Hibridi in SLR. Digitalna reprodukcija. PhotoShop - delavnica III.del. Foto SENSEI. Osvetliti ali iztiskati? Digitalna temnica.

Transcript

1 e-fotografija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje januar - februar 2003 letnik 2 πt.4 IZVOD JE BREZPLA»EN! Nekateri dvomijo v digitalno tehniko in trdijo, da je le manipulacija. Vseskozi poudarjam, da je digitalna tehnika eno samo goljufanje. Kdor bolje goljufa, boljπi je. Video tehnika je med domaëe uporabnike in ljubitelje filma prva prinesla digitalni zapis. V glasbenih studijih æe dolgo ne igrajo veë samo na inπtrumente. NiË drugaëe ni v fotografiji.»e smo vëasih izbirali razliëne filme, razvijalce, papirje, filtre, tehnike snemanja in izdelave fotografij, zdaj vse to lahko poënemo s programi za obdelavo fotografij. PhotoShop - delavnica III.del Foto SENSEI Kot je dejal Sensei Kase: Vsi plezamo na isti hrib, le da sem jaz nekaj korakov pred vami in vam kaæem v katero smer je treba plezati! Osvetliti ali iztiskati? Prihajajo Ëasi, ko boste kupili stroj za hitro produkcijo, ki bo za izpis fotografije uporabljal danes pri vas osovraæeni kapljiëni tiskalnik. Digitalne foto novosti Pred petimi leti fantastika. Kaj vse danes ne zajema svetlobo!? Kdo vse je fotograf? Digitalna temnica Hibridi in SLR To so digitalne kamere, ki nam v veëini primerov omogoëajo kakovostno fotografiranje. Profesionalni fotografi jih æe uporabljajo. Amaterje, ki uporabljajo SLR kamere na film, le visoka cena πe ni prepriëala v nakup. Vrata za preskok v zrcalno refleksni digitalni svet pa so æe odprta. Le odpreti morate svoj moπnjiëek ali poëakati πe kakπno leto na niæje cene in veëjo izbiro. Digitalna reprodukcija Z digitalno kamero je reproducirati veliko laæje kot z analogno. Katero tehniko uporabiti za ustrezno kakovost, je stvar presoje in znanja. Ni vse za vse. Toda lastnik digitalne kamere je dobil napravo, s katero lahko brez stroπkov poizkuπa reproducirati svoje slike, znamke, risbe, tiskovine... Na æalost pri nas tudi video revije ne premoremo. Ker je e-fotografija namenjena vsemu, kar lahko zapiπe digitalni zapis slike, je prav, da piπemo tudi za vse ljubitelje gibljive slike. e-video kotiëek Mac je najboljπi! Za koga? Kupite raje PC in Windows. Kdo? Digitalna oprema Dobil sem nov velik nahrbtnik. Po prvem ogledu se mi je zdel kot πolska torba. Le napis na njem mi pove, komu je namenjen. Lej ga, zlodja, saj je tudi ta digitalen! Foto nasveti KonËno je zapadel sneg. Toda vaπe fotke najbræ niso pravilno osvetljene. Le kje tiëi zajec?

2 Digitalno navijanje! Uvodnik iz tretje πtevilke je naletel na πtevilne odzive. Tisti, ki so ga hoteli razumeti in ki se zavedajo, da je digitalna tehnologija tehnologija prihodnosti, so izrazili pohvale, strinjanje z zapisanim in nekateri so celo dodali, da sem jim besede vzel z jezika. NihËe se ni oglasil, ne prek e- poπte ne kako drugaëe, da se ne bi strinjal z zapisanim. Sliπal pa sem, da so nekateri opozarjali, da preveë navijam za digitalno tehnologijo. Kot da je postala domena klubov, za katerih se navija. Samo nepoznavalci si lahko predstavljajo navijanje za nove tehnologije. NihËe vas pred leti ni silil v svetlomer v kameri, avtofokus, minilab itd. Tudi zdaj vas nihëe ne sili v digitalno. Je preprosto tu, med nami. Novo zamenjuje staro. Digitalno zamenjuje analogno. Lahko se πe toliko trudite v nasprotni smeri, poti nazaj veë ni! Stopite korak naprej tudi vi. V mesecih decembru in januarju sem imel predavanja na Obrtni zbornici Slovenije za sekcijo fotografov, za dijake na Tehniπki gimnaziji, likovni oddelek, in tri za fotoklube. S profesorji na Srednji πoli za oblikovanje in fotografijo smo obdelali temo reprodukcije; seveda z digitalno kamero, raëunalniπko obdelavo in z osvetljevanjem ter tiskanjem reprodukcije. To je del uënega programa za uëence drugega letnika. Svet se je tudi v fotografiji priëel vrteti nekajkrat hitreje. Poklicni fotografi so æe globoko v digitalizaciji. Nekateri πe vedno dvomijo vanjo, a le zaradi veëjega finanënega vloæka, kot smo ga poznali v analogni tehniki. Studijski fotografi æe nekaj let manj zahtevna snemanja opravijo z digitalnimi fotokamerami. Z novejπimi kamerami fotografirajo najzahtevnejπe projekte. ObËuten je prihranek Ëasa. Odpade skeniranje, ki podraæi projekt in spremeni analogen posnetek v povpreëen digitalen. Reporterji, ali bolje reëeno uredniki, ki Ëakajo datoteke, brez digitalnih kamer ne morejo veë. Informacija je zlato. Tudi zato reporterjem kupujejo drage digitalke. Fotograf bi lahko fotografiral brez njih.»e imate ustrezno opremo, je slika s kateregakoli konca sveta v nekaj minutah v uredniπtvu. Fotolabolatoriji so æe opremljeni z novimi digitalnimi osvetljevalnimi enotami. NihËe od fotolaborantov se niti ne zaveda, da so æe pred veë kot desetimi leti z nakupom minilab enot stopili v elektronski digitalni svet. Vsi trdijo, da so πe vedno pristaπi analogne fotografije. Strankam ves ta Ëas potvarjajo originale s stroji za hitro izdelavo fotografij. Minilab uporablja digitalno tehnologijo s pretvorbo svetlobnih signalov v elektronsko obliko in s krmiljenjem æarnice s temi signali. Razmiπljate, da je digitalna fotografija priπla med vas z digitalnimi kamerami. Kje pa! Digitalno je med vami vsa ta leta, pa se tega niti ne zavedate. VeËina, ki je kupila nove stroje za digitalizacijo filma, ni posluπala mojih opozoril, da preveë hiti v nakup teh strojev. Glavni del zasluæka fotolaboratorija je πe vedno iz filma. Malokateremu fotolaborantu se je nakup digitalnega stroja izplaëal. Tisti, ki so z znanjem in pravilnim pristopom k stranki priëeli delovati z digitalnim strojem, pa zdaj æe kupujejo nove. Ne bojijo se stranki ponuditi digitalne kamere ali se pogovoriti o raëunalnikih, skenerjih, programih, tiskalnikih, papirjih za tisk in kartuπah. Kupca znajo prepriëati, da se vraëajo v fotostudio po prave fotografije. Profesorji na nekaterih πolah so æe doumeli, da sami vsega znanja dijakom ne morejo posredovati. Doba interneta in hitro menjavanje tehnologije daje tako uëencu kot profesorju enake moænosti izobraæevanja. Profesor postaja za dijake, æeljne tehniënega znanja, mentor. S svojim πirokim znanjem in z bogatimi izkuπnjami pomaga uëencu iskati pravo pot do cilja. Ne vem, zakaj je za nekatere teæko priznati, da raëunalnik in kar je z njim povezano, torej digitalno fotografsko, video in glasbeno tehniko, zainteresirani uëenci hitreje osvojijo. Tem uëencem pa primanjkuje praktiënega znanja in predvsem obëutka, kaj je dobra fotografija, kompozicija, barvna usklajenost, video kader, glasbeni tonski zapis. Digitalna tehnika je samo pripomoëek k hitrejπi izvedbi projekta. Zakonitosti, ki jih profesorji obvladajo, pa ostajajo. Treba je samo izgubiti obëutek strahu pred novo tehniko in bo vse tako, kot je bilo. To se je najlepπe pokazalo pri praktiënem delu z digitalno opremo na Srednji πoli za oblikovanje in fotografijo. Najprej smo fotografirali z analognimi kamerami in naredili nekaj barvnih fotografij po analognem postopku. Nato πe z digitalno opremo. Spremljanje posnetka od pritiska na sproæilec do obdelane slike na raëunalniku in nato do osvetljene ali iztiskane slike so prinesle nove ugotovitve. Hitrejπe delo, ki ga lahko nadzorujemo, s tem povezani manjπi stroπki in po fotografiranju preprosta moænost popravkov v raëunalniπkem programu za obdelavo fotografij so prednosti, ki so se izkazale v praksi. Da se tudi analogno. Toda zakaj? Ima πe kdo Ëas za mnogo poëasnejπo tehnologijo? Vsi sedaj vemo. Fotografske zakonitosti in veëina tehnik, ki smo jih poznali od prej, ostajajo. Spremenila se je samo tehnologija. Najbolj zanimivo je v fotoklubih. Skeptikov je mnogo. Najpogostejπi je dvom, da je digitalna tehnika le manipulacija. Po predavanju jih mnogo spremeni svoje mnenje. Vseskozi poudarjam, da je digitalna tehnika eno samo goljufanje. Kdor bolje goljufa, boljπi je. Videotehnika je prva prinesla digitalni zapis med domaëe uporabnike in ljubitelje filma. Tudi visoko proraëunski holywoodski filmi brez raëunalniπkih orodij ne morejo veë. V glasbenih studijih æe dolgo ne igrajo veë samo na inπtrumente. Pa tudi te zvoke z razliëno digitalno opremo popravljajo. NiË drugaëe ni v fotografiji.»e smo vëasih izbirali razliëne filme, razvijalce, papirje, filtre in tehnike fotografiranja ter izdelave fotografij, zdaj vse to poënemo s programi za obdelavo fotografij. V Ëb fotografiji smo z rdeëim filtrom poudarili oblake na modrem nebu ali poudarjali barve s polarizacijskim filtrom na barvnem filmu. V digitalni tehniki to izvedemo drugaëe. Do kje pa je dopustna meja posega v fotografijo, je stvar vsakega posameznika. Lahko πe vedno fotografirate na film in s skenerjem pretvorite sliko v digitalno obliko.»e tega ne æelite in mislite, da v labolatoriju delajo drugaëe, se motite. Prav tako je v grafiënem tisku. Æe dvajset let vam prek skenerjev digitaliziramo vaπe fotografije ali diapozitive. Spreminjamo jih barvno in tonsko. Velikokrat smo zaradi smeti ali raz odvzeli kakπen del na vaπem originalu. V revijah vam odvzamemo ali dodajamo doloëene elemente. Prej se nihëe ni pritoæeval ali dvomil v pravi zapis. S prihodom digitalnih kamer in druge tehnologije med mnoæice, ko ste izvedeli, kaj vse se da spremeniti, pa je nastal vihar. Vendar morate vedeti sledeëe:»e dobro obvladate fotografijo, film, glasbo ali vse, kar se je prej poëelo analogno, se s prihodom digitalne tehnike ni spremenilo skoraj nië.»e nimate znanja o teh elementih, vam tudi tehnika ne pomaga do boljπega rezultata. Kaj je dobra fotografija, film ali glasba, nam ne pove tehnologija, s katero je narejana, ampak znanje in poznavanje le-teh. Tako oko in uho πe vedno ne sprejemata in moægani ne procesirajo digitalnih signalov. Spoznajte tehnologijo in znanje, ki ste ga imeli v analogni tehniki. Spremembe boste lahko hitreje in bolje prenesli na papir, zaslon ali zvoënike. e o navijanju za digitalno tehnologijo. Kakπno navijanje, lepo prosim! Svoje poznavanje tehnologije in znanje æelim prenesti med vse, predvsem bodoëe uporabnike. Analogno odhaja tudi v fotografiji, Ëeprav za mnoæice mnogo kasneje kot v filmu ali glasbi. Pa je fotodigitalna tehnologija zdaj tu med nami. Vi pa o navijanju. Beseda urednika REVIJA efotografija Iz vse Slovenije spraπujete tako po novih kot po starih πtevilkah. Zapisal sem æe, da jih zaenkrat po poπti ne poπiljam. Zato se morate potruditi v svojo fotografsko ali raëunalniπko trgovino, kjer ponujajo digitalno opremo, in jih povpraπati po reviji. Sejem FOTOSTIK efotografija bo prisotna tudi na sejmu Fotostik, ki bo potekal od 20. do 23. marca na ljubljanskem Gospodarskem razstaviπëu. Na voljo vam bomo za vpraπanja, svetovanje in kritike. Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh: fotostik.com rolan.si infoto.si fotobesenicar-sp.si infot.si Datoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti program AdobeAcrobarReader.»e ga πe nimate, ga lahko brezplaëno dobite na straneh proizvajalca Adobe. Datoteko se da tudi iztiskati.»e je πe kdo zainteresiran, da mu poπljem pdf datoteko revije, da jo bo objavil na svojem streæniku, naj sporoëi na naπ elektronski naslov: efotografija@siol.net 5. πtevilka revije e-fotografija bo izπla v zaëetku aprila E - FOTOGRAFIJA Digitalni avtoportret! je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image&Co., inæeniring, d.o.o., BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , efotografija@siol.net Urednik: Matjaæ Intihar. Træenje oglasnega prostora: DADA trade d.o.o., Ljubljana, Tel.: , Fax: , dada@siol.net Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. e-fotografija - januar, februar

3 Od preizkusa do nakupa! III.del Kamere za vse namene. V prejπnjih dveh poglavjih smo spoznali kompaktne kamere za druæinsko in poslovno fotografijo. Predstavil sem glavne skupine kamer in moænosti, kako se odloëiti za pravo izbiro. Opozoril sem na dejstvo, da so te kamere s svojimi zmogljivostmi in namenom primerljive s kompaktnimi kamerami v analognem razredu. Koliko za fotografa nepotrebnih besed in ocenjevanj o kompaktih se je v nekaj zadnjih letih prelilo na papir! Zaradi nepravilnih opisov je marsikateri fotograf prekmalu vstopil v digitalni svet in ostal nepoteπen. Æe iz analognega sveta vemo, da potrebujemo za resno delo mnogo veë. In v digitalnem svetu ni nië drugaëe. Fotografija je πe vedno fotografija in fotokamera je πe vedno kamera. Pa naj bo na film ali na tipalo! Najpomembnejπe je fotografsko znanje in Ëlovek, ki za kamero stoji. Fotokamera je samo tehniëni pripomoëek.»e z njo ne znate ravnati ali ne poznate fotografskih zakonitosti, potem vam πe tako zmogljiva digitalna kamera ne more pomagati do dobrega posnetka. Poznati pa je treba tudi opremo. Vedeti morate, za kaj je primerna. Spoznali smo æe, kje in do kam kompaktne kamere πe ustrezajo naπim priëakovanjem. Kompakt je kompakt. Lahko se pohvali s πe tako ugodnimi πtevilkami in z vsemi znanimi moænostmi upravljanja, v njem je vendarle samo cenejπa in kakovostno slabπa tehnologija, ki se odraæa na konënem izdelku, fotografiji. So odliëne sopotnice, dokler od fotografiranega motiva ne zahtevamo veë. Tudi sam sem se pred tremi leti odloëil kupiti zmogljivo kompaktno kamero viπjega razreda, o Ëemer sem æe pisal. Dolgo mi je ustrezala tako za druæinsko kot za poslovno fotografijo. Kamero sem dobro spoznal in z njo sem fotografiral samo tisto, kar je bila zmoæna zajeti po mojih zahtevah. Mnogi po nakupu trdijo, da jih kompaktna digitalna kamera v popolnosti zadovoljuje. Iz lastnih izkuπenj vem, da temu botruje drag nakup, moænosti nove tehnologije in zaëetno navduπenje, ki ga prinese digitalna tehnika z vsemi svojimi prednostmi. Uporabnik pa poëasi zaëne spoznavati, da kljub visokim denarnim vloækom kompaktna kamera πe zdaleë ne more delovati tako, kot je bil vajen pri cenejπih analognih SLR kamerah. Poklicni