvomno eden najnaprednejπih kar se tiëe vkljuëevanja sodobnih tehnologij - podarite jim Samsung Digimax i6. Ker je njegova debelina samo 18.5mm je primeren za vse mlade, saj so v stalnem gibanju. Zdruæevanje razli- Ënih tehnologij v eno napravo pa je tisto, kar Digimax i6 loëi od konkurence. Je prvi na svetu, ki vkljuëuje funkcijo PMP (prenosljivi multimedijski predvajalnik). Ta omogoëa ne le fotografiranje, paë pa tudi predvajanje MP3 in video datotek. Kaj je lahko boljπega za mlade, kot to, da namesto fotoaparata in mp3 predvajalnika nosijo v æepu samo eno napravo - Digimax i6. S priloæeno programsko opremo Digimax Converter lahko vse video datoteke (MPEG, AVI, MOV, WMV in ASF), pretvorite in prenesete na fotoaparat ter gledate filme, ali vaπe najljubπe tv oddaje. Prav tako pa si lahko iz vaπe zbirke glasbenih albumov naredite MP3 datoteke, ki jih naloæite v aparat in posluπate - in to kadarkoli - ko je fotoaparat ugasnjen, ali ko fotografirate in pregledujete vaπe posnetke. Prav zato je bil Digimax i6 letos nagrajen z nagrado TIPA 2006 za najboljπi multimedijski fotoaparat. Digimax i6 pa je kljub vsej tehnologiji πe vedno zmogljiv fotoaparat. Za izjemno kvalitetno fotografijo, skrbi senzor s 6 milijoni pikslov in prvovrsten Samsungov SHD objektiv s 3x optiënim zoom-om. Za udobno pregledovanje je na voljo velik 2.5" LCD zaslon z visoko loëljivostjo pik. Poleg tega pa tudi na podroëju fotografije prinaπa nekaj izjemno naprednih tehnologij. Prva od njih je ASR (Advanced shake reduction), ki omogoëa naravno osvetljene posnetke brez bliskavice, zmogljivo snemanje filma (MPEG-4, 640x480, 30fps) in poseben algoritem, ki æe v aparatu zazna in odpravi uëinek rdeëih oëi. Z Digimaxom i6 v roki, je vaπ otrok pripravljen na nove dogodivπëine in se zaveda prednosti sodobnih tehnologij. Trije novi Tamron objektivi Zoom objektiv Tamron AF mm F/4-5,6 Di II LD Macro Telefoto objektiv z goriπënico mm, ekvivalentno 35 mm razredu, je namenjen DSLR uporabnikom, ki niso zadovoljni z optiënim dosegom KIT objektiva, kupljenega v kompletu s kamero. Minimalna razdalja ostrenja znaπa 95 cm (v celotnem zoom podroëju). LD (Low Dispersion) stekleni element minimizira barvna popaëenja, konstrukcija pa zagotavlja minimalen padec svetlobe na robovih, zato bo slika svetla tako v centru, kot tudi na robovih. LeËe so premazane z novo multiple-layer prevleko (Internal Surface Coating), ki skoraj povsem odpravlja pojava Ghost in Flare, ki sta zaradi specifike DSLR kamer precej pogosta pojava. V kompletu s sonëno zaslonko, na voljo za Canon AF, Nikon AF-D in Minolta/Sony AF-D bajonet. Macro telezoom objektiv Tamron AF mm F/4-5,6 Di LD Macro 1:2 Prenovljeni model priljubljenega macro telezoom objektiva, z izboljπano multi-coating prevleko leë, ki omogoëa boljπe rezultate pri uporabi na DSLR kamerah (lahko pa ga uporabljamo tudi na klasiënih SLR kamerah). Vgrajeno stikalo za Macro fukcijo med 180 in 300 mm ponuja najveëjo poveëavo 1:2 pri minimalni razdalji ostrenja 95 cm, kar omogoëa odliëne posnetke roæ, æuæelk in ostalih motivov, za katere bi sicer potrebovali namenski makro objektiv, poleg tega pa zaradi goriπëne razdalje 300 mm nudi tudi moænost fotografiranja zelo oddaljenih predmetov. V kompletu s sonëno zaslonko, na voljo za Canon AF, Nikon AF-D, Pentax AF in Minolta/Sony AF-D bajonet. Dobava poleti e-fotografija - junij, julij 2006

27 e-fotografija priporoëa - Izdelajte si fotografije Minljivost digitalnih posnetkov! Podjetje Fujifilm Slovenija d.o.o. in Obrtna zbornica Slovenija / sekcija fotografov sta izdali letak, ki digitalne fotografe osveπëa glede minljivosti posnetkov, kateri ostajajo shranjeni na pomnilnih enotah, trdih diskih v raëunalniku ali na CD/DVD enotah. Ponudba fotolaboratorijev vam nudi kakovostno in poceni storitev izdelave fotografij. Predvsem pa dolgotrajno obstojnost posnetkov na klasiënem fotografskem papirju. Letak je izπel v izvodih in je dosegel veëino slovenskih domov. Na ta naëin je sekcija fotografov s pomoëjo podjetja Fujifilm Slovenija nakazala novo pot k osveπëanju fotografov glede potrebe po fotografiji na papirju, da boste Ëez desetletja πe imeli ohranjene vaπe spomine, kar vam v reviji in preko spletne strani poudarjam æe veë kot eno leto. In ker prihaja Ëas najbolj obseænega fotografiranja, saj prihajajo poëitnice in dopusti, s tem povezani izleti in potovanja si le zapomnite, da vaπe najboljπe fotografije odnesite ali preko spletnih programov oddajte v fotolaboratorij v izdelavo. Le na ta naëin boste Ëez 10 in veë let πe videli vaπe spomine. Matjaæ Intihar PRAKTICA NOVOSTI V digitalnem svetu se Ëedalje bolj uveljavlja tudi tradicionalna fotografska znamka Praktica. Konec pomladi so popolnoma prenovili prodajno paleto. Digitalni fotoaparati blagovne znamke Praktica so zaæareli v novih barvah, oplemeniteni so z zavidanja vrednim πtevilom pik, velikimi LCD zasloni, simpatiënimi funkcijami in vedno boljπo izdelavo. Vstopni model v digitalno fotografijo je DCZ 5.5, ki je odet v modro oblaëilo, ponaπa pa se s 5 milijoni toëk, 3x optiënim zoomom, 2,5" (6,35 cm) LCD zaslonom in zelo ugodno ceno pod 35 tisoëaki. StopniËko viπje je model DCZ 6.3, ki vzbuja pozornost s svojo rdeëe srebrno barvno kombinacijo, za razliko od modela 5.5 pa ima na voljo senzor s 6 milijoni toëk. Za ljubitelje veëjih pribliæav poskrbi model Luxmedia 6105, ki poleg 4,8x optiënega zooma nudi tudi πiroki kot snemanja ( mm), 6,4 milijone toëk, kovinsko ohiπje in vzdræljivo li-ionsko baterijo. Æe za slabih 60 tisoëakov pa si lahko omislimo Prakticin digitalni fotoaparat s kar 10 milijoni toëk. Model se imenuje Luxmedia 10-X3 in je nadgradnja æe poznanega modela Luxmedia Poleg notranjega spomina in velikega ekrana ga odlikuje tudi moænost roënih nastavitev. Verjetno najbolj atraktiven model pa se obeta v zaëetku julija in sliπi na ime Luxmedia Posebnosti so: tanko kovinsko ohiπje, kar 3" LCD (7,5 cm) ekran, 6 milijonov toëk (10 mio. z interpolacijo) in uporaba li-ionske baterije. Celotni spekter digitalnih fotoaparatov Praktica pomeni korak naprej tako v oblikovanju kot kvaliteti, poleg æe tako ali tako sprejemljivih cen. e-fotografija - junij, julij