fotografi, ki fotografirajo tako v studijih kot na terenu, so ugotovili, da potrebujejo viπjo kakovost in uporabnost. Mnogi pa nove tehnologije πe niso dobro spoznali. OdloËili so se za nakup sicer dobrih, toda πe vedno ne ustrezno dobrih kamer, kakrπnih so bili vajeni v analogni tehniki. Za nakup hibridnih kamer, ki kotirajo nekje med trotlom in SLR kamerami, je bila odloëilna predvsem niæja cena glede na digitalne SLR kamere. Take hibride æe poznamo iz Olympusove serije IS (kamere na film), vendar teh analognih kamer pravi fotograf ni kupoval. Bile so domena predvsem popotniπkih fotografov, ki so z njimi dobili mnogo veë, kot je ponujala klasiëna kompaktna kamera. Kljub dobrima digitalnima predstavnicama, Olympusu E20p in Minolti Dimage 7hi, so zaëeli ugotavljati, da je za resno fotografiranje kljub vsemu bolj uporabna prava SLR kamera; predvsem zaradi moænosti uporabe dodatnih objektivov, ki jih æe poznajo. Na zaëetku leta 2002 se je zaëelo pojavljati vse veë SLR kamer, ki so prebrodile zaëetne teæave, namreë visoko ceno in povpreëno kakovost, zadovoljivo le za reportersko fotografijo. Tudi v teh dveh razredih je najbolj pomembno, da se vpraπamo, za kakπen namen potrebujemo kamero.»e ste æe vajeni pravih SLR kamer in imate nekaj objektivov, potem dileme ne sme biti. PoËakajte na prihod novih in cenejπih digitalnih refleksov, na katerih boste lahko uporabljali dodatni pribor. V tem letu se bo to zagotovo zgodilo. Cena kamere ni zanemarljiva. Samo fotografi, ki s fotografijo tudi sluæijo, so pripravljeni odπteti denar za SLR kamere. Prihajajo pa Ëasi niæanja cen. V letoπnjem letu se bodo cene prepolovile. In kmalu bo vse tako, kot je bilo. Vsak si bo izbral digitalno kamero po svoji æelji. Nekateri kompaktno s fiksnim objektivom, drugi z moënim zoomom. Popotnik bo izbral hibrid. Tisti, ki fotografira veë, pa bo segel po zrcalno refleksni kameri, ki bo dosegljiva njegovemu æepu. Posneto s Canonom AE-1. Prva fotokamera, ki jo je krmilil mikroprocesor. Je tudi ena izmed najbolje prodajanih modelov vseh Ëasov. Fotografirajmo z njo ali novo digitalko, razlike v tiskovini ne vidimo. klasiëno iskalo EVF (elektronic view finder) SLR (single lens reflex) Pogled skozi klasiëno iskalo ni zanesljiv. Objektiv ni v isti viπini. Bolj je motiv blizu, bolj prihaja do paralakse. V iskalu je zarisan moæen odklon, vendar se πe velikokrat zgodi, da imajo portretiranci odrezane glave. Pri digitalnih kamerah je v veliko pomoë novo iskalo s TFT zaslonom. Skoraj ni fotografa, ki po nekajdnevni uporabi digitalca ne pozabi na klasiëno iskalo. Cenejπe Sonyjeve kamere ga sploh nimajo veë. Na zaslonu vidimo skroraj 100-odstotno sliko naproti sliki, ki se bo zarisala na tipalo. Na veëjih kamerah ni enostavno gledati motiva na TFT zaslonu. Zato je πe vedno bolj primerno klasiëno iskalo. Ker pa imajo moëan zoom, morajo omogoëati pogled takπne slike, kot bo zarisana na tipalu. Boljπe kamere zato uporabljajo zrcalo, ki prenaπa sliko prek objektiva v iskalo. Od tu ime zrcalno refleksne kamere. Ker pa bi tak sistem podraæil in predvsem poveëal kamero, so se odloëili za prikaz slike prek LCD zaslona v iskalo.»eprav takim kameram zelo radi nadenejo zveneëe ime SLR (Single Lens Reflex), pa je njihov pravi naziv EVF (Elektronic View Finder). Prek iskala vidimo sliko, kakrπno vidi tipalo. Reπitev je zanimiva, v veëini primerov zelo zadovoljiva. Edini problem je pri roënem ostrenju, saj ima LCD zaslon majhno loëljivost. Delno so problem reπili z moænostjo poveëave slike.»edalje bolj opazen je nov problem. Fotografija kot izrazna vrednost izgublja svoj pomen. Vse veë je govora o tehniki. Tudi izrazni fotografi, ki πe niso vstopili v digitalni svet, se izgubijo v dvoboju z novim digitalnim fotografom. Ta zagovarja samo novo digitalno pridobitev, drugi pa πe vedno Ëuva svoj film. Namesto da bi govorila o fotografiji, sta vsak v svojem zaprtem svetu. Digitalna tehnika je samo novo orodje, ki nam pomaga k boljπemu konënemu proizvodu, fotografiji. Pa naj bo osvetljena na fotografski papir ali samo na TV zaslonu. Fotografija je fotografija. Naj bo posneta z digitalno kamero ali na poliester.»e nima svoje izrazne in govorne vrednosti, nam ne pove nië. Ne razpravljajte o tehniki. Pogovarjajte se o fotografiji. Kompaktne kamere viπjega razreda EVF/SLR brez menjave objektiva Minolta Dimage 7hi (EVF) Nikon CoolPix 5700 (EVF) Olympus E 20p (SLR) Sony F-717 (EVF) Imenujem jih hibridne kamere. Imajo nekaj tehnologije refleksnih in nimajo izmenljivih objektivov. Canon je leta 1990 predstavil analogno fotokamero Epoca; za takratne razmere z neznano obliko in z zanimivimi lastnostmi. Toda poizkus uspeti predvsem med popotniπkimi fotografi ni bil uspeπen. Kamera ni doæivela veëje prodaje. Olympus je po ukinitvi razvoja analognih SLR kamer iskal novo træno niπo. Med kompakti so modeli myu zelo cenjeni. Izkoristili so svojo træno pozicijo, poprejπnje znanje in naredili serijo kompaktnih SLR kamer z neizmenljivim objektivom. Kamere so imele iste lastnosti kot konkurenëne SLR, samo moëni zoom in neizmenljivi objektivi so jih postavili v drug razred. Popotniπki in pohodniπki fotografi, predvsem, so jih dobro sprejeli. Bile so laæje in manjπe od klasiënih SLR in poznale so vse njihove nastavitve. Zoom objektivi so imeli goriπëno razdaljo od 28 do 135/180 mm, kar je zadovoljevalo prav te fotografe. V digitalni dobi je Olympus kmalu povzel ohiπje analognih modelov IS. Dodal je kakovosten digitalni del in objektiv, posebej izdelan za velikost vstavljenega tipala. Zahtevni fotografi, ki so potrebovali dobro kakovost, so jo hitro sprejeli. Minolta se prav tako πe ni odloëila za pravo SLR digitalno kamero. Posnemali so Olympusa, vendar z drugaënim pristopom.»e je Olympus E20p zaradi velikosti, aluminijastega ohiπja in Ërne mat barve videti bolj profesionalno, so pri Minolti 7hi naredili manjπe ohiπje iz Ëvrste plastike. Vstavili so prav tako kakovosten digitalni del in dodali zoom objektiv z veëjim goriπënim razponom. Ta sega od 28 do 200 mm. iroki kot 28 mm je za digitalne kamere z neizmenljivim objektivom svojevrsten rekord. Dobro so jo sprejeli studijski fotografi. Sony je tudi posegel po viπjem kakovostnem razredu. Pri njih se vidi, da πe iπëejo, kako narediti ohiπje. Za fotografa, vajenega kamer foto proizvajalcev, je le-to moëno nenavadno. Vendar v digitalni svet prihajajo tudi proizvajalci zabavne elektronike in elektronskih delov, kakrπen je Ljubitelji svojih fotografskih znamk boste v Ëlanku najbræ iskali besede, ki bi vaπi kameri in vaπemu izdelovalcu prinesle kakπno pozitivno toëko. Pri tem vas bom razoëaral, saj je moje mnenje vedno bilo, da najboljπe izbire ni. Pozitivne in negativne ocene so povsem moje subjektivno gledanje. Tudi s staro praktiko ali exakto, Ëe za njo stoji fotograf s pravim oëesom in poznavanjem svetlobe, je lahko posneti odliëen motiv. Pri nakupu pa tako ali tako odloëa pripadnost znamki, njena poznanost, prepriëevanje trgovca in seveda cena. Ta je pri digitalni opremi na prvem mestu. Kamere v opisanem razredu se po tehniëni plati ne razlikujejo veliko. Vsak model ima svoje pozitivne in negativne strani, tako da samo tehniëne lastnosti niso merilo o boljπi ali slabπi kameri. e vedno velja naëelo veë denarja, veë muzike. Izbira in nakup pa sta vedno tako ali tako vaπa in v tistem trenutku najboljπa odloëitev. Precej obarvana in za lase privleëena je teza, da te kamere æe zadovoljujejo fotografa v celoti. So dobre, tudi za zahtevnega fotografa. Toda pri profesionalnem delu nas dajo veëkrat na hladno. Sony. Poskuπajo biti drugaëni in zadovoljiti tudi kupce, ki jih poznajo predvsem iz video sveta. V modelu 717 je precej tehnologije iz njihovih digitalnih videokamer. Vse omenjene kamere so imele svoje predhodnice. Olympus Camedia E10, Minolta Dimage 7i in Sony CiberShot 707. Zadnji je kamero iz tega razreda predstavil Nikon. Tudi ta se je kot drugi trije konkurenti odloëili za tipalo s 2560 x 1920 toëkami, velikosti 2/3 inëa. Na majhno kompaktno ohiπje so dodali zoom objektiv z 8-kratnim razponom. Od 35 do 280 mm zadovolji πe tako zahtevnega fotografa, ki si rad moëno pribliæa motiv. Nikon je z modelom 5700 zapolnil vrzel med svojimi kamerami v tem razredu. Njegov veëni tekmec Canon je z modelom PowerShot Pro 90IS prekmalu priπel na trg in ni uspel tako kot pred dvanajstimi leti z Epoco. Umaknili so ga s prodajnih polic. In kaj izbrati med predstavljenimi kamerami? Glede na dejstvo, da so kamere samo πtiri in s predhodnicami razen Nikona æe nekaj Ëasa na trgu, je izbira lahka. Olympus si izbirajo zahtevnejπi fotografi, ki se s fotografijo tako ljubiteljsko kot profesionalno veliko ukvarjajo, niso pa pripravljeni odπteti veë denarja za prave SLR kamere. Minolta 7Hi je pri nas predvsem izbira studijskih fotografov, ki zahtevne projekte πe vedno fotografirajo na velikoformatne kamere na film. S 7Hi pa posnamejo manj zahtevne projekte in se z njeno uporabo uëijo digitalne fotografije. Tako Sony 717 kot Nikon 5700 sta namenjena fotografom, ki si æelijo nekaj veë v kompaktnem razredu. Torej kameri za zahtevne amaterske fotografe. Predvsem Sony je vnesel nemir med fotografska podjetja. Na prvem mestu po prodaji so v video svetu. Med prvimi so æe tudi med kompaktnimi fotokamerami. Z drugaënim pristopom k izdelavi ohiπja, pri boljπih modelih napis Zeiss na objektivu in z dobrim digitalnim delom æe moëno meπajo fotografski trg in kupce. Edino E20p ima pogled skozi objektiv kot ga poznamo pri SLR kamerah. Namesto zrcala sta dve prizmi. Na ta naëin se del svetlobe namesto na tipalo prenese v iskalo. Vendar je pogled in ostrenje boljπe kot pri konkurentkah, ki uporabljajo LCD zaslon v iskalu. gram bo poskrbel, da bo izpis v najboljπi moæni kakovosti. HITACHI Global Storage Technologies najavlja za konec leta 2003 prihod zmogljivejπe Micro Drive enote. Fotografi, ki æe DPS - DigitalPrintStandard. Canon, Epson, FujiFilm, HP, Olympus in Sony so podjetja, ki izdelujejo tako fotodigitalne kamere kot tiskalnike. Zato so zdruæili moëi in uvedli nov standard za izpis digitalnih datotek. Sedaj ni veë pomembno, katero kamero ali tiskalnik imate. Vse enote z DPS podporo so med seboj zdruæljive. Lahko uporabite Fujijevo digitalno kamero in Sonyjev tiskalnik. Prouporabljajo nove zmogljive kamere, na primer EOS 1Ds in druge, ki ji sledijo, novost æe nestrpno priëakujejo. MINOLTA najavlja zdruæitev s fotografu dobro znanim podjetjem Konica. Fotokamere naj bi ohranile dobro znano ime MINOLTA. Predstavili so nov digitalni kompaktni model F300. Osnovan je na predhodnici F100. 5,3 milijona toëk, 3-kratni optiëni zoom, uporablja SD kartice in NiMH baterije. Za tiskanje uporablja novi standard DPS. Adobe se dobro zaveda, kakπno teæavo predstavlja mnoæica digitalnih datotek, Minolta 7Hi. Dobra kamera za spoznavanje digitalne tehnologije v studiu. Zaradi velikosti in konstrukcije, se pri teh kamerah velikokrat uporablja pravo iskalo. 4 e-fotografija - januar, februar 2003 e-fotografija - januar, februar

4 Preiskus ostrenja v temi s pomoëjo IR æarkov (Sony 717). Do pol metra gre. potem pa... Med hibridnimi kamerami je najlaæje roëno ostriti s kamero Olympus E20p. Olympus E20p Je odliëna kamera, ki je pred leti zapolnila praznino med kompaktnimi in mnogo draæjimi refleksnimi kamerami.»vrsto ohiπje, kakovosten digitalni del in predvsem pogled na motiv skozi iskalo in objektiv so prepriëali poklicne fotografe, ki si niso mogli privoπëiti veliko draæjih SLR kamer, takrat predvsem πe iz Kodakovega hleva. Uporablja jo kar nekaj naπih znanih izraznih in profesionalnih fotografov. Edina izmed kamer v tem razredu ima pogled na motiv skozi iskalo in objektiv, kakrπnega poznamo v SLR razredu. V kameri sicer ni zrcala, ki bi odbijalo sliko v iskalo, ampak jo odbija polprozorna prizma. Sistem ima doloëene pomanjkljivosti predvsem pri roënem ostrenju, Ëe ga primerjamo s pravim pogledom skozi refleksno kamero. Objektiv ima svetlobno jakost 2 do 2,4. Najmanjπa svetlobna jakost je 11, kar je za digitalne kompaktne kamere pohvalno. GoriπËna razdalja zoom objektiva je od 9 do 38 mm, kar je pri tipalu velikosti 2/3 inëa isto kot v 35 mm razredu od 35 do 140 mm. Za πirπi ali oæji kot pa si moramo pomagati s predleëami. V makro nastavitvi se predmetu lahko pribliæamo na 20 cm. Kamera omogoëa uporabo dodatne bliskavice in priklop studijskih. Da ni prava zamenjava za profesionalne refleksne, Ëeprav so si mnogi sreëni lastniki to tudi predstavljali, nam potrdijo sledeëi podatki. Najkrajπi osvetlitveni Ëas je samo 1/640 sekunde. Moænost nastavitve obëutljivosti je samo v treh korakih, 80, 160 in 320 ISO. Poleg tega, da ni moæno menjati objektivov, moti πe velika globinska ostrina zaradi majhnih goriπënih razdalj 9 do 38 mm. RoËno ostrenje je zaradi premikanja leë z motorëkom teæje kot pri pravih SLR. Zaradi premikanja prizme ob vklopu in izklopu kamere se nam nastavljena ostrina ne obdræi. Ob menjavi kartic ali v æelji po manjπi rabi baterije tudi v studiju veëkrat ugasnemo kamero. Minolta Dimage 7Hi Æe njena predhodnica 7i je zaradi kakovosti in predvsem sprejemljive cene hitro naπla pot med studijske fotografe, ki Ëakajo zniæanje cen SLR kamer. Predvsem med tiste, katerim se je zdela bolj prava SLR E20p predraga.»eprav 7Hi izgubljenih po disku. Predstavili so nov program PhotoShop Album 1.0. Fotografije z diska, kamere, skenerja ali CDja lahko prenesemo v digitalni album. Program slik ne le shranjuje, ampak z njim lahko ustvarimo mnogo veë. Na CD ali DVD lahko posnamemo album in si ga ogledamo na drugem raëunalniku ali DVD predvajalniku in TV zaslonu. Kreiramo lastno spletno fotogalerijo, izdelamo E-kartico, koledar, svoj fotobook in celo 3D galerijo. BrezæiËni prenos podatkov, na primer IR in Bluetooth, æe poznamo. Podjetje SanDisk pa predstavljajo kot zrcalno refleksno kamero, ni tako. EVF sistem, kar pomeni