28 Poπljite vaπe fotografije izdelane na foto papirju v oceno mojstru Oskarju na naslov uredniπtva (str.3), do Osnove in tehnike fotografiranja XIV.del Shranjevanje in razstavljanje fotografij S tehnikami fotografiranja smo priπli nekako do konca, Ëeprav je posameznih tem πe veliko, lahko se pa tudi ponavljajo in dopolnjujejo. Pred seboj imamo sedaj kopico fotografij, poveëini v digitalni obliki spravljene na trdem disku ali na CD-jih.»aka nas poπteno delo, da vse to preëistimo, seveda, Ëe to nismo opravili æe sproti. Pametno je da si slike uredimo tematsko in po pomembnosti. Eno so posnetki izletov in raznih dogodkov, drugo pa so slike, katere bi æeleli pokazati πe drugim, ali jih celo javno objaviti. Tu pa æe pridemo do krepke selekcije, ker kar je za nas lep spomin, drugim lahko nië ne pomeni. Se pa na raznih izletih najde tudi kaj takega, kar bi bilo vredno pokazati πe drugim, ali celo razstaviti, seveda Ëe nas to podroëje fotografije zanima. Æe Matjaæ Intihar je v enem svojih Ëlankov zapisal, da vse boljπe posnetke spravimo v fiziëno obliko-na foto-papir. Prva oblika je zapis v obliki index-printa na malo boljπi papir in seveda po tematikah. Kaj je na CD-ju kmalu ne vemo veë, zato je tak print πe kako dobrodoπel informator. Kako to oznaëimo je stvar vsakega posameznika, se pa mora ujemati z oznako na posameznih mapah. CDje in DVD-je je potrebno vsake toliko Ëasa obnavljati, pa tudi sistemi se spreminjajo, fiziëni zapis pa ostane v albumu ali v razstavnem formatu. Slike katere pridejo v najoæji izbor in jih namenjamo za osebne predstavitve-samostojne razstave, skupinske razstave, nateëaje, ali prodajo, pa izdelamo na pravi fotografski papir v formatu 10x15 cm, πe bolje 20x30 cm. Te slike spravimo v posebne fascikle ali albume, kateri nam sluæijo kot ogledno gradivo pri konënem izboru za doloëeno razstavo. Pri skupinskih razstavah smo vezani na pogoje organizatorja, ki doloëa format in obliko. Pri samostojnih predstavitvah pa smo vezani na prostor v katerem bomo razstavljali, kar vpliva na πtevilo in format fotografij. Slike pa lahko sluæijo tudi za dekoracijo prostorov tako doma, kot raznih poslovnih prostorov in javnih zgradb. Vse to pa zahteva pravilno Za opremo slik imamo na voljo razliëne okvirje. Za razstavo lahko manjπi format nalepimo na obiëajni album karton in sliko obrobimo z ustreznim svinënikom. 28 e-fotografija - junij, julij 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

29 1.avgusta. Ocenjene fotografije bomo objavili v naslednji reviji. Za πe boljπi vtis pa uporabimo pravi passepartov v ustrezni barvi. Kaπirano sliko na iverko in kopirano na foto-platno sem opremil z zlatim okvirjem brez pasepartouja. Postavitev razstave v avli hotela, kjer pa æal osvetlitev ni bila najbolj ustrezna. Galerijski prostor z ustrezno osvetlitvijo prikaæe slike v pravih barvah. Pri veëjih formatih slik lahko sliko dopolnimo z ustreznim izrezom. opremljanje slik. Najenostavnejπa oblika je kaπiranje slik na trdno podlago iz kartona, aluminija ali danes vse bolj uveljavljene posebne ploπëe Kappa. V tem primeru obiëajno izdelamo slike do samega roba v polnem razstavnem formatu in jih zaπëitimo s plastifikacijo. Najboljπa je polmat plastiëna prevleka, ki poskrbi, da ni nepotrebnega odseva na sliki, mat prevleka pa lahko æe moëno