Electronic Wiev Finder, torej elektronsko iskalo, nam pokaæe sliko v iskalu na LCD zaslonu. S tem naëinom so prihranili pri velikosti kamere, teæje pa je roëno ostrenje. Hvale vreden v digitalnem kompaktnem razredu je objektiv s πirokim kotom 28 mm. NajveËja goriπëna razdalja je 200 mm. Torej objektiv za skoraj vse potrebe. Glede na dejstvo, da je kamera digitalna, je 28 mm πiroki kot glavni magnet za nakup. Svetlobna jakost objektiva je 2,8/ 3,5, najmanjπa zaslonka pa 8. ObËutljivost lahko nastavljamo med 100 in 800 ISO. Najkrajπi osvetlitveni Ëas je 1/2000 sekunde, najdaljπi pa 30 sekund v nastavitvi B. Poleg zapisa JPEG lahko uporabljamo πe nestisnjena zapisa TIFF in RAW. V makro nastavitvi se lahko predmetu pribliæamo na 13 cm. Model 7Hi omogoëa priklop studijskih bliskavic brez dodatnega konektorja, ki smo ga potrebovali pri starejπem modelu 7i. Sony CyberShot 717 Kamera ni namenjena takπni uporabi kot E20p ali 7Hi. Je kakovosten model za zahtevnejπe amaterske fotografe z mnogo posebnostmi, ki jih Sony uporablja tudi v video tehnologiji. Od tam ga fotografi tudi bolj poznamo. Night Shot in Night Framing sta posebnosti, ki privabita marsikaterega kupca. Kot fotograf se teæko navadim na Sonyjeve fotokamere. Ohiπje iz plastike in oblika me ne prepriëata. Toda Sony ima moëno zaledje med ljubitelji videa in zabavne elektronike. Na nekem predavanju je udeleæenec ob pogledu na Sonyjevo digitalno fotokamero vpraπal: Ali je trinitron? Sony kot ime samo in njegove blagovne znamke v veëini kupëevih oëeh predstavljajo dobro izbiro. Kakovost je ustrezna, veliko je dodatnih lastnosti in tu so razπirjeni meniji, ki pravemu fotografu niso potrebni ali ne vplivajo na viπjo kakovost. Za povpreënega uporabnika pa so zanimivi, vëasih tudi koristni in pravi magnet za nakup. Tudi model 717 ima nekaj odlik. Litijeva baterija Stamina zagotavlja dolgo delovanje. Objektiv z napisom Zeiss jamëi, da je optika dobra. Tudi tu so πli na vπeënost imena, moænosti in ne na najviπjo kakovost. Sonyjeva filozofija, namreë je predstavilo prvo spominsko kartico CF z moænostjo prenosa podatkov prek Wi-Fi protokola. WLan uporablja æe prek dva milijona uporabnikov. Hitrost prenosa je 11Mbps. Kartica je od sprejemnika lahko oddaljena do deset metrov. Cena 128 MB kartice bo 130 USD. biti najboljπi v zabavni elektroniki in osvojiti mnoæice, se kaæe tudi pri tej optiki. 38 do 190 mm, svetlobna jakost 2.0/2,4, fotografiranje v makro nastavitvi samo pri dveh centimetrih oddaljenosti od predmeta so svojevrstni rekordi, ki vabijo fotografa, vajenega πtevilk, sami od sebe. Najkrajπi osvetlitveni Ëas je 1/1000 sekunde. Najdaljπi 30 sekund. Nestisnjeni zapis je samo TIFF, kar pomeni, da dlje shranjuje podatke na kartico, kot Ëe bi uporabljali RAW. Za uporabo studijskih bliskavic potrebujemo adapter. Moænost nastavitve obëutljivosti je od 100 do 800 ISO. Pohvalna je tudi moænost fotografiranja v formatu 3:2. Po oddaji kartice v fotolabolatorij tako dobimo fotografije velikosti, ki smo jih poznali s filma, torej 10 x 15 cm.»e fotografiramo v formatu 4:3, dobimo na sliki bel rob. Torej Sony, kakrπnega poznamo. Dobra kamera za zahtevnega druæinskega fotografa. Nikon CoolPix 5700 Ko fotograf sliπi to ime, uπesa dobijo drugo dimenzijo. Vendar se v danaπnjih Ëasih hitro povrnejo v prvotno obliko. Ime Nikon je bilo pred petindvajsetimi leti namenjeno samo za profesionalno kamero razreda F. Uporabljali so jo skoraj vsi profesionalni fotografi. Druge kamere tega podjetja so bile πe vedno stopnico pred konkurenco. Vendar so se imenovale Nikkormat. S tem so dali vedeti vsemu fotografskemu svetu, kaj pomeni ime Nikon; vrhunsko kakovost, mehaniko in napredno tehnologijo, ki ji ni para. Vse to je ostalo v modelu Kakovost, dobra mehanika, napredna tehnologija. Razen neke podrobnosti, namreë da ji ni para. Konkurenca je toliko napredovala in Nikon tako zaspal, da se je potopil v njihovo povpreëje. Kamera pa ima nekaj krasnih bombonëkov: zoom objektiv z razponom od mm, 4- kratni digitalni zoom, makro od samo treh centimetrov oddaljenosti od motiva, RAW in TIFF nestisnjeni zapis, moænost zapisa v formatu 3 : 2 in najkrajπi Ëas osvetlitve 1/4000 sekunde. ZakljuËek Na podlagi kratkega spoznavanja s hibridnimi kamerami lahko hitro ugotovimo, da z navedenimi podatki v profesionalni analogni fotografiji ne bi imele kaj iskati. E20p in 7Hi sta se med profesionalci in zahtevnimi fotografi znaπli samo zaradi dosegljive cene. Za vse fotografe, ki imajo denar in pravi posel, pa velja, da se odloëijo za prave SLR kamere, ki ponudijo mnogo veë. Od izkuπenj z analognimi kamerami dobro vemo, kaj profesionalec in zahteven fotograf potrebujeta za svoje delo. Ni treba, da odkrivamo toplo vodo, le namesto filma uporabljamo tipalo. Potrebujete prave zrcalno refleksne kamere, ki omogoëajo pravi pogled skozi objektiv in menjavo objektivov. M.I. Zrcalno refleksne kamere (sistemska kamera) z moænostjo menjave objektiva Canon EOS D 60 (?), EOS 1D, EOS 1Ds Contax N digital FujiFilm FinePix S2pro Kodak DCS 760, DCS 14n (?) Nikon F 100, 1Dh, 1Dx Sigma SD9 (?) Komur je fotografija poklicna dejavnost ali resen hobi, æeli posnetek tudi nadzirati. To mu omogoëa le zrcalno refleksna kamera. Pri njej se svetloba skozi objektiv prenese na zrcalo, od katerega se odbija v zgornji del, kjer je prizma. Od tu se odbija do iskala in kar vidimo v njem, bo tudi posneto na film ali tipalo. Vmes se del svetlobe prenese πe na tipalo za merjenje svetlobe in tipalo za avtomatsko ostritev; naj bo analogno ali digitalno. V veëini primerov nam le te kamere omogoëajo kakovostno fotografiranje. Profesionalni fotografi digitalke æe uporabljajo. Amaterjev, ki uporabljajo SLR kamere na film, pa le visoka cena digitalnih razliëic πe ni prepriëala v nakup. Za leto ali dve si lahko πe omislite novo analogno SLR kamero. Vrata za preskok v zrcalno refleksni digitalni svet so odprta. Vstopite! V analognem razredu ima kar nekaj proizvajalcev toliko modelov, kot je sedaj vseh ponudnikov sistemskih SLR digitalnih kamer. Æe ta podatek pove, da kupcev ni veliko. Ovir za hitrejπi prodor je veë. Najprej navajam nepoznavanje digitalne tehnologije med amaterskimi fotografi. Profesionalni so se z njo hoëeπ noëeπ morali seznaniti in jo zaëeti uporabljati. To od njih zahteva predvsem hiter prenos datotek in zmanjπevanje stroπkov. Pa so tudi med njimi fotografi, ki bi za duπo πe vedno radi segli po filmu. Posnetek ni nië slabπi. Diapozitiv ostaja najboljπa reprodukcija originala. Po vseh letih vsakodnevne uporabe je film profesionalcu moëno zlezel pod koæo. Nekaj amaterskih fotografov se je kljub dejstvu, da v analogni tehniki brez SLR kamere niso mogli, odloëilo za digitalno kompaktno. Saj gre. Za uëenje so odliëne. Tudi nove izrazne vrednosti se da poiskati. Kmalu pa spoznajo, da je le SLR tisto, kar potrebujejo. Vendar jih drugi razlogi zadræijo pri kompaktni kameri. e naprej jo hvalijo in prepriëujejo sebe in druge, da jih v popolnosti zadovoljuje. VeËina izraznih fotografov pa ostaja pri filmu.»e mislite, da vas prepriëujem za vstop na digitalno stran, se motite. Pravi fotograf, ki æeli s fotografijo povedati nekaj veë, uporablja SLR sistemsko kamero. Izbira bo πe dolgo na njeni strani, pa naj bo analogna ali digitalna. Cilj je lahko doseæen po prvi ali po drugi poti. Analogno pot dobro poznamo. Ima svoje omejitve, ovinke in prepreke. Da se jih reπiti, vendar z mnogo veë truda, Ëasa in stran vræenega denarja kot z digitalno potjo. Digitalne poti, ki je veliko bolj odprta, πe ne poznajo vsi. Moj namen je, da fotografe na film seznanim, da je digitalnost prihodnost. Pa ne samo kamere, ampak celotna tehnologija odloëa o tem. VeËina bo prestopila vanjo v nekaj letih, ko bo izbira veëja. Ne spuπëajte se z uporabniki digitalcev v debato, zakaj πe nimate digitalne kamere. Miselnost, da je film edino tisto pravo, kar velja, ni prava. Bitko boste izgubili. Samo drugi razlog, ki ga navajam v nadaljevanju, vas ovira, da πe niste kupili digitalne kamere. No, nekaj objektivnih je πe: Ëe stranke to od vas æelijo, ste dolgo v krajih, kjer ni elektrike, ali pa boste dolgo Ëasa uporabljali kamero pod lediπëem. DrugaËe pa o kakovosti in prednosti nove tehnologije ni veë treba veliko govoriti; tudi sami boste kmalu spoznali, da je vaπe zdajπnje razmiπljanje napaëno. Ne prepriëujem v zamenjavo kamer in ne zahtevam, da morate uporabljati raëunalnik. Æelim samo, da spoznate, da je digitalna tehnologija enostavnejπa, tako kakovostna kot na filmu in nam daje veliko veë izraznih moænosti kot analogna. Kot sem povedal na zaëetku, Ihage Kine Exakta je prva refleksna kamera na svetu (1936). Kamera Contax S iz leta 1950 je prva refleksna kamera s prizmo. Asahiflex (Pentax) je prva japonska refleksna kamera (1952). Prvi refleksni Nikon (legenda Nikon F ). Prva kamera s foto uporom Cds je bila Minolta SR7 (1962). Topcon RE super je prvi omogoëal merjenje svetlobe skozi objektiv (1963) rojstvo sistemske kamere Canon F- 1. Foto upor je v kameri namesto v iskalu. Olympus OM-1 (1972). Najmanjπa in najlaæja profesionalna sistemska kamera. Leta 1975 Pentax uvede bajonetni nastavek za objektive Canon AE-1. Prva kamera, ki jo krmili procesor. Ena izmed najbolje prodajanih kamer vseh Ëasov. Minolta 7000 leta 1986 v SLR kamere prinese avtomatsko ostritev rojstvo serije Canon EOS in objektivov serije EF /2,8 APO HSM ObroËast HSM motor, hitro in tiho ostrenje, vzporedno avtomatsko in roëno ostrenje. Za fotoaparate Canon, Nikon in Sigma. OBJEKTIVI SIGMA, BLISKAVICE, FILTRI, FOTOAPARATI Canon D-60, Nikon D-100, Sigma SD-9 (konec februarja) 14/2.8 HSM 20/ /2.8 APO 180/3.5 APO HSM 15-30/ / / / / / /5-6.3 APO HSM /2.8 APO HSM /4-5.6 APO /4 APO HSM / APO /5-6.3 APO Nova lokacija BTC, dvorana A, zgornja etaæa Ljubljana, tel X APO KONVERTER 6 e-fotografija - januar, februar 2003 e-fotografija - januar, februar

5 menim, da bo vedno najpomembnejπa fotografija kot konëni izdelek in ne tehnika, s katero smo do nje priπli. Toda fotografi gremo vedno tudi s tehnologijo v korak. Tako kot smo πli z na svetlobo obëutljivimi celicami v fotokamerah, avtomatskim ostrenjem itd. Tudi nad temi novostmi je bilo takrat prav med izraznimi fotografi najveë zmrdovanja. Danes je æe vse pozabljeno. Dobro se spomnim naukov bolj izkuπenih fotografov, da s svetlomerom v kameri nisi pravi fotograf. DrugiË, in najbolj pomembno, cena. In πe enkrat samo cena. Sigma SD9, ki je trenutno najcenejπa, Ëe jo sploh lahko dobite, stane cca SIT. Najdraæja in zaenkrat tudi najboljπa tako po kakovosti slike kot po drugih lastnostih, Canon EOS 1Ds, pa cca SIT. Vse cene so brez objektiva. Torej samo telo kamere. Edino, kar dobimo pri digitalnih foto kamerah kot dodatek, je neomejena koliëina filmov in razvijanja. Saj ta stroπek z njenim nakupom odpade. TretjiË. Digitalne SLR kamere niæjega razreda, D 60, S2pro, D100, SD9, imajo manjπe tipalo od formata filma. Faktor poveëave prinese nove goriπëne razdalje. Faktor poveëave se giblje od 1,5-krat pri D100 do 1,8-krat pri SD9. In smo zopet pri denarju. Amaterski fotograf si je do sedaj kupoval goriπënice od 28 mm do 300 mm. V digitalnem razredu pa se mu objektivi spremenijo od 42 mm do 450 mm. Za vse, ki æelijo teleobjektive, je sprememba odliëna; vsi, ki si æelijo πirok kot, pa morajo poseëi po novem objektivu. 20 mm v filmskem Leica razredu je cca. 32 mm v digitalnem, kar je za πiroki kot πe premalo. Treba je seëi πe v viπji cenovni razred optike zelo πirokega kota in popaëenj, cca. 15 mm. To pa za amaterskega fotografa pomeni toliko denarja, kot Ëe bi kupil ohiπje analogne kamere iz boljπega razreda. Pa πe za polno polico filmov v hladilniku nam ostane. Zopet je cena zavora. Izbira Ni je veliko. Zdaj (zaëetek februarja 2003) je moæno kupiti pribliæno 12 SLR kamer. V 70- tih letih je bilo veë fotografskih podjetij, ki so izdelovala zrcalno refleksne kamere. Vsako je imelo vsaj dva ali tri modele. Na vpraπanje, zakaj tako malo izbire, Ëe pa je kompaktnih digitalk toliko, da vseh niti ne poznamo, ni teæko odgovoriti. Konkurence iz sveta zabavne elektronike v tem razredu ni. Zato tudi ni povpreëne kakovosti in potrebe po niæanju cen, ki bi lastnike analognih kamer prepriëala v nakup. e vedno se dobro prodajajo analogne SLR kamere, saj je cena digitalnih tudi zaradi boljπe tehnologije, kot je v kompaktih, πe vedno astronomska. Za digitalno kamero se zaenkrat odloëajo predvsem druæinski in popotniπki fotografi. Ti pa ne potrebujejo velikih sistemskih SLR kamer. Poklicni fotografi, reporterji in studijski fotografi so poleg poslovnih fotografov, ki si s fotografijo tudi sluæijo kruh, edini, ki æe uporabljajo digitalne SLR kamere. Pa bi mnogi πe vedno lahko shajali s filmom. Toda danaπnji Ëas, ki je ena sama tekma z njim, nam tega ne dovoli veë. Najbolj hitro, kot je mogoëe, je treba oddati sliko uredniku, v grafiëni studio, v tisk ali na spletno stran. Tu pa smo z digitalno kamero v taki prednosti, da njena viπja cena ob nakupu æe po mesecu ali dveh ne velja veë. Pridobimo pri Ëasu od pritiska na sproæilec do objave, ni stroπkov filma in zamudnega razvijanja slik, odpade pa tudi faza skeniranja, s katero smo do sedaj spremenili sliko v digitalno obliko. To so dejstva, ki opraviëujejo danaπnje visoke cene SLR kamer. Vse veë fotografov, ki si obëasno s fotografiranjem tudi sluæi kruh, spraπuje po moænosti sposojanja SLR kamer. Zdaj so le z njo na trgu lahko konkurenëni tako po Ëasu, ceni in kakovosti. Kaj izbrati! Izbire med refleksnimi kamerami ni veliko. Ker so to sistemske kamere, ki omogoëajo zamenjavo in uporabo dodatne opreme od objektivov, bliskavic, medlic, proæilcev, vmesnih obroëkov itd., smo omejeni æe pri tej. Ali jo imate æe od analogne uporabe ali pa si boste dodatno opremo πele kupili, je vpraπanje, ki vas usmeri do izbire.»e imate æe Nikon dodatno opremo, potem vam πe taka hvala Canona, Contaxa ali Sigme ne pomeni nië. Izbrali boste med dvema opcijama. Ali boste prodali svojo dodatno opremo in se odloëili za konkurenco ali pa izbrali med kamerami, ki omogoëajo priklop Nikon opreme. Tu imate veë izbire. Poleg Nikona sta tu πe Fuji in Kodak, ki sta zakupila del njegove tehnologije in proizvodnje. Bila sta sploh prva, ki sta v SLR kamerah reporterjem ponujala digitalno tehnologijo. Dodala sta digitalni del s svojimi tipali in kamere prodajata pod svojim imenom. Profesionalcem so namenjene kamere Nikon D1h in D1x, ter Kodak DCS 760 in DCS 14n (?). Manj zahtevni ali tisti, ki nimajo toliko denarja, kot stanejo prej navedene, pa se zadovoljijo z D100 ali S2pro. Canon, Contax in Sigma so se odloëili za svojo pot. O Canonu ne kaæe izgubljati besed. Pred desetimi leti so zaradi primerljivega ohiπja EOS 1n z Nikonom F5 in predvsem na raëun hitrih USM motorjev v veëini objektivov prevzeli primat Nikonu med profesionalnimi reporterskimi fotografi. Kar je bilo vodilo za nakup Nikona v njegovih zlatih Ëasih, namreë πirok izbor dodatne opreme, je sedaj vodilo za Canon. Seveda za tiste, ki tako izbiro tudi potrebujejo. Za manj zahtevne to ni pomembno. Se pa enaëijo z njimi. Contax ima slavno ime in svoje ciljne odjemalce. To so bogati ljubitelji te znamke. Za navadne smrtnike izdelki te znamke nikoli niso bili dosegljivi. Mnogi konkurenti ga po tehnoloπki naprednosti æe mnogo let prekaπajo, toda Contax je Contax. Sigma pa prodira s svojo filozofijo. Izdelujejo svoje objektive za vse glavne znamke ohiπij. Objektivi nove serije EX so æe cenjeni tudi med boljπimi fotografi. Marsikaterega kupca prepriëa v nakup in potem v pripadnost tej znamki krepko niæja cena od originalnih objektivov. V analogni tehniki so imeli dve povpreëni kameri SA-5 in SA-7. V digitalnem razredu pa so presenetili s sodelovanjem s podjetjem FOVEON, ki je za kamero prispevalo novo in tehniëno zanimivo CMOS tipalo X3. Za bogate. Za Contax Ndigital sploh ni dileme, kam spada. Je poseben razred, neprimerljiv z drugimi. Ste lastnik dolge jahte ali bogati igralec golfa. Leica πe ni naredila dragega SLR digitalca. Torej je za na jahto ali obëasno fotografiranje na golf igriπëu edino primeren Ndigital. Zraven dodaja piko na i πe napis Carl Zeiss na velikem objektivu. Predvsem cena da vedeti, kam spadate. Kakovost slike je zadovoljiva. tevilo gumbov na kameri pa pri nepoznavalcih, in teh je veliko, vzbuja spoπtovanje.»e jim pokaæete samo nekaj njihovih lastnosti, za vse tako ali tako rabite vsaj pol ure, ste v njihovi druæbi najmanj pilot 747. Zato tehniëni podatki kamere niso pomembni. Kupcem veë pomeni cena, ki znaπa 1,5 milijona SIT, in ime kamere.»e πe ne veste, tipalo je v velikosti 24 x 36 mm. Za malo cvenka... Sigma s modelom SD-9 napoveduje boj za træni deleæ tudi v digitalni dobi. Kamere pri nas πe ni moë kupiti, tudi v ZDA jih dobavljajo po kapljicah. Zaradi mnogih teæav s tipalom so jo napovedovali veë kot leto. Napovedovana revolucija in superlativi o kakovosti so se za poznavlce razblinili æe ob napovedi cene. Rezultate imamo. Foveon X3 se ni izkazal za tisto, kar so mnogi po veliki predstavitvi priëakovali. Toda tako Sigma kot Foveon se bosta potrudila do novih in πe boljπih izdelkov. Mnoge je Sigmina optika æe prepriëala. Morda jih bodo πe kamere. Moti le, da ima Sigma samo svoj lastni nastavek za objektive. Zanimivo bi bilo, ko bi lahko vsi tisti, ki æe imajo nekaj objektivov, kupili Sigmo z nastavki drugih podjetij, za katere jih æe izdelujejo. Tipalo velikosti 20.7 x 13.8 mm ima velik faktor poveëave;1,7-krat. Dobro, da ima Sigma objektive od 14 mm naprej.»eprav objavljajo trikrat 3,43 milijona toëk, po videnih fotografijah ni tako. ObËutljivost je le v razponu med 100 in 400 ISO. Najkrajπi osvetlitveni Ëas je 1/6000 sekunde, najdaljπi kontrolirani 30 sekund in B. Zaporedno GregorËiËeva 27, 4226 Æiri Telefon: Telefaks: info@mixi.tv Canon MV 550i Mala æepna Mini DV kamera Zoom: 22x optiëni, 440x digitalni Velik LCD zaslon Night mode Pomnilniπka kartica MMC 8 MB Priloæena videokartica s Firewire za priklop kamere na raëunalnik fotografiranje je moæno samo v niæji loëljivosti. Premore oba hitra izhoda, USB in FireWire. Tudi najniæja cena v tem razredu da vedeti, da pri modelu SD-9 ne gre za vrhunsko tehnologijo. Toda nekje je treba zaëeti, da lahko seæeπ viπje. Ne bo lahko, toda pri objektivih so uspeli. Za tiste, ki æelijo veë, in za revne profije V razredu digitalnih kamer, namenjenih revnim profesionalcem in poslovnim fotografom, ki jemljejo delo studijskim profesionalcem, so tri kamere. Fuji S2pro, Nikon D100 in Canon EOS D60. D60 æe zakljuëuje svojo pot. Ni πe uradne informacije. Toda v tovarni ga ne morete veë naroëiti. FujiFilm ima samo eno SLR kamero. Z Nikonom je æe pred petimi leti izpeljal skupni projekt digitalne SLR kamere. S filmi so dohiteli, za nekatere celo prehiteli Kodaka. Le-ta je æe prej usmeril svoje moëi v digitalno tehniko. Fuji mu sledi. Kodak si je od Nikona ekskluzivo izboril ohiπje vrhunskega modela F5. Ohiπje priëa, komu je kamera namenjena. Mnogo viπja cena pa veliko pove o kakovostnem razredu. Vendar o DCS-ih kasneje, saj niso namenjene nam, reveæem. FujiFilm S2pro so izdelali na osnovi Nikonovega ohiπja F 80. CCD tipalo je velikosti 23 x 15.5 mm in ima 6.1 milijona toëk. Format zapisa je 3:2, faktor poveëave naproti 35 mm je 1,5-krat. Z interpolacijo æe z algoritmi v kameri doseæejo 12 milijonov toëk. Takπnemu goljufanju je Fuji moëno naklonjen tudi med VIKING - pomnilniπke kartice kompaktnimi kamerami. Saj æe veste. Kdor v digitalni fotografiji bolje goljufa, boljπi je. Seveda o kakovosti goljufanju odloëa konëni produkt, fotografija. NaËinu postavitve toëk so nadeli zveneëe ime Super CCD. Pa se je na koncu filma izkazalo, da je Superman tudi samo man. Velikokrat sem æe poudaril, da Fuji S2pro. Tudi C mu ne dela teæav. je pomemben konëni rezultat in ne Super ta ali Mega oni. V konëni rezultat se vedno prepriëajte sami. ObËutljivost tipala lahko nastavljamo od 100 do 1600 ISO. Najkrajπi osvetlitveni Ëas je 1/ 4000 sekunde, najdaljπi kontrolirani 30 sekund in B. Kamera zmore dva posnetka v sekundi. Sedem jih naredi v polni loëljivosti brez ustavljanja. Merjenje svetlobe z naëinom 3D Matrix vam pomaga, da redko zgreπite pravilno osvetlitev. Kamera premore πe spot merjenje, kar profesionalec vsekakor zna izrabiti. Prenos datotek poteka prek USB povezave. Kamera ima moænost uporabljati tako litijeve kot NiHM baterije. Dobro, dobro, ali je πe kaj boljπega v tem okrnjenem profesionalnem razredu?! Konkurenta lahko najdemo kar pri posojevalcu njenega ohiπja. Nikon D100.»e je ohiπje S2pro povzeto od analognega modela F80, pri D100 ni videti tako. Design je nov. Sicer pa se kamera po tehniënih karakteristikah ne razlikuje veliko od konkurenëne iz prijateljskega hleva. Tipalo CCD velikosti 23,7 x 15,6 mm ima faktor Vas pogled zapisimo digitalno! Nikon CoolPix 5700 Za zahtevnejπe uporabnike LoËljivost 5,24 milijonov toëk Senzor: 2/3" Format posnetka: 4:3, 3:2 (2560x1700) Zapis: TIFF (8 bit), JPEG (EXIF 2.2), RAW (12-bit) Zoom podroëje: mm (8x), Hitrost zaklopa: od 1/4000 Minolta Dimage 7Hi Za zahtevnejπe uporabnike LoËljivost CCD 5,24 milijona toëk Zoom: 7x optiëni, 2x digitalni Objektiva: mm Svetlobna vrednost objektiva: f2,8-3,5 Moænost priklopa zunanje bliskavice NaËin zapisa: JPEG/RAW/TIFF/AVI Prikaz histograma Splet ugodnih ponudb Splet ugodnih ponudb Samsung je vse bolj prisoten tudi med ljubitelji fotografije in videa. Predstavili so novo video kamero, ki lahko tudi fotografira. Video zapisuje na MiniDV kaseto, fotografije pa na MemoryStick. Na kameri je 10-kratni optiëni zoom, digitalni pa sega do 800-krat. V foto naëinu kamera premore 2272 x 1704 toëk. Za prenos podatkov imamo moænost USB in hitrejπega FireWire prenosa. SanDisk ni samo izdelovalec spominskih enot. Vse bolj se pribliæuje povpreënemu druæinskemu uporabniku foto opreme tudi z razliënimi Ëitalci. Enota DigitalPhotoViewer omogoëa enostaven pogled fotografij na TV zaslonu. Enoto prikljuëimo na TV, vstavimo kartico in pregled se lahko priëenja. Ogled ni moæen samo iz xd kartic. Datoteke morajo biti v JPEG zapisu in ne veëje od 6MB. Torej lahko gledamo fotografije iz πe tako po toëkah zmogljivih digitalnih kamer. Z daljinskim upravljalcem lahko izbiramo razliëne naëine ogleda od Ëasovne nastavitve zamenjave slike, hitrega ogleda slik in poveëav. Prek enote lahko fotografije tudi briπemo. Najavljena cena ni pretirana; 79 USD v ZDA. Sony CyberShot F77 LoËljivost CCD 4.0 milijone toëk Objektiv: Carl Zeiss, vrtljiv za VeËtoËkovni AF 5 stopenjsko roëno ostrenje Kartica: Memory Stick 16MB (priloæena) Programska oprema: Pixela ImageMixer Baterija: InfoLithium NP-FC10 (priloæena) Olympus Camedia 5050 Za zahtevnejπo domaëo in poslovno rabo LoËljivost 5,24 milijona toëk Zapis: JPEG (Exif 2,2), TIFF, RAW Svetlobna vrednost objektiva: f1,8 Zoom podroëje: mm Digitalni zoom: 3,3x ObËutljivost: 100,200,400 ISO Napajanje: 4 baterije AA NiMH Canon PowerShot G3 Za zahtevnejπo rabo doma in v podjetju LoËljivost: tipalo CCD 4.0 milijona toëk Zoom: 4x optiëni, 3,6x digitalni Svetlobna vrednost objektiva: f2,0/3,0 ISO obëutljivost: ISO Zapis JPEG/RAW Napajanje: Li-ion akumulatorska baterija 8 e-fotografija - januar, februar 2003 e-fotografija - januar, februar

6 poveëave glede na 35 mm razred 1.5-krat. Premore 6 milijonov toëk. Nikon kot ime, ki med kupci kamer veliko pomeni, se ni odloëil za interpolirane πtevilke. Kakovost slike nië ne zaostaja za S2pro. ObËutljivost tipala lahko nastavljamo od 200 do 1600 ISO. Najkrajπi osvetlitveni Ëas je 1/4000 sekunde, najdaljπi kontrolirani 30 sekund in B. Kamera zmore tri posnetke v sekundi. Torej enega veë kot konkurentka. Prav tako je Nikon obdræal 3D Matrix in Spot merjenje svetlobe. Kamera se napaja prek Li-Ion baterije, izhod je USB. Nestisnjena zapisa sta dva, surovi RAW, ki ga pretvorimo πele v raëunalniku, in TIFF. Glede na to, da imata kameri zelo podobne tehniëne karakteristike in da uporabljata iste objektive in drug pribor, lahko reëem, da sta pravi konkurentki. Pomembno je samo, kateri znamki dajete veëjo veljavo, kateri trgovec vas prepriëuje v nakup in na koncu cena in preizkus, Ëe ste ga opravili. In se ga splaëa narediti. Le tako se boste laæje in pravilno odloëili. Æe vnaprej pa povem, da bistvenih razlik med njima ni. Obe sta predvsem po tehniënih lastnostih, ki jih poznamo æe iz analognega sveta, in ne po kakovosti konëne fotografije, boljπi izbiri kot konkurent iz drugega hleva. Canon D60. V Ëem je D60 slabπi od prej omenjenih konkurentk? Odgovor je: V ohiπju in tehniënih pomagalih v njem, ki jih poznamo æe iz analognega sveta. Fotografa, vajenega boljπih ohiπij in veë moænosti, ta kamera ne zadovolji. Ni Spot merjenja svetlobe. Samo tri ostritvene toëke so za fotografa, vajenega kamer tega podjetja, kot konj brez sedla. Nikakor se ne moreπ sprijazniti, da kamera za toliko denarja v tem pogledu ponuja tako malo. Tudi revni reporter nejeverno zmajuje z glavo. In zakaj tako? Canon razmiπlja povsem drugaëe kot Nikon.»e so pri Nikonu perfekcionisti in so vsako stvar vedno peljali do visoke kakovosti tudi na raëun manjπega Sony CLIE PEG-NZ90. Dolgo ime za organizator. Vendar si ga zasluæi. V njem je shranjeno skoraj vse, kar nam danes olajπuje ali oteæuje æivljenje. Manjka samo πe moænost prenosnega telefona. Mislim, da ni veë daleë dobiëka, je pri Canonu ravno obratno.»e ni dobiëka, ni proizvoda. Zaklop je vedno bolj greπil kot Nikonov. Tudi veëina Nikon optike je bila vëasih bolje ocenjena. Merjenje svetlobe, predvsem pri uporabi bliskavice, je veëkrat greπilo. Toda Canon je svoje prepriëanje gnal dalje. Imajo daleë najveë inovacij v fotografskem svetu. To jih je leta 1976 pripeljalo do odliënega avtofokusa in USM nastavitve. Prehiteli so Nikona prav z oroæjem, ki ga je le-ta imel v roënem svetu ostrenja; torej s πirino in kakovostjo celotnega sistema. Stabilizator slike je v vseh profi objektivih. Ohiπje EOS 1v je prepriëalo mnoge, da Nikon spi na zasluæenih lovorikah. Nikon je v letu 2001 najavil digitalno kamero D100. Med fotografi in konkurenco je zavrπalo. Cena USD. Canon pa je neuëakane poizkuπal prepriëati samo z D30. Seveda, profiji so imeli odliëne D2000/6000 s Kodakovim digitalnim delom. Pa je minil mesec, dva, tri, a D100 πe ni bil dobavljiv. To je bil æe znak, da nekaj ni v redu. V zaëetku leta 2002 je Canon napovedal model D60 s podobnimi lastnostmi kot D100, samo z za USD niæjo ceno. Canona so zaëeli prodajati, Nikona pa πe ni bilo. In kaj so naredili pri Nikonu? Zniæali so ceno kameri na Canonovo. Dali so ji mnogo veë, cena pa je ista. Ne vidim logike, po kateri lahko Ëez noë zniæaπ napovedano ceno za USD pri kosu. In tako imajo pri Nikonu v tem cenovnem razredu kakovostno ohiπje za isto ceno. Vem, kaj piπem. Ker imam Canonovo optiko Ëas, da bo tudi ta kmalu postal seπtevek vseh zapisovalcev slike, govora in tekstovnega zapisa. Tale organizator to æe napoveduje. Da z njim lahko zapiπemo in hranimo beleæke in telefonske πtevilke, je vsem jasno. Tudi moænost zvoënega snemanja ni nië pretresljivega. Pedvajanje MP3 datotek je æe nekaj novejπega. Moænost fotografiranja in video zapisa pa je za tako majhno πkatlico 1991 Prva SLR digitalna kamera Kodak DCS 100. Ohiπje Nikon F3, 1.3 Mp Kodak DCS 200, 1.54 Mp, SCSI, 80MB trdega diska, 1,7Kg 1994 Kodak DCS 420. Ohiπje Nikon F90, PCMCIA 105MB. - Kodak DCS 1. Ohiπje Canon EOS 1n, 6 Mp Fuji-Nikon E2, 1.4 Mp Kodak DCS 460. Ohiπje Nikon F90, 6.2 Mp Minolta-Agfa RD175. Ohiπje 500i, 1,75 Mp, ISO 800, 3xCCD Kodak DCS 560, Canon D 2000/ Kodak DCS 660. Ohiπje F5 V SLR razredu je bil do leta 2000 Kodak najbolj aktiven. Po letu 1998 se je prekinilo sodelovanje s Canon-om in od takrat naprej uporablja samo Nikon ohiπja. Ohiπja so klasiëna analogna. Niso prirejena za nove digitalne komponente. Zato so v veëini primerov kamere veëje od konkurence. Fuji je πele 1994 vstopil v SLR digitalni svet. V sodelovanju s Nikon-om sta naredila nov koncept ohiπja. Kamera je bila dobro sprejeta v medicini. Agfa je leta 1996 hotela slediti konkurentoma, vendar je kmalu ukinila digitalni program. S Minolto sta prikazala nekaj novih reπitev. æe iz analognega dela, sem se odloëil za D60. Predhodnik D30 me ni prepriëal, zato sem se za poslovno rabo trudil s kompaktnim G1. Po nakupu D60 sem tudi sam razoëaran nad kakovostjo ohiπja in tistim, kar ohiπje ponuja. Digitalni del pa me v celoti zadovoljuje.»e primerjam, ni nië slabπi od konkurenënih. Po nekateri tujih preizkusih πe celo boljπi od D100 ali S2pro. No, sam sem se moëno trudil videti veëje razlike.»e tako kamero potrebujeπ in te v poslovni rabi zadovolji, potem je dobra in me ne zanima, kaj Nikon ali Fuji ponuja za isto ceno. Saj ne bom zaradi nekaj malenkosti prodajal celotne opreme. Za fotografe iz drugega tabora velja enako. Ker sem vajen EOS 3, me zelo moti, da je ves del, ki ga poznamo iz analognega sveta, tako reven.»e D60 primerjam z EOS 300, ima ta mali analogec boljπe lastnosti. To je moja edina zamera D60, a si bom, ko bo mogoëe, izbral naslednico. CMOS tipalo s 6.3 milijona toëk velikosti 22.7 x 15.1 mm ima faktor poveëave 1.6-krat. Torej moj 20 mm objektiv mi komaj zadostuje za resno fotografiranje v prostoru. Pri tele pa sem pridobil s 300 mm na celih 460 mm. Bogat je zoom, pa πe stabilizator slike ima. ObËutljivost je manjπa kot pri Nikonu. Sega od 100 do 1000 ISO. Tudi pri digitalcih je tako kot pri filmu. VeËja je obëutljivost, obëutno slabπa je slika. Vendar s 1600 ISO v nekaterih primerih vsaj lahko naredimo sliko. 