vpliva na soënost slike in je primerna samo za zelo kontrastne posnetke. Druga bolj pogosta oblika pa je okvirjanje slik. Tu imamo neπteto moænosti, katere pogojuje æe sam motiv in prostor v katerem bo slika visela. Pri uporabi okvirjev obiëajno opremimo sliko πe s passepartoujem- kartonsko podlago z izrezom za fotografijo. Tudi tu se mora barva podlage dobro ujemati z motivom slike in barvo okvirja. Okvirji so lahko leseni, plastiëni ali kovinski. Lahko so montaæni za veëkratno menjavo slik, ali trajni, katere nam opremi obrtnik specialist za okvirjanje slik. Tudi na skupinske razstave poπiljamo slike v razliënih oblikah. To obiëajno predpiπe organizator.»e ima organizator æe pripravljene okvirje z ustreznim passepartuojem, bo toëno doloëil format slike, ali pa opisal, da lahko manjπe slike poπljemo na tanki podlagi v razstavnem formatu.»e slike presegajo razstavni format, jih bo organizator zavrnil in ne bodo priπle v izbor. Slike morajo biti opremljene z naslovom in osebnimi podatki avtorja in to na ustreznem mestu na hrbtu slike. Najbolje je nekje na sredini, nikakor pa ne Ëisto na robu, ker pri namestitvi slik v razstavne okvirje vogali sluæijo za pritrditev slik na podlago. Seveda morajo biti podatki nameπëeni tako, da bo organizator pri motivno nejasnih slikah vedel za pravilen poloæaj slike. To piπem zato, ker kot Ëlan πtevilnih æirij pogosto ugotavljamo, da avtor namesti ali napiπe svoje podatke ne glede na pravilen poloæaj slike. Izbira pravile podlage ni nepomembna, ker barva podlage lahko vpliva na sam motiv slike.»rno-bele fotografije lahko glede na koliëinski odnos svetlih in temnih ploskev lepimo na Ërno ali belo podlago. Pri barvnih fotografijah pa Ërna ali bela barva æe vpliva na sam kontrast motiva. Najbolj nevtralna barva podlagepasepatouja za barvne fotografije razliënih motivov je golobje siva. Seveda pa imajo vsake oëi svojega "malarja" in so okusi razliëni in lahko uporabimo tudi druge barve. Ocena æirije in gledalcev pa bo pokazala ali smo se odloëili prav. Slike lepimo na podlago z neagresivnimi lepili, katera ne poπkodujejo slike. V primeru, da sami postavljamo razstavo pazimo na pravilno tematsko razporeditev slik, na dobro osvetljenost, πe posebej pri barvnih fotografijah.»e se le da naj razstavljene slike potekajo v obliki neke pripovedi in lepega tonskega prehajanja od slike do slike, oziroma od panoja do panoja. Na priloæenih slikah pa je nekaj razliënih moænosti opremljanja slik in nekaj razliënih postavitev v prostoru. Oskar Karel Dolenc Profesor in mednarodni mojster fotografije Oskar Karel Dolenc nam je v πtirinajstih Ëlankih zaokroæil πiroko temo glede Osnov in tehnike fotografiranja. Vaπe na novo pridobljeno znanje ob branju Ëlankov mu predstavite s fotografijami (naj ne bodo obiëajni druæinsko/popotniπke). Od sedaj naprej imate moænost na naslov uredniπtva (glej str.3) poslati vaπe fotografije izdelane na papirju (do 1.avgusta) v oceno. Fotografije, ki jih bo izbral v oceno bodo s komentarjem objavljene v naslednji reviji e-fotografija. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - junij, julij