1/4000 sekunde, kontroliranih 30 sekund in B so enaki podatki. e vedno se spraπujem, kako deluje Canonov æe novost. Ne samo to. Tako fotografije kot video zapis lahko delno obdelujemo in prikazujemo. Organizator ima celo moænost popravka bele barve. Podatki se shranjujejo na Sonyjev MemoryStick, prenaπajo pa se lahko tudi brezæiëno prek Bluetooth ali Wi- Fi protokola. Organizator ima πe moænost USB prenosa in AV izhod za neposredni priklop na TV. Cena, malenkost, 800 USD. Fuji svoj Super CCD razvija naprej. Kar vam govorim æe od zaëetka, namreë da se tudi digitalna tehnologija uëi od analogne, se samo potrjuje pri Ëetrti generaciji tipala. Znanje o izdelavi filma in razliënih obëutljivosti posameznih plasti, obëutljivih na svetlobo, so prenesli na CCD. Tehnologija izdelave je πe zahtevnejπa. Vsaka toëka ima sedaj dve loëeni sprejemni toëki. VeËja je visoko obëutljiva na svetlobo in iz nje se prenesejo elektroni samo iz temnejπega dela slike. Manjπa in nizko obëutljiva pa posreduje informacije samo iz svetlejπih delov slike. Na ta naëin se poizkuπajo izogniti slabi sliki, posneti v visokem kontrastnem razponu. Ko pridejo signali iz toëk v procesor, se podatki preraëunajo, zdruæijo in konëni rezultat v nekaterih problematiënih svetlobnih pogojih naj bi bil boljπi. Vse je tako kot pri filmu. Kodak in Fuji ne mirujeta. V svojih labolatorijih razvijata digitalni film. Ker smo πele na zaëetku digitalne poti, nam bo πele Ëas pokazal, kdo je boljπi. Za druæinsko in reportersko fotografijo dileme veë ni. Kakovost je tu. Nekateri so πe v dvomih. Vendar v tej πtevilki opisane SLR kamere so za veëino dobre. O EOS1Ds ne bom izgubljal besed. Morda se je Fuji z novim tipalom tej kakovosti pribliæal ali pa jo celo presegel. Ocenjevali bomo πele po opravljenih preizkusih. BrezæiËna povezava Bluetooth je vse bolj razπirjena. Lexar je predstavil JumpDrive z novim hitrejπim USB prikljuëkom 2.0. Izdelek ni uporaben samo kot sprejemnik ali oddajnik, ampak ga lahko uporabite tudi kot Ëitalca kartic. V njega lahko vstavite MemoryStick in MMC/SD kartice do velikosti 512 MB. DIGITALNI FILM v starih analognih kamerah Vsake toliko Ëasa med fotografi zavrπi. Kaj bi kupoval digitalno kamero, Ëe pa bom s svojo na film lahko uporabljal digitalni nastavek. Podjetja najavijo revolucijo, revije in Ëasopisi piπejo, bralci se veselijo, na koncu pa æe od leta 1995 nismo dobili nië. Bralec nas je povpraπal po novosti Silicon Filma, ki naj bi kmalu priπla na trg. V enem izmed dnevnih Ëasopisov so zopet pobrali fotografsko bombico in jo nepreverjeno poslali med bralce. In vse gre od zaëetka. Æe leta 1995 je podjetje IMAGEK predstavilo nastavek s tipalom za SLR kamere viπjega razreda. Ideja ni bila kar tako. Toda po mesecu dni ni bilo o zadevi ne duha ne sluha. Govorilo se je, da je πla mala stvarca v bunker. Saj poznate tisto o pralnih strojih, ki ne potrebujejo veë pralnega praπka. Imajo jih. Toda industrija πe ni pripravljena na zamenjavo celotne tehnologije. Pri fotokamerah je drugaëe. Kdo od proizvajalcev pa si æeli, da vi πe lahko uporabljate staro praktiko. Z odkupom tehnologije ali pravnim sporom na katerega izmed patentov je treba zaustaviti prihod nebodigatreba naprave. Od prikaza leta 1995 do leta 1999, ko je bila enota zaradi dragih digitalnih kamer πe zanimiva, ni bilo sliπati veliko. Maja 1999 pa je sledilo novo preseneëenje. Kodak je bil æe moëno v digitalnem razvoju. Stalno iπëe nove in nove partnerje. Tako sta z Intelom napovedala prihod enote s tipalom za analogne kamere. Fotografi smo se æe veselili, da nam bodo dobre stare kamere na film πe naprej sluæile, pa je v septembru 1999 priπlo novo preseneëenje. Imagek se je preimenoval v Silicon Film in napovedal ponoven prihod na trg. O Kodak - Intel povezovanju je potihnilo, Silicon Film pa je bil februarja 2000 predstavljen na sejmu PMA. Nosilec tipala z baterijo in spominsko enoto se je vstavilo v kamero kot patrono filma. Po 24 posnetkih, kolikor jih je enota lahko hranila, jo je bilo treba vstaviti v Ëitalec, ta pa je podatke prenesel na CF kartico in izpraznil spomin na nosilcu tipala. In kot da nas niso æe pet let vodili za nos, so 17. septembra 2001 odpovedali moænost prodaje te enote. Zdaj pa so sodobne digitalne kamere æe tako zmogljive in vaπe kamere na film æe stare, da ni veë kaj dosti kupcev, ki bi se po tehtnem premisleku odloëili za nakup te naprave. Bile bi tudi velike teæave. V kameri imate film, vi pa bi se po nekaj posnetkih odloëili posneti nekaj na tipalo. Film bi bilo treba previti nazaj, si zapisati, pri koliko posnetkih smo ostali, in vstaviti tipalo v kamero, v kateri je prahu kot v sesalcu. Mislim, da je prav prah najveëja hiba tega sistema.»e ga imate na tipalu samo majhen delëek, je slika uniëena. Tega pa se s to napravo ne da reπiti. Zadnja reπitev Silicon Filma, nastavek EFS10-SF, je na zelo visoki tehnoloπki ravni. Vendar mislim, da moëno pretiravajo tako v πtevilkah zaklop v D60. VËasih smo brali preizkuse o njihovih karakteristikah. Ali je 1/1000 res 1/ 1000, ali je 1/870 ali 1/1099. Kako se obnaπa pri 0 0 ali pri 30 0 celzija. No, zdaj tega pri digitalcih ne preverja nihëe veë. Prepiπejo podatke proizvajalca o πtevilu toëk. teti jih ne gre nihëe. Torej nas tudi tu lahko goljufajo. Prepiπejo πe druge podatke in mnenje o kameri je rojeno. Prenos podatkov je prek USB-ja. Moti me slabπa podpora za MacOS sistem. Kot da bi bili pri Canonu skregani z mano, pa sem æe 27 let njihov uporabnik. Le enkrat sem presedlal na Nikon. F-301 je bil tako oëitno boljπi od T-70, da sem prodal nekaj objektivov Ne spreminja se samo fototehnika, v katero vgrajujejo elektronske komponente. Tudi druga oprema, ki je potrebna fotografu pri njegovem delu, se spreminja. Pa ne mislim o novih komponentah, ki jih fotograf lahko uporablja pri digitalnem delu. Dobil sem nov in velik nahrbtnik. V njega lahko spravim cel kup dodatne opreme. Z leti se jo je nabralo toliko, da jo v manjπe foto nahrbtnike ne morem veë spraviti. Samo teæo, teæo lepo prosim, zniæajte opremi. Sedaj verjamem Aleπu, da vëasih potrebuje... Na zunanjem delu je bilo vse na svojem mestu. Naramnice, pas za pritrditev stojala, ob strani dva veëja æepa, da hitro najdeπ æeleni objektiv ali bliskavico. No, skoraj vse. Velik æep, globok pet centimetrov, mi in presedlal na novega konja. Spet se bo naπel nekdo iz canon sveta in mi trobil nasprotno. Seveda, za zamenjavo je obstajal podoben razlog, kot ga imajo mnogi v danaπnjih Ëasih za zamenjavo analognih kamer. Nisem imel denarja za legendarno T-90, je bil takrat skriti odgovor. Ker sem priznal, da sem greπil in se vrnil na staro pot, upam, da bodo sedaj pri Canonu bolj prijazni do mene kot uporabnika MacOS X sistema. Fotke so me presenetile. Z D60 (Ëe bi uporabljal S2pro ali D100 z njima) sem imel moænost vsem nejevernim Tomaæem na predavanjih dokazati, da mega toëke niso tako pomemben faktor kot si mnogi je zadal prvo vpraπanje. Kaj v njega? Odprem in πe eno preseneëenje. V njem je vreëa iz flisa in plastika, ki se jo da zloæiti v πkatlo. Bolj ko sem se spraπeval, zakaj ta dva pripomoëka, manj mi je bil jasen odgovor. Ob pogledu v notranjost se mi je zdelo vse prelepo pospravljeno. Prostor za kamero, objektive, bliskavico je bil znan. Opremo se da lepo zloæiti. Ko pa sem si ogledoval æepe za drobnarije, mi je blisknilo. Ni veë elastik za filme in filtre. Namesto njih so æepi za CF kartice, dodatne baterije in CD-je. Vendar mi kljub ugotovitvi, zakaj je nahrbtnik drugaëen, πe vedno ni bilo jasno, Ëemu sta namenjena flis in plastika v zgornjem æepu. Odpiram, obraëam, zlagam πkatlo iz plastike in pogledam na veliki raëunalniπki zaslon, kjer imam zaπëito pred vpadno svetlobo. Vzamem prenosni raëunalnik in ga vstavim IMAGEK leta 1995 kot resniënih zmoænostih. Ko se o napravi æelite pozanimati veë, imate na voljo samo njihov informacijski e- naslov. Takoj pod njim pa je masten napis, ki govori o moëno vpraπljivi moænosti prihoda EFS10-SF na trg. IπËemo potencialne vlagatelje v projekt. In πe o zmogljivosti novega nastavka; sedaj so tipalo vgradili kar na nova vratca kamere in nanj vgradili LCD zaslon. Torej s takim nastavkom v kamero ne morete veë vloæiti filma, Ëe ne zamenjate celih vratc. Tipalo v velikosti 32 x 22 mm ima 3875 x 2625 toëk. Premore 12-bitno barvno globino. RAW datoteka je velika kar 15 MB. TIFF v 16-bitni obliki pa celih 60 MB. ObËutljivost 100 do 800 ISO, 2.5 posnetka v sekundi. Torej podatki, ki jih ne premore niti veëina pravih digitalnih SLR kamer. Vendar πtevilke in najave so eno, dobiti vlagatelje in priti na trg pa drugo. Nikoli niso najavili niæje cene od 1000 USD. V letoπnjem letu se bodo digitalne kamere æe pribliæale tej ceni. Profesionalci, Ëe πe potrebujejo film, imajo obe kameri, zaradi niæanja cen pa si bodo tudi amaterji raje omislili novo digitalno kamero. Pred sedmimi leti je bila opisana reπitev odliëna, a je romala v bunker in pozabo. Torej fotografi, pripravite se na prodajo svojih analognih prijateljev, Ëe vam digitalno diπi. Sam sem prodal dve analogni kameri. Eno in nekaj filmov v hladilniku sem si obdræal za nostalgijo in spomin. Æe veë kot dve leti nisem s pritiskom na sproæilec ustvaril latentne slike na film. Sem kot ozdravljen kadilec. katlica in væigalnik morata biti vedno pri roki. predstavljajo. Poizkusil sem 3 mega s kompaktom in 1.5 mega z D60. In sem z 1.5 mega bil krepko boljπi. PoËasi, vendar temeljito so zaëeli tako trgovci kot kupci in novinarji spoznavati, da ni vse v mega toëkah. Tako, ceneni digitalni SLR razred sem obdelal. Ker je D60 zakljuëil svojo pot in priëakujemo boljπe ohiπje, mogoëe πe boljπo sliko; govori se, da za manj denarja, konëne ocene niti ne morem podati. Fuji, Nikon je edina izbira za vse, ki verjamete v Nikon kakovost ali ste kot v arestu ujeti v objem njihove opreme. V tem primeru svobode odloëanja ni. TakorekoË ste cerkveno poroëeni. Canon bo Ëez mesec ali dva postavil v odprtino. Ustreza. Poizkusim πe z vreëo in prenosnik je æe zaπëiten v njej. Plastika pa je senënik. Digitalni fotograf, predvsem reporter, nosi s seboj na teren tudi prenosnik. Ker pa ga uporablja pod milim nebom, slika na zaslonu prenosnika pa je malo vidna ob moëni sonëni svetlobi, so dodali πe senënik kot zaπëito. Z malo muke mi je uspelo ugotoviti, zakaj je notranjost nahrbtnika drugaëna od tiste, ki smo jo poznali doslej. Torej tudi v novih nahrbtnikih ni veë prostora za filme. Novost pa prinaπa nove teæave. Glede na to, kako je digitalno drago naproti analognemu in koliko opreme sedaj nosi fotograf, mislim, da bi moral biti nosaë æe vraëunan. nov mejnik. Tako censki kot kakovostni. PriËakujem kaj pametnega konkurenënega tudi od Nikona.»as bi æe bil, da prevzame kakega canonaπa nazaj. Tja, kjer je veëina fotografov pred leti æe bila. Mene sicer ne. Dodatna oprema je za vsakega fotografa, ki je v njo zmetal nekaj lopat denarja, tista cokla, na kateri se vedno spotakneπ in πe naprej hvaliπ svojo uteæ. Æelim si, da bi z novostmi v optiki in s primerljivimi profi kamerami dali zalet tistim, ki mi sedaj zamerijo, ko piπem, da je Nikon v tehnoloπkem zaostanku. Kar je res, je res! Lahko pa bo æe Ëez leto drugaëe. Ko bo drugaëe, bom sam prvi zapisal mnogo dobrega o napredku. Tudi Pentax ne miruje. V kompaktnem razredu so izdelali digitalno kamero, ki je manjπa in oæja od πkatlice cigaret (83 x 52 x 20 mm). NiË posebnega, Ëe kamera ne bi premogla kar 3-kratni optiëni zoom. To so dosegli s posebno konstrukcijo umikanja leë, ko je kamera v mirujoëem stanju. Tudi druge lastnosti tega malëka niso kar tako. Ohiπje je iz aluminija in tehta samo 115 gramov. Kamera uporablja majhno SD spominsko kartico in zmogljivo litijevo baterijo.»akamo samo πe na digitalno SLR kamero tega podjetja, ki je bilo vedno polno inovacij. Bilo je tudi prvo japonsko podjetje, ki je izdelalo SLR kamero in prvo podjetje, ki je na kamero namesto navoja uvedlo πe zdaj uporaben bajonet. Aha, tipalo ima 3,2 miliona toëk. Ko kamero izklopimo, se sredinska skupina leë umakne v zgornji del kamere. 10 e-fotografija - januar, februar 2003 e-fotografija - januar, februar

7 Za ta bogate, prave profije Nikon æe dolgo Ëasa ni zamenjal dvojëic, ki izhajata iz modela D1. D1h in D1x sta edini pravi profesionalni kameri za bogate reporterje iz Nikonovega hleva. V ohiπje, povzeto od modelov F100 in F5, so vstavili dva razliëna digitalna dela. V D1h (high speed) so vstavili CCD tipalo velikosti 23.7 x 15.6 mm s samo 2,62 milijona toëk. Vendar kamera na raëun manjπega πtevila toëk in s tem s hitrejπim prenosom podatkov zmore pet posnetkov v sekundi in kar 40 jih lahko naredi, preden se predpomnilnik zapolni. Reporterju prinese prednost tudi veëja obëutljivost (od 200 do 1600 ISO). Najkrajπi osvetlitveni Ëas je 1/ sekunde. Prenos podatkov v raëunalnik poteka preko hitrega FireWire prenosa. Testni DCS 14n podatki pa ostajajo isti. Sestrski model D1x je namenjen tistim, ki Ker Nikon æe kar nekaj Ëasa ni predstavil novih potrebujejo boljπo in veëjo konëno fotografijo. profesionalnih kamer, upam, da bo PMA CCD tipalo ima 5.3 milijona toëk. VeË toëk je, sejem v Las Vegasu prinesel radost in nasmeh veë dela je za procesiranje. Tako kamera njihovim uporabnikom in kisle obraze zmore samo tri posnetke v sekundi in nasprotnikom z novim modelom D2. predpomnilnik se zapolni æe po osmih Kaj se dogaja v resnici s Kodak-om DCS 14n, zaporednih posnetkih. ObËutljivost je zaradi ta trenutek πe ne vem. Prodajo so zaradi manjπih toëk zniæana od 125 do 800 ISO. Drugi tehniënih teæav prestavili na konec januarja. To kar vseskozi dopovedujem, se potrjuje tudi v praksi. Na primeru EOS 1Ds, Sigma SD 9 in DCS 14n, se pokaæe, da πtevilo toëk in opevanje tehnologije πe zdaleë ni vse. Fuji Super CCD 12 Mp, Sigma/Foveon 3 X 3,43 Mp, DCS 14n 13,7 Mp in πe bodo prihajali laænjivi kljukci z razlago o dobri glasbi za nizko ceno. Zaradi mene lahko naredijo 30 milionov toëk na tipalu, ga imenujejo Excellente CCD/CMOS, pa vem, da Ëe ni tehnoloπko vrhunski in prav takπni tudi vsi procesi v A/D pretvorniku, ki pretvarjajo elektriëne signale v digitalne s kakovostjo ne bo nië. Da ne omenjam πe kakovost goljufanja ustvarjanja dodatnih toëk. Najprej o kakovosti pove æe najavljena cena novega proizvoda. Sigma SD sit, DCS 14n sit, EOS 1Ds sit. Ste æe kdaj verjeli Fordu, da so naredili avto z boljπim motorjem v istem kakovostnem razredu kot je Mercedes S in to za pol cene? Verjemite, tako kot je bil lov na toëke med kompakti dolgo odprt, sedaj pa se je ustavil pri petih milijonih in roko na srce jih skoraj nihëe ne potrebuje, tako bo tudi med refleksi. Dajte mi dober body, πest milijonov toëk in kakovost procesiranja kot ga ima 1Ds. VeË ne potrebujem. Prav tako 99 odstotkov vseh fotografov. Koliko nas pa potrebuje velike datoteke za meterske poveëave. Rabimo kakovost. Vrhunsko poveëavo in odliëno sliko nam z 11 milijona toëkami in odliënim goljufanjem æe omogoëa 1Ds. Vendar bo πel razvoj πe naprej. Nekaj Ëasa πe za prestiæ v milijone in ne kakovost. Nato pa samo v kakovost sprejemanja svetlobe in procesiranja. Koliko energije porabijo, je veëna tema pogovorov med ljubitelji prve ali druge znamke fotokamer. Z internetnih strani sem vzel enega izmed preizkusov. Ko kupujete kamero, vam njeno uporabnost v prvi meri povedo πtevilke na bateriji. VeË moëi, izraæene z Wh, ima, bolj je baterija vzdræljiva. VeË posnetkov pri isti moëi zmore, manj je kamera razsipna z energijo. Kamera Baterija MoË»as delovanja t. posnetkov Minolta DiMAGE 7 4 x AA NiMH 1600 mah (GP) 7.7 Wh 1 hr 14 min 125 Minolta DiMAGE 5 4 x AA NiMH 1600 mah (GP) 7.7 Wh 1 hr 56 min 195 Nikon Coolpix 5700 EN-EL1 4.8 Wh 2 hr 08 min 215 Canon PowerShot S40 NB-2L 3.9 Wh 2 hr 13 min 225 Minolta DiMAGE S304 4 x AA-NiMH 1600 mah (GP) 7.7 Wh 2 hr 18 min 235 Canon PowerShot S45 NB-2L 3.9 Wh 2 hr 28 min 240 Nikon Coolpix 4500 EN-EL1 4.8 Wh 2 hr 27 min 250 Fujifilm FinePix 6900Z NP Wh 2 hr 29 min 250 Nikon Coolpix x AA - NiMH 1600 mah (GP) 7.7 Wh 2 hr 30 min 255 Nikon Coolpix 995 EN-EL1 4.8 Wh 2 hr 30 min 255 Nikon Coolpix 5000 EN-EL1 4.8 Wh 2 hr 32 min 260 Minolta DiMAGE 7Hi 4 x AA NiMH 1600 mah (GP) 7.7 Wh 2 hr 33 min 260 Minolta DiMAGE S404 4 x AA NiMH 1600 mah (GP) 7.7 Wh 2 hr 39 min 270 Minolta DiMAGE 7i 4 x AA NiMH 1600 mah (GP) 7.7 Wh 2 hr 46 min 270 Olympus E-20 4 x AA NiMH 1600 mah (GP) 7.7 Wh 2 hr 48 min 285 Canon PowerShot G1 BP Wh 3 hr 00 min 300 Sony DSC-S75 NP-FM Wh 3 hr 15 min 330 Fujifilm FinePix S602Z 4 x AA NiMH 1600 mah (GP) 7.7 Wh 3 hr 29 min 350 Canon PowerShot G2 BP Wh 3 hr 32 min 355 Casio QV x AA NiMH 1600 mah (GP) 7.7 Wh 3 hr 38 min 365 Olympus C-5050 Zoom 4 x AA NiMH 1600 mah (GP) 7.7 Wh 3 hr 48 min 380 Sony DSC-S85 NP-FM Wh 3 hr 50 min 400 Sony DSC-F717 NP-FM Wh 4 hr 02 min 405 Sony DSC-F707 NP-FM Wh 4 hr 20 min 440 Canon PowerShot G3 BP Wh 4 hr 32 min 455 Kodak je na veliki zvon obesil 14 milijonov toëk kamere DCS 14n. Vsi, ki verjamejo v πtevilke, so bili zadovoljni. Toliko toëk in za toliko manj denarja kot pri EOS 1Ds! Vendar so 1Ds napovedali teden dni pred Photokino 2002 in jo tam tudi prikazali. Oktobra je æe bila dobavljiva in njena kakovost poznana. Ne πtevilo toëk, ampak sprejemanje svetlobe in algoritmi za preraëun elektriënih signalov so pri DCS 14n toliko slabπi, da je πe zdaj kljub nekajkratni napovedi ni na trgu. Zadnja informacija iz Kodaka je, da bo kamero moë kupiti, ko bodo kupci s kakovostjo zadovoljni. Pohvalno. Torej ne zavajajo, ampak informirajo. Vsekakor je najzanimivejπi podatek, ki ga najmanjkrat omenjam. To so, Ëe πe ne veste, milijoni toëk. Na tipalu velikosti polnega Leica formata naj bi jih ta kamera premogla kar 14.1 milijona. Osnova je ohiπje med F80 in F100. ObËutljivost tipala od 80 do 640 ISO, 1/4000 sekunde, 1,7 posnetka na sekundo, 8 v seriji, 3D Matrix in Spot merjenje svetlobe, Raw zapis, FireWire prenos podatkov, 1/180 sekunde sinhronizacijski Ëas. Vsi ti podatki nam povedo, da ceno, kakovost in hvalospev tej kameri gradijo na digitalnem delu. Vse druge lastnosti so primerljive s πe enkrat cenejπima S2pro in D100. Tudi digitalni del bo moral πe pokazati svojo vrednost in realnost πtevila toëk. Zato bom na komentar o kakovosti kamere raje poëakal do njenega prihoda na prodajne police. Takrat bomo digitalni del ocenili in pogledali, ali za 1,5 milijona SIT v digitalnem delu res ponuja tako Ko se preizkuπa, se preizkuπa temeljito. Profesionalni fotograf zna takoj æe po nekaj fotografijah oceniti, ali ga kamera po kakovosti slike zadovoljuje ali ne. Preizkusa vodotesnosti pa ne opravi vsak. In kaj Ëe nam Canon laæe?! Sam sem njihove trditve preizkusil. Kamero sem vrgel v sneg in pustil, da se je na njej stopil. Preæivela je. Tudi z EOS 1Ds ni nië drugaëe. Preden bom zaëel preizkuπati povpreëne digitalne kamere, moram dati v podpis, kaj vse bo cilj preizkusa.»e ni tako, kot razglaπajo proizvajalci in trgovci, bom dal na veliki zvon.»e bi EOS 1v, 1D ali 1Ds spustile vodo, bi svetovni splet izvedel to πe pred izidom revije. Seveda z argumenti. Naπ preizkus (okt.2002) EOS 1Ds veliko. Prvi posnetki pa priëajo o mnogih slabostih tipala. Tudi sam Kodak pravi, da bo na police priπla πele po tem, ko bo kakovost ustrezna. Upam, da se ne bo ponovila zgodba Sigme. Veliko pompa, zavajanje bodoëih kupcev in na koncu prazen nië. Do takrat pa si lahko kupite Kodakovo kamero DCS 760, ki je narejena na ohiπju Nikona F5. e Nikon ga ne uporablja za svojo digitalno ponudbo. Torej ga je res v celoti zakupil Kodak. CCD tipalo velikosti 27,6 x 18,4 mm ima loëljivost 6 milijonov toëk. Faktor poveëave je samo πe 1,4-krat. Kamera naj bi bila konkurenëna reporterski EOS 1D, pa ji v sledeëih elementih to ni uspelo: obëutljivost samo 80, 200 in 400 ISO, 1/8000 sekunde, samo 1,5 posnetka v sekundi. Zelo povpreëni podatki za reporterje. Kamere nisem imel moænosti preizkusiti, zato ne vem, kje tiëijo njene glavne odlike. Ocenim jo lahko samo po tehniënih podatkih, ki jih poznamo iz analognega sveta, in po kakovosti tipal iz D2000 in D6000. Glede na to, da so izbrali ohiπje F5, raëunajo na profesionalne fotografe in tiste z debelimi denarnicami. Seveda morajo biti ljubitelji Nikona in uporabniki njihove dodatne opreme. Preostaneta mi samo πe dve kameri. Obe sta narejeni na osnovi vrhunske analogne Canon EOS 1v. Torej pravo profesionalno ohiπje, katerega lastnosti povpreëni fotografi ne potrebujemo. 1v sem æe tuπiral, 1D sem vrgel v sneg; za 1v sem po preizkusu zapisal naslov STROJ, za 1D DIGITALNI STROJ, za 1Ds pa si ga πe nisem domislil. O Canon-u EOS 1D ne bom izgubljal besed. Kamera je kot ata na mamo sedla reporterjem za OI v Salt Lake Cityju ter na svetovnem nogometnem prvenstvu v Koreji in na Japonskem. Osem posnetkov v sekundi. CCD velikosti 28,7 x 17,8 mm, 100 do 3200 ISO.»e povem, da 80 odstotkov πportnih reporterjev po svetu (ne pri nas) uporablja to kamero, sem povedal vse. Tudi pri digitalcih ni nië drugaëe kot pri filmu. VeËja je obëutljivost, veëje je zrno oziroma πum tipla. Za kakovosten posnetek smo vedno uporabljali 50 ali 100 ISO dia. Tudi s πe tako kakovostno digitalno kamero je enako. Prednost je le v tem, da imamo moænost uporabe viπje obëutljivosti; seveda na raëun kakovosti. O EOS 1Ds samo to. Narejena fotografija pove vse. Ko sem naredil z njo prve posnetke in jih v labolatoriju razvil, sva z laborantom v prispodobi naredila kriæ Ëez film. CMOS tipalo v velikosti Leica formata, 11,1 milijona toëk in zares kakovostna slika v velikosti 70 x 100 cm. Torej goljufanje z algoritmi in ustvarjanjem novih podatkov je doseglo æe neslutene razseænosti.»e sem πe pred dvema letoma ob pisanju knjige zapisal, da bo moralo tipalo doseëi 30 milijonov toëk za enako kakovost kot film, so Ëarovniki z laganjem te zahteve enostavno obπli. ToËke me res ne zanimajo veë. Kdor bolje goljufa, boljπi je. Ni treba veë izgubljati besed. Ponovil bom samo πe zapis iz prejπnje πtevilke. Poklicno se ukvarjam s skeniranjem, imam svoj bobenski skener, torej se s hvalo digitalca v vrhunske namene kregam z belim kruhom. Toda kar je res, je res. Prinesite mi vrhunsko studijsko osvetljen 6 x 9 dia. VeËji so za digitalizacijo tako ali tako slabπi. Kamera EOS 1Ds digitalizirani dia zapis æe prekaπa. Za konec Izbire ni veliko. Tudi kupcev pri nas ne. SLR kamere imajo πe previsoko ceno za ljubiteljske fotografe. Kar sem najavil æe v In da ne bo kdo rekel, da je v reviji premalo Nikona! Podjetje Light & Motion je za model digitalne kamere D100 izdelalo posebno podvodno ohiπje iz lahkega in trdnega titana. Æe material, iz katerega je izdelano, da vedeti, prejπnjih πtevilkah, namreë da letos lahko priëakujemo moëno zniæanje cen digitalnim kameram, se zaëenja uresniëevati. Ne vem, kaj bo novega predstavil Nikon. Fuji ima nov CCD.»e jim bo Nikon πe dal ohiπja, potem lahko priëakujemo tudi pri njih novost. Minolta in Pentax πe Ëakata na vstop v SLR razred. Mnogi lastniki njihovih objektivov in druge opreme æe nestrpno Ëakajo SLR kamero. Povezava Konice in Minolte bo najbræ prinesla nov zagon. Na Olympusovi press konferenci, so za njihov vstop v napovedani razred formata 4:3 s 2/3 inënim CCDjem povedali da naj poëakamo PMA in CeBit. Canon æe nekaj pripravlja. Kljub dobri prodaji so ukinili proizvodnjo D60. Na internetu so informacije, da bodo od sedaj naprej izdelali samo naërtovano koliëino in nato predstavili nov model z niæjo ceno in z novimi moænostmi. Ta naëin razmiπljanja je edino pravi tudi za kupce in trgovce. O novem modelu so zaenkrat samo predvidevanja. D60 je πe vedno iskan model, kar pomeni, da bodo do objave novega modela zaloge skoraj v celoti poπle; seveda ob dejstvu, da nove proizvodnje ni veë. Le tako bodo lahko upraviëili novo boljπo kamero za niæjo ceno. Kaj bo naredila konkuranca, πe ne vemo. Treba bo poëakati PMA v Las Vegasu. Takoj za njim je Foto stik v Ljubljani. In Ëe bo uvoznik spet tako hiter, kot je bil ob predstavitvi EOS 1Ds, ko smo jo imeli na sejmu INFOS prej kot v veliki veëini ameriπkih foto trgovin, bo kaj videti. V Ëasu sejma, so bile samo tri v EastWest Evropi. Naπo je bilo æe moë kupiti. In kljub ceni 2.3 milion aje æe prodana.»e kupec ve kaj potrebuje, je tudi pripravljen plaëati ceno. Ali veste, da je bilo na enem izmed forumov v Ameriki postavljeno vpraπanje, kje je ta Slovenija, da ima pred nami EOS 1Ds? Matjaæ Intihar da je namenjeno pravim potapljaëem z æeljo po vrhunski fotografiji. Prek ohiπja lahko krmilimo vsaj 26 nastavitev. Digitalna kamera nam pod vodo prinaπa nove moænosti in veliko prednosti pred filmom. Po 36 posnetkih, kolikor nam jih omogoëa film, je konec snemanja. Pri digitalni kameri smo omejeni z velikostjo spominske enote. Na 1 GB enoto lahko posnamemo okoli 400 fotografij s polno loëljivostjo. Torej 11-krat veë. Najbræ prej zmanjka zraka v jeklenkah, preden potapljaë zapolni kartico.»e æe kdo ima lastne izkuπnje s podvodnim digitalnim fotografiranjem in ima æeljo rezultate tudi predstaviti, je vabljen s Ëlankom in fotografijami v naπo revijo. Nikon se je odloëil za πe eno vzporedno pot. Za digitalne kamere D1, D1x/h, D100 in Fuji S2pro, ki uporabljajo manjπe tipalo cca. 23,7 x 15,6mm, je izdelal prav za njih prirejen πirokokotni mm zoom objektiv. Ekvivalent 35 mm razredu je mm. Takoj se postavlja vpraπanje, ali Nikon æeli samo pomagati fotografom, ki æe uporabljajo njegove kamere, ali pa ne razmiπlja o tipalih Leica velikosti. Gleda na to, da sedaj uporablja tipalo Sonyja, ta pa πe ni pokazal zanimanja za veëja tipala in njihov vstop v SLR svet, je moæno, da Nikon razmiπlja o ponudbi Olympusa in Kodaka, ki sta na Photokini predstavila 4:3 SLR razred z manjπim tipalom. Razlog: manjπa kamera, manjπi objektivi, manjπa teæa, niæji stroπki itd. Glede na to, da ima objektiv svetlobno jakost samo 1:4 in ne vsaj 1:2,8, profesionalnim fotografom πe niso jasno pokazali, kam pelje njihova pot. Moje mnenje je, da bo ta Tehnoloπki zaostanek? Zapis v prvi πtevilki revije v majhni noviëki Nikon v rahlem tehnoloπkem