30 Æelite letos obiskati Photokino? Navigacija za telebane 2. del: Pojmi razjasnjeni, ampak kje pa naj zaënem? OdliËno vpraπanje, pa vendarle, pojdimo lepo poëasi in po vrsti. Najprej morate vedeti nekaj stvari oz. se vpraπati, kaj sploh potrebujete.»e æelite iz Kopra v Maribor, potem vam takoj povem, da bolje, da ostanete kar doma ali pa v najboljπem primeru, pojdite z vlakom.»e ste iz AjdovπËine, iπëete pa neko podjetje v Murski Soboti, potem imamo tudi teæavo.»e ste pohodnik, pilot, jadralec ali potujete precej po Evropi potem pa obstaja precej reπitev. Eno izmed podjetij, ki je tudi med slovenci precej poznano, je Garmin. Slednje ima pestro ponudbo razliënih navigacijskih pripomoëkov, tako za navtike, pilote, pohodnike in voznike. Sistemi so vgradni ali pa prenosni (nekateri celo zapestni).»e v Googlov spletni iskalnik vpiπete magiëno besedico Garmin, boste naπli precej izdelkov, obstaja pa tudi slovenska razliëica strani. Slaba stran teh sistemov je ta, da so oz. je veëina njih uporabnih le za navigacijo. Obstajajo tudi Garmin izdelki na dlanënikih na platformi Windows Mobile, ki so uporabni πe za kaj drugega. Garmin ima v svoji paleti pestro izbiro zemljevidov, tudi tiste, ki so uporabni onkraj luæe. Za Slovenijo pa sta pomembna CroGuide 3, kjer se nahaja cestna karta Slovenije, Hrvaπke ter Bosne in Hercegovine ter AdriaRoute, ki vsebuje rutabilno cestno karto istih dræav. Na æalost pa so hiπne πtevilke vnesene le po veëjih mestih, v manjπih krajih pa se lahko zanje obriπemo pod nosom. AdriaRoute je z nekaj nelegalnimi prijemi uporaben tudi na normalnih dlanënik s platformo Windows Mobile, a tega zaradi pravniπkih razlogov ne bom opisoval. Garmin produkti so samostojni, kar pomeni, da ne potrebujemo nobene druge opreme za njihovo delovanje in uporabo.»e vam stvar sploh ni vπeëna ali predraga, obstajajo πe druge moænosti. Dva mobilna operaterja v Sloveniji sta pred kratkim lansirala novo storitev, Simobil svojega Si.navigatorja, Mobitel pa svoj MobiKompas. Prvi ima v akcijski ponudbi GPS-sprejemnik s telefonom ali sprejemnik posamezno, drugi pa le sprejemnik.»e imate zdruæljiv telefon (prej se prepriëajte pri centru za pomoë naroënikom vaπega operaterja), si lahko za sorazmerno ugodno ceno omislite GPS-sprejemnik, na telefon naloæite aplikacijo in æe ste pripravljeni za potovanje. Gre za nekoliko specifiëen sistem, ki se pri uporabi povezuje s streænikom preko prenosa podatkov GPRS, od kjer Ërpa zemljevid. Torej ni potrebno zemljevidov vnaprej nalagati na telefon. Zadeva je trenutno πe v testni fazi, zatorej vam bodo zaraëunali le prenos podatkov po ceniku vaπega operaterja. V tujini pa zna biti takπna pot hudo draga, zatorej vam je ne priporoëam, razen Ëe imate polno denarnico. Poleg tega je Slovenija pokrita, a se najde precej napak in cvetk, kar je za resno uporabo trenutno πe precej neuporabno. Menda naj bi bilo ob komercialnem polnem zagonu urejeno tudi to. Pa vseeno, Ëe dodam za konec, Simobilov sistem je precej bolj uporabniπko prijazen, zmogljiv, omogoëa pa tudi glasovno vodenje. Mobitelov MobiKompas je v primerjavi korak niæje.»e πe vedno niste zadovoljni s ponujenim, vam ostane πe dvoje. Osebni raëunalnik, (najverjetneje prenosnik) ali pa dlanënik oz. pametni mobilni telefon z vgrajenim operacijskim sistemom (Windows, Symbian). S staliπëa okornosti je prenosnik manj priljubljena izbira med uporabniki. Zatorej je dlanënik ali pa pametni telefon najbolj logiëna izbira. In kakπne karakteristike mora imeti? NaËeloma je vsak dlanënik z barvnim zaslonom in primerno mladim operacijskim sistemom zadovoljiv, isto velja za telefone.»e naprave πe nimate priporoëam, racionalno izbiro glede na vaπe potrebe. Za delovanje navigacije ne potrebujete najzmogljivejπe igraëke. Pred nakupom pa se lahko nekoliko pozanimate tudi o zdruæljivosti doloëenih stvari, da ne bo kasneje slabe volje. NaslednjiË v Navigaciji za telebane : Vrste GPSsprejemnikov... Aleπ TomπiË ( NateËaj Moja najboljπa nogometna fotografija s Praktico Tu je najveëji πportni dogodek leta, svetovno prvenstvo v nogometu, ki traja do 7.julija v NemËiji. Prvenstvo se odvija v 12 mestih, otvoritvena tekma pa je bila æe ob 18 uri na novem πtadionu Allianz Arena v Münchnu. Eden od sponzorjev tekmovanja je tudi znamenita nemπka fotografska znamka Praktica, ki je za ta dogodek pripravila posebne nogometne komplete. V kompletu so poleg kvalitetnega digitalnega fotoaparata, priloæeni tudi nogometna æoga, piπëalka, trak za okoli vratu in broπura v slovenskem jeziku, ki vsebuje razpored vseh tekem, predstavitev mest in πtadionov ter pogoje za sodelovanje na nagradnem nateëaju. Nagradnega nateëaja se lahko udeleæijo vsi kupci posebnih nogometnih kompletov, ki bodo na voljo v liëni darilni embalaæi po zelo dostopnih cenah. Tema nateëaja je Moja najboljπa nogometna fotografija s Praktico. Podjetje Praktica za nagrado podeljuje 15 glasbenih predvajalnikov Apple I-Pod Shuffle. Svoje fotografije, ki naj prikazujejo povezavo med nogometom in Praktico, lahko kupci poπljejo na sedeæ Praktice v NemËijo po elektronski poπti ali na CD-ju po poπti. Nogometni kompleti so æe na voljo v vseh bolje zaloæenih trgovinah s foto opremo, slovenski uvoznik in distributer ljubljansko podjetje Eurovision d.o.o., pa je poskrbelo za primerno zalogo in konkurenëno ceno. V nogometnih kompletih so na voljo πtirje digitalni fotoaparati in sicer Luxmedia 5203, ki ga odlikuje 5 milijonov toëk, 3x optiëni zoom objektiv, 32MB notranjega spomina razπirljivega s SD spominskimi karticami in velikim 2.4" ( 6.1 cm ) LCD zaslonom. Drugi model je Luxmedia 6203, ki se od modela 5203 razlikuje po senzorju, ki ima 6 milijonov toëk, tretji model je Luxmedia 5303, ki se ponaπa z vgrajenim MP3 predvajalnikom, 5 milijoni toëk, kovinskim ohiπjem, 2.4" LCD zaslonom in 16MB vgrajenega spomina. Zadnji model pa je novost na trgu in sicer DCZ 5.5, katerega glavne lastnosti so 5 milijonov toëk ( 7 mio z interpolacijo ), 3x optiëni zoom, 2.5" ( 6.3 cm ) LCD zaslon, 32MB internega spomina, vgrajene video igrice in atraktivna modra barva. 30 e-fotografija - junij, julij 2006

31 e-fotografija - avgust, september

32 IXUS 65: Oblikovan da privlaëi poglede! 3 palce velik LCD in funkcijski gumbi obëutljivi le na neæen dotik, zdruæuje odliëno Canon tehnologijo v kombinacijo zmogljivosti in v prihodnost usmerjenega oblikovanja.