zaostanku je prinesel kar precej zamer. Kako se nekateri poosebijo z znamko in kako jih brez potrebe podægejo taki zapisi! Vem, da se bodo lastniki in ljubitelji znamke Nikon zopet navijaπko hudovali nad mojim zapisom o SLR kamerah. Ni nemogoëe, da se bo naπel bralec, ki bo dejal, da bi moral model 5700 postaviti viπje. Saj piπe Nikon na njej. Ne govorite potiho, Ëe se motim ali Ëe napaëno informiram bralce. Utemeljite nasprotno, Ëe Nikon πe ni izgubil svoje pozicije in Ëe je tehnoloπko na vsaj taki ravni kot konkurent ali πe na viπji. Z veseljem bom preklical svoje prejπnje, po vaπem prepriëanju napaëne trditve. Bralci si zaradi pravilne obveπëenosti zasluæijo in tudi æelijo zapisa o resniënem stanju. Zakaj nisem nikoli opisoval problemov pentaxov ali minolt? Tako uporabniki kot drugi vemo, kako dobre so v posameznih razredih. Nikoli nisem hvalil Canonovih trotlov na film ali dvigoval v viπave vse SLR na film. Bilo je mnogo enakovrednih ali boljπih za enako ceno. Zapisal sem vsaj trikrat, kako nemogoëi so Canonovi prospekti in prevodi. V dodatni opremi in predvsem z digitalnima EOS 1D in 1Ds pa so krepko odskoëili naprej. Canon ima svoj razvoj CMOS tipala. Nikon πe vedno ostaja na Sonyju. In Ëe je Nikon iz 30 letne profesionalne prevlade izgubil prvo mesto v razvoju in uporabo opreme med profesionalci, je πe neæno reëeno v rahlem tehnoloπkem zaostanku. Krik po zapisu predvsem tistih, ki uporabljajo majhen delëek njegove cenejπe opreme in ne profesionalne pa se daleë sliπi. Pa govorim samo o vrhunski tehniki, ne pa o tem, da Nikon ne naredi dobre fotografije. Vsakogar, ki me je poklical, poslal elektronsko poπto in povedal svoje mnenje o tehnologiji, sem ga povabil, da napiπe Ëlanek. Nekateri so se na izziv æe odzvali. VeË nas bo, veë mnenj bomo izpostavili. Tudi ljubitelji Nikona ste serija objektivov uspeπna, dokler se Nikon ne bo odloëil za tipalo 36 x 24 mm, Ëe se sploh bo. V primeru, da bo ostal na tej velikosti CCD-ja, pa ni logiëen velik bajonet. Manjπi CCD bi obdræali ravno zaradi manjπe velikosti in teæe kamere, s tem posredno tudi cene. Pri tem pa ni logiëno, da bajonet ostaja v velikosti Leica objektivov. Nove kamere bodo zaradi novega razvoja imele lahko manjπi nastavek. Ta je lahko za polovico manjπi. Razmiπljam, da je novi objektiv samo zaëasna Nikonova reπitev.»as in novejπe kamere pa bodo æe v tem letu pokazale, kam se peljemo. Minolta in Pentax bi nas morala razveseliti s SLR digitalnimi novostmi. Ali bi lahko bile z Leica velikostjo tipala, se πe ne ve. Olympus je napovedal SLR kamero z manjπim tipalom, vendar æe zaradi tega ker bi tako ali tako moral razviti vse nove objektive. Canon, Contax in Kodak æe imajo tipalo 36 x 24 mm. Nikon D2 (?), ko pride, pa bo dal svoj odgovor. Napovedi in idej proizvajalcev je kar precej. Vendar se vremena Kranjcem πe ne bodo kmalu zjasnila. 18mm πiroki kot pa ste lastniki Nikona le dobili. vabljeni, da poveste svoje. Tako ugotovimo, katera kamera nam ustreza za druæinsko fotografijo, katera za poslovno; spet tretja za fotografiranje pod vodo ali v puπëavi. Vse kamere niso za vse. Z veë mnenji spoznamo veë. Le tako se lahko oddaljimo od navijaπtva za neko znamko. NavijaËi ne boste opazili zapisanega dejstva, da sta D100 in S2pro v mnogo pogledih boljπi kameri od D60. Da sem tudi æe nekaj let prej v reviji Moj hobi opozarjal, da za fotografijo ni potrebna vrhunska tehnika. Toda tisti, ki se identificirate z vrhunsko tehnologijo svoje izbrane znamke, se ne morete sprijazniti, da Nikon spi in zaostaja. Ko bi videli njegove privræence, kako so na Photokini zaman Ëakali novosti! PokliËite me. Piπite na elektronsko poπto. Ni potrebe, da do mene prihajajo samo govorice in da se le svojim simpatizerjem pritoæujete nad mojim, za vas netoënim zapisom. Do mene tako ali tako pride æe neka tretja razliëica povedanega. Zaradi govoric in uæaljenosti nekaterih, ki se ne sprijaznijo z dejstvi, je πe toliko slajπe dregniti v æerjavico. Pa nisem nikjer zapisal, da je Nikon slab, da ni vrhunska kamera, dobra za πe tako zahtevnega fotografa in da nima odliëne dodatne opreme. Dejstvo, ki vas moti, je samo to, da ni veë vodilni v najviπjem profesionalnem razredu. Jaz sem svoje argumente podal. Dajte mi svoje, tiste ki jih πe ne poznam. Tudi drugi bralci si jih æelijo. Sprijaznite se s dejstvom, da je vaπa kamera najboljπa. Vendar ne prepriëujte druge o tem. Lahko naletite na uporabnika Sony-ja. Prijetnega druæinskega fotografa, ki do sedaj πe niti fotokamere ni imel. Njega ne zanimajo fotografska imena in reporterska fotografija. e dolgo Ëasu mu ne bo jasno, zakaj reporter s sabo nosi 20kg opreme, ko pa on s svojim malëkom odliëno posname vse kar æeli. Kakπen Canon neki, mi bo dejal. Sony je najboljπi! Mu lahko dokaæete nasprotno? M.I. 12 e-fotografija - januar, februar 2003 e-fotografija - januar, februar

8 Digitalna kamera v gorah Digitalna fotografija si utira pot v vse pore risanja s svetlobo. Posebno poglavje v tej zgodbi je beleæenje utrinkov v gorah. Naj vam takoj razkrijem majhno skrivnost. V gorah vladajo popolnoma drugaëni pogoji, kot v dolinah. Da bi bila stvar malce bolj zateæena, ni vseeno, ali slikate v poletni pripeki, zimski zmrzali ali mogoëe v kakπnem vmesnem Ëasu. Najprej se morate dobro prepriëati, Ëe vaπe digitalno zmene sploh prenaπa mraz. Za ruske analogneæe vemo, da jim -25 C ne πkodi preveë. Moj aparat je sposoben na temperaturi malce premrzlega piva πe vsrkavati svetlobo iz okolja. Ne bom vam teæil, zato vam priporoëam, πe preden se podate v polarno visokogorsko zimo, da si natanëno preberete, do katere temperature je vaπa digitalna æverca πe sposobna sluæiti tlako. Veliko digitalcev se namreë preveë pod 0 C ne poëuti veë popolnoma pri zdravi pameti. Na soncu sicer ni nujno, da bo pljunek prej zmrznil, kot pa padel na tla, a kljub vsemu stvar predhodno preizkusite. Vedite, na viπinah blizu 2000 m in veë se temperature spustijo prostaπko veliko pod niëlo. Ako k temu pridodate πe uëinek nië kaj nedolænega vetra, dobite globoko dvomestno πtevilo, ob katerem æe misli zmrznejo. V teh, malce ostrejπih pogojih boste bridko obëutili πkrtarjenje pri opremi. Kupovanje megapikslov za vsako ceno je paë palica z dolgim koncem. Naj vam povem svojo πtorijo. Oni dan sva z Alenko æelela izkoristiti lepo nedeljo. O ja, saj je bila, a poleg lepote je bila zraven πe nesramno nizka temperatura. Da, to je bil dan, ko je bilo v Celju zjutraj -24 C. Po krajπem mozganju sva se odloëila za Blegoπ, ker slovi po lepem razgledu. Moj G2 bo v primeru, da bom uspel na kartico kaj uæitnega pribeleæiti, poloæil doktorat iz vzdræljivosti in kvalitete. Malce nad Javorjem sva zadegala avto na primerno mesto, zabentila nad peklenskim mrazom in se odpravila vrhu naproti. Sonce je idiliëno sijalo nad ledeno mrzlo pokrajino. Aparat sem imel opasan okoli pasu, da se ohladi na zunanjo temperaturo. Kmalu sem ga prvië preizkusil. Najprej sem slikal ledene sveëe brez in z polarizacijskim filtrom. Aparat je pri nekako -15 C deloval. Kasneje sva se zagrizla v severno poboëje in zaëelo je prav grdo (in predvsem ledeno hladno) pihati. Severni veter se je dobesedno zaæiral v odprto koæo. Poskusil sem slikati, a je aparat odpovedal posluπnost. Nikakor ni πlo. Pomislil sem z vetrom je gotovo okoli -20 C ali πe manj. Vedite, v gorah v zimskem Ëasu ni nemogoëe doæiveti -40 C ali πe manj, ako je moënejπi veter. Kasneje pridemo na vrπni del. Veter je bil kar moëan. Neusmiljeno je biëal premrzlo telo. Vendar so bili svetlobni pogoji fantastiëni. Sonce v hrbet, a pred mano cele Alpe. Tudi neposredna okolica je bila zavoljo vetra zanimiva. Potegnem svoj digitalni gizmo in poskusim. kljoc! Pogledam na zaslonu. Aparat je popolnoma pravilno deloval. Z uporabo polarizacijskega filtra lahko doseæemo efekt zasiëene modrine neba. Posnetek ni pravilno osvetljen. (glej str. 30.) 14 e-fotografija - januar, februar 2003 Ohladil se je na temperaturo okolice, ki je bila ob upoπtevanju uëinka vetra precej izpod -30 C. Veselo sem zaëel slikati okoliπke gore, posebno Triglav, StroæiË, Spodnjebohinjsko valovanje, da omenim samo najbolj izstopajoëe vrπace in seveda zanimivo zimsko pokrajino. Seveda so pri tem moji prsti trpeli, da je kaj. Ves Ëas sem imel nameπëen polarizacijski filter. Malce sem se poigraval z nastavitvami. Sneg odbija svetlobo, zato sem na nekaterih posnetkih poskusil z manjπo podosvetlitvijo. Zaslonko sem imel ves Ëas maksimalno zaprto (v mojem primeru 8). VeËinoma uporabljam prioriteto zaslonke. Pri podosvetlitvi sem skrajπal Ëas osvetlitve iz na 320 do 400. Polarizacijski filter in telekonverter vsrkajo kar Ëedno koliëino svetlobe. Doma sem seveda slike prenesel na hiπni abak. Glavno πele pride. Slike, katere sem podosvetlil, sem moral nujno obdelati. V Fotoshopu 5 LE sem uporabil samo filter orodje Levels (roëno nastavljanje). Dobil sem precej zanimiv uëinek, ki v veliki meri kompenzira za moj okus preveë poudarjeno modrino neba in takisto preveë poudarjeno belino snega. Pri panoramskih posnetkih, kjer je ujeto neko razmerje med nebom in zemljo, je takπna malce zmehëana slika lepπa. Druga pesem pa je pri slikanju bliænjih motivov, kot so posledice delovanja vetra na bliænji pokrajini. Skratka, z nastavitvami je moë dobiti lep nadzor nad svetlobo. O.K., to smo obdelali. Malce se bom pomudil πe pri nekaterih sploπnih napotkih, do katerih sem se priplazilil vsled mojega hribolazenja. Gorska fotografija ni neka enovita panoga, temveë mozaik razliënih prijemov. Vtiskovanje v bitke in bajtke ljudeka na vrhu je nekaj drugega, kot beleæenje nekega skritega prehoda. Osebna fotografija je popolnoma drugaëna od dokumentarne. Vse skupaj pa se precej razlikuje od razvleëenih panoram. Prostora za razodetje nimam na pretek, zato se bom malce obregnil samo v slikanje pokrajinskih vtisov. V gorah gorniki z fotoaparatom v roki veëkrat æelimo zabeleæiti neko doæivetje, katero nam spodbudi posebna pokrajina okoli nas. Naj bo to zanimiv macesnov gaj, ostrorogi roglji ali gorski studenec, z aparatom æelim ujeti moje doæivetje tistega trenutka. V teh primerih ni Ëasa za tehnikalije. Aparat mora biti v dosegu roke. Ravno zato se prileæe torbica okoli pasu, v kateri poëiva Nagrajenec naπega nateëja fotografiranje v deæju je v zimskih razmerah preizkusil zasluæeno nagrado. Od sedaj naprej nas naπi πtirinoæni prijatelji ne reπujejo veë z noπnjo majhnega sodëka s poæivljajoëo tekoëino. Namesto analogne pomoëi je bolj dobrodoπla digitalna. To je mobilni telefon. Slika vsem pomoëi potrebnih v zimskih teæavah govori sama zase. Etuiji so iz takega materiala, da lahko prek zaπëite brez teæav govorimo s klicanim. Etui Aquapack fotokamero dobro zaπëiti tako pred deænimi kapljami kot pred snegom. Najpomebneje je, da se prek tanke zaπëite da zadovoljivo fotografirati in upravljati fotokamero. Etui lahko izkoristimo tudi za zaπëito dokumentov, denarja, kljuëev z elektronkim proæilcem signalov. Torej je veënamenski. majhna, a sposobna æverca. Trenutke je potrebno bliskovito loviti, da ostanejo ujeti v majcenem koπëku elektronike. Pri analogni zadevi sem imel vedno pred oëmi stroπek filma in πtevilo posnetkov, a sedaj teh zadrækov ni veë. Kako najoptimalneje nastaviti aparat, da bo rezultat kljub sorazmerni naglici spodoben? Najbolje je, da pred turo in na poëivaliπëih ocenite svetlobne pogoje in temu prilagodite odprtost zaslonke.»e ste perfekcionist, imejte na umu tudi belino. Kaj drugega, kot med oblaki in soncem tako ne boste izbirali. VeËinoma bo zadostovala prioriteta zaslonke, Ëe je le ta nekako na polovici. Za ujetje lepih utrinkov imejte toëkovno merjenje svetlobe, ker ste lahko v nasprotnem neprijetno preseneëeni. ObËutek za motiv pa vam ne morem vsaditi s tem Ëlankom. Z vajo boste dobesedno iz roke sposobni ujeti trenutek, ki bo dobesedno dihal iz slike. Zoom pri takπnih posnetkih skoraj ne boste uporabljali ali pa le minimalno (1,2-1,5-kratni zoom). Zakaj odsvetujem kakπne velike kolobocije pred pritiskom na sproæilec? Preprosto. Na skali pred kakπno znano goro ugledate kozoroga. Kaj mislite, vas bo Ëakal, da doktorirate iz nastavljanjem kiπte? Motiv vidite, refleksno iz torbice, ki je priroëna potegnete aparatus, πe bolj refleksno naciljate motiv in πkljoc. Nobenega nastavljanja, nobenega igranja z nastavitvami! kljoc in nië drugega! Ker imate digitalneæa, lahko ta πkljoc ponovite πe veëkrat, posebno Ëe se πtirinoæni rogonosec premika. Izmed 10 ali 15 πkljocov bo gotovo eden sladostrastno uspeπen. Verjemite mi! Kaj naj vam πe reëem? Hodite v gore in slikajte! Naj vam omenim, da sem oni dan v peklenskem mrazu naredil reci in piπi 87 posnetkov. Vsi seveda niso uspeli, a nekaj jih je kar dobrih. Sem kje omenil kakπne tehnikalije, s katerimi nas posiljujejo razliëne revije? Nisem, ker niso pomembne. Vaæni ste vi, ki dræite svojo tehniko v rokah. Motiv naredi Ëlovek, a tehnika mu pri tem pomaga. Pomnite to in sreëni bodite do konca svojih dni. MogoËe (Ëe bo interes), vam bom πe razodel delanje panorame, slikanje dokumentarnih posnetkov in podobno. Bojan Ekselenski & AtumRaAsar@Hotmail.com

9 Filozofija sodobne fotografije in izkuπnje iz sveta formule 1 Foto Sensei - F1 Sensei Veljko JukiË je fotoreporter, novinar in producent na podroëju motoriziranih πportov. Toda njegova prva ljubezen so fotografija, dirke formule 1 in grand prix motorjev. Poleg izbora reportaænih fotografij iz minule sezone formule 1, ki sem jih uporabil za ilustracijo tega prispevka, pa smo vsi lahko preseneëeni, kakπne vse filozofske misli o sodobni fotografiji se preganjajo po glavi Ëloveka, ki veë kot dve desetletji potuje z dirke na dirko, a mu je ob delu publicista ravno fotografija ostala najljubπa oblika izraæanja. Pred okroglimi dvemi desetletji sem v intervjuju s sloveëim starim japonskim mojstrom karateja Taijijem Kasejem, ki ga dobro poznajo tudi naπi strokovjaki, povpraπal, kako doæivlja odnos med uëiteljem in uëenci. Stari Sensei (japonski izraz za uëitelja) je tedaj dal slikovito primerjavo: Vsi plezamo na isti hrib, le da spretnosti, po drugi stani pa zaradi dejstva, da jih bo moderni pristop fotografiji porinil na rob dogajanja, morda v neke umetniπke sfere ali celo neke druge nostalgiëne oblike izraæanja. Moderna fotografija je æe pred Ëasom, πe preden smo se sploh dodobra zavedli, ubrala popolnoma novo smer, za katero je popolnoma vseeno, kako jo sem jaz nekaj korakov pred vami in vam poimenujemo: vitrualna, moderna, kaæem v katero smer je treba plezati! Sensei Kase, ki dvajset let kasneje æe sodi med zadnje æive legende japonske πole shotokan, je bil tudi uëitelj in mentor digitalna, futuristiëna ali celo raëunalniπka fotografija. Sodobni digitalni fotoaparati so zasnovani na raëunalniπki tehnologiji z nekaj nujnimi edinega slovenskega Japonca Takashija Tokuhise, nekoë profesionalnega trenerja karateja, sedaj pa trgovca s starinami. Po mojstru Taijiju Kaseju pa je ime dobil tudi popularni slovensko-japonski voditelj Taiji Takashi. Kljub temu, da je mojster karateja Kase neposredno pustil za sabo globoko sled v svetovnem, a tudi slovenskem karateju, posredno pa celo v popularni sferi slovenske TV zabave, pa nikoli ne bi priëakovali, da lahko del njegovih naukov uporabimo tudi na podroëju fotografije... Digitalna fotografija vsem kreativcem in dokumentarcem poëasi puπëa globoke sledi. Pri vsem tem so nekoliko v prednosti tisti, ki so se æe pred tem bolj ali manj temeljito seznanili z osnovnimi in naprednimi znanji in skrivnostmi raëunalniπtva. Mnogi starinski fotografi se bodo le steæka privadili na velik preskok iz analognega v digitalni svet! Podobno kot v karateju imamo tudi v fotografiji stare mojstre. Njihovo znanje in spretnost bodo poznavalci vedno cenili in spoπtovali, toda pridevnik starinski se jih bo prej ali slej prijel in tudi obdræal: na eni strani zaradi upoπtevanja vrste starih in izginjajoëih optiënimi dodatki, pa vendar se bomo v bodoëe lahko - podobno kot v primerjavi analogne in digitalne fotografije - na osnovi podrobnosti pogovarjali o razlikah/ prednostih/naëinih/oblikah/itd. med starinsko in moderno - torej sodobno fotografskih znanj in rokodelskih fotografijo. Biti sodoben pa ne more biti le vpraπanje modnosti æivljenskih usmeritev, paë pa gre za praktiëno uporabo pripomoëkov, ki nam jih je razvoj civilizacije, tehnologije in novih naëinov komuniciranja prinesel s sabo! Lahko smo nesmrtno zaljubljeni v fotografijo, pa vendar se je ta ljubezen sedaj spremenila, dopolnila, Ëe hoëete: dozorela! Resda zahteva veë znanja, spretnosti, tudi poznavanja raëunalniπtva in spremljajoëih programov, a ne smemo pozabiti, da so vse velike ljubezeni zahtevne in da jim moramo posvetiti veliko veë Ëasa kot - denimo - kakem flirtu ali kakπni beæni in povrπni ljubezni, ki se zgodi mimogrede. Seveda pa morate sami pogledati v svojo duπo ali srce in presoditi sami: gre resniëno za neko hitro, povrπno ljubezen ali gre morda za tisto pravo, dolgotrajno in æivljensko ljubezen? Na osnovi tega boste lahko tudi ustrezno usmerjali svoje odloëitve, investicije in vloæen Ëas. Ima v vaπem æivljenju fotografija in vaπ odnos do nje le vlogo dokumentarca - snemate druæinske dogodke za svoj (digitalni) foto album (ali ste denimo zavarovalniπki agent, ki mora dokumentirati nastalo πkodo) in vas veë kot to sploh ne zanima.»e je vaπ odgovor pozitiven, potem ste v enem mahu reπili eno veliko æivljensko in fotografsko dilemo! Vaπe fotografsko æivljenjenje bo temu primerno enostavno.»e pa vam fotografija pomeni le malo veë, Ëe æelite skozi slike, najsi gre za vsebino, svetlobo, kot snemanja ali osebni pristop izraziti svoj pogled na svet, dogajanje ali trenutek v Ëasu in prostoru, potem ste tisti hip, ko ste si to priznali, zakorakali na minsko polje! Ob vsakem novem koraku vas - za razliko od pravega minskega polja - ne bo razneslo, paë pa se boste sreëevali z novimi neznankami, ugankami in potrebo po novem znanju. Sodobna fotografija, pa najsi le-ta nosi oznako digitalna ali izrazna fotografija, zahteva nov pristop, uëenje novih spretnosti, programskih jezikov in predvsem novih naëinov izraæanja. RaËunalniËarjem je pri tem nekoliko laæje, vendar tudi njih Ëakajo novi, drugaëni (fotografski, optiëni, klasiëni izrazni in vizuelni) tehniëni in vsebinski izzivi. Kljub mojemu modrovanju to ni nië groznega, le zavedati se moramo, da je - Ëe vam je izrazna fotografija trajnejπa ali celo velika ljubezen - vanjo potrebno razen denarja vloæiti veë Ëasa, pri tem pa se lahko vsemu skupaj privajamo postopno. RaËunalnik je dokaj enostavno in neverjetno uporabno fotografsko orodje - ko obvladamo vsaj nekaj osnovnih in nekaj posebnih fotografskih korakov. Dovolj je uporabiti staro trenersko modrost, da ni potrebno na vsakem treningu napredovati za 100%, dovolj se je na vsakem treningu izboljπati za 1% in v 100 dnevih vadbe napredujemo za 100%! Enako velja za digitalno fotografijo! Seveda pa velja naëelo 1% izboljπevanja tudi za vse tiste, ki imajo raëunalnik in programe æe v malem prstu, saj nam le ti omogoëajo stalni razvoj lastnih spretnosti, s tem pa tudi osebno rast moëi izraæanja. Ko gre za nova znanja (denimo po nakupu digitalne kamere) je prvi korak prenos slike iz digitalca v raëunalnik, naslednji je organizacija slik v raëunalniku, razpored po temah, preimenovanje, oznaëevanje po vsebini, datumu, stopnji obdelave in kvaliteti zapisa. Naslednji korak je nemara izdelava izbranih slik ali poπiljanje le-teh po medmreæju prijateljem ali strankam. Seveda lahko damo izdelati izdelati klasiëne slike, lahko si jih z boljπim barvnim tiskalnikom izdelamo kar sami, toda raëunalniki nam omogoëajo tudi nove prijeme: naredimo si predstavitev kar na raëunalniku. Le-ta lahko poteka kot dia projekcija, vse to lahko (v ustrezni obliki) spravimo na foto CD, izbrani programi pa nam omogoëajo, da si na zgoπëenki oblikujemo tudi raznovrstne menije, tako obdelane in zapeëene fotografije pa lahko nato predvajamo v raëunalniku (iz zgoπëenke preko CD ali DVD bralca ali kar iz trdega diska) ali nemara celo v DVD predvajalniku, ki je prikljuëen na TV. Fotografije so tako dobile vrsto novih oblik, ki nam jih je prinesla digitalizacija. Sodobna tehnologija, kljub vsem neslutenim moænostim, ki jih ponuja, ostaja le orodje v rokah tistega, ki jo uporablja. Kljub temu da vsi govorijo le o digitalnih (milijoni pikslov, velikost spomina, funkcije, meniji ipd.) in fotografskih znaëilnostih (obseg zooma, kakovost zapisa ipd.) pa nikakor ne smemo pozabiti, da je vsekakor odloëilna vsebina fotografije! Izrazna moë ali sporoëilo πele da fotografiji vrednost in loëi navaden dokument od kreativnega izraza. Kljub vsemu znanju raëunalniπke fotografije in poznavanju sodobne opreme fotografije pa ne smemo pozabiti, da se je v iskanju dobre fotografije potrebno potruditi, poiskati svoj pogled, izraz, kot snemanja in dodano vrednost ustvarjalca! ele s takπnim naporom, namenom in pristopom prestopimo nevidno Ërto iz fotografa dokumentarca v fotografa kreativca, zakorakamo v viπje sfere, iz minskega polja v Ëudeæni svet ustvarjalnosti, izraæanja Ëustev, misli, pogledov, pristopov in vseh dejavnikov vizualnega komuniciranja med tistim, ki je fotografijo naredil in tistim, ki bo iskal njeno sporoëilo. Dilema: Le kaj za vraga je avtor hotel povedati? po ima vedno dva razliëna pola: prazno sliko brez vsebine ali sporoëila na eni strani in prefinjeno, teæko doumljivo ali zakrito sporoëilo. Izrazna vrednost fotografije lahko vzbudi Ëustva v gledalcu ali pa ga pusti hladnega. Seveda pa je to tudi veëna in neprenehna dilema vsakega fotografa med odloëitvijo za navadno sliko, povpreëno ilustracijo ali nemara fotografijo, ki je - kot to prepogosto reëemo in πe pogosteje sliπimo - dobra, lepa, Ëeprav je najpomembneje, da je tehniëno korektna in po predvsem izrazu in vsebini - drugaëna! Nemara se tu zaëne prvi preskok, ki stopnjuje iskanje izrazne vrednosti fotografije in vodi vse do sfere umetnosti. Vse to so iskanja lastnega fotografskega izraza, svojih nagnjenj, simpatij, navduπenja in obëudovanja. Naj v iskanju boljπih vsebin vaπe slike poskusijo zajeti vzduπje, trenutek in Ëustva in fotografska tehnologija vam bo pri tem ne le v oporo, paë pa tudi odskoëna deska, da naredite korake, za katere sploh niste verjeli, da so mogoëi. Dober mojster fotografije mora obvladati svoje orodje do potankosti - ne le zakone svetlobe, perspektive, kota snemanja in ustreznih nastavitev, paë pa tudi obdelave in oblike konëne predstavitve. Stalno izboljπevanje lastnega fotografskega in raëunalniπkega znanja vam bo dalo osnovo, da Ëimbolj popolno obvladate orodje, naëine in moænosti vizualnega izraæanja vseh tistih velikih trenutkov, Ëustev in vzduπij, ki jih æelite komurkoli pokazati na svojih slikah. Pri tem ne pozabite na svojo duπo: kakπno sliko je treba narediti tudi zanjo, enostavno zase! Kaj vas briga mnenje drugih!»e odmislimo profesionalce, ki jim je to vsakodnevno delo in morajo s svojimi slikami zadovoljiti vedno bolj zahtevne stranke, pa je kreativna fotografija najprej in predvsem nekaj, kar poënemo za svojo duπo, nekaj, pri Ëemer uæivamo in tisto kar nas radosti in kar nam omogoëa izraziti svoje poglede in izkazati lastno vizuelno dojemanje okolja, ljudi, sveta, drobnih ali velikih dogodkov in trenutkov. ele tedaj je to fotografija, ki si zasluæi ime - ljubezen! V skupini zaljubljencev v fotografijo, entuziastov, amaterjev a hkrati tudi strokovnjakov, profesionalcev, ki se zbiramo v krogu okoli guruja slovenske digitalne fotografije Matjaæa Intiharja in revije e-fotografija, pa imamo le to prednost, da smo v izpopolnjevanje lastnih spretnosti, znanja in podrobnega poznavanja stroke vloæili desetletja dela na podroëju fotografije, raëunalniπtva, obdelave fotografij, tiska in medijev. Pri tem smo si pridobili znanje in izkuπnje, ki smo jih skozi revijo e-fotografija pripravljeni deliti z naπimi bralci. Znaπli smo se v vlogi testnega voznika in uëitelja voænje hkrati! V japonπëini ima Sensei enega najbolj spoπtovanih pomenov, saj nam da uëitelj pomebno znanje, ki nam pogosto pride prav in nas nato spremlja vse æivljenje. Skupina avtorjev v reviji e-fotografija si zagotovo zasluæi naziv e-foto-sensei - uëitelj elektronske in digitalne fotografije! Kot je dejal Sensei Kase: Vsi plezamo na isti hrib, le da sem jaz nekaj korakov pred vami in vam kaæem v katero smer je treba plezati! Najbræ res nikoli ne bi priëakovali, da lahko del njegovih japonskih karate naukov uporabimo tudi na podroëju fotografije. Ob prehodu iz analogne v digitalno tehnologijo se je to πe bolj potrdilo. Na moje in veselje vseh fotografov v pravem pomenu besede, pa je fotografija ostala fotografija. Foto Sensei ostaja Sensei. To je dober poznavalec fotografije in njenih zakonitosti. Æeljni znanja pa stopnico po stopnico doseæejo uëitelja in ga z vsem spoπtovanjem tudi prehitijo. Le tako je lahko uëitelj, dober uëitelj! Tekst in foto: Veljko JukiË 16 e-fotografija - januar, februar 2003 e-fotografija - januar, februar

10 POZDRAV DIGITALNEMU KONJU - ZBOGOM ANALOGNEMU OSLU? HMM...NE POVSEM! DIGITALNOST DA, DIGITALNE KAMERE ( E) NE! Verjetno niste priëakovali takπnega podnaslova, kajneda? Zakaj bi potreboval novega konja, Ëe me malo starejπi osel zadovoljuje? Glede na to, da se mi na poti nikamor ne mudi in me ostali zasledovalci kaj malo zanimajo se prepuπëam dobri stari muli (za tiste, ki jim simbolika ne leæi: zakaj bi kupoval novo, hitro, privlaëno, vsemogoëno, a obenem (pre)drago digitalno kamero, Ëe mi analogna zadoπëa pri mojem fotografiranju; tudi na digitalnem podroëju - digitalizaciji slike). V nadaljevanju boste opazili, da me pri mojih potrebah in zmoænostih digitalne kamere (πe) ne zanimajo. Res je, od camere obscure (temen prostor z okroglo odprtino v zunanji steni) smo prehodili æe dolgo pot, in Ëlovek bi priëakoval tudi na tem podroëju revolucijo ter bi se poëasi naveliëeval evolucij. Kljub vsem prednostim prihodnosti pa nostalgija ostaja in upam, da analognih fotoaparatov ne bom kazal vnukom v muzeju (pa Ëeprav vse kaæe na to), zakaj pri vseh stvareh digitalnost izgublja del prvinske vrednosti. Dosti znancev in prijateljev mi je æe predlagalo naj zamenjam aparat, saj je takπno fotografiranje dosti preprostejπe, a v æivljenju so mi vπeë stranske, teæje poti. Naj se predstavim Sem 21-leten πtudent ekonomije. Predvsem bi rad poudaril, da je bil Ëlanek napisan z ozirom na finanëno ozadje pisoëega, ki je kljub delovnim navadam πe vseeno (glej ga zlomka) πtudentsko. S fotografijo se ukvarjam ljubiteljsko æe od majhnega (spomini na Ërnobele fotografije, posnete z Yashico, so neizbrisljivi), a mi nekaj pravi naj prestopim v nadstropje viπje. Æe mogoëe, da so v veliki meri predmet mojega πtudija finance, a to πe ne pomeni, da na tem podroëju ni takπnih ali drugaënih ovir - finanënih namreë. TehniËno pa stvar izgleda takole. Lastil sem si polavtomatski Magnum (ahem) Olympus IS 21, SLR kamero s nemenljivim objektivom in avtofokusom, kateri sem priπtel πe nekaj soldov in si raje omislil Canonov EOS 33, saj mi omogoëa mnogo veë poigravanja z nastavitvami in me trenutno povsem zadovoljuje. Tematika mojega klikanja je preteæno izvzeta iz moje najveëje strasti - glasbe in z njo povezanega noënega æivljenja. V tem primeru so tehnika in naëini slikanja nekoliko drugaëni, zato me tisti najpogostejπi dejavniki, ki danes predlagajo nakup digitalne kamere, ne pritegnejo toliko, da bi odπtel kup denarja, potrebnega za nakup digitalne SLR kamere podobnega kakovostnega razreda, digitalne kamere vstopnega razreda pa me niti malo ne zanimajo, saj so porazne pri mojih potrebah. Træne razmere se spreminjajo, vse veë je prodanih digitalnih primerkov. KonkurenËnost in vse manjπi stroπki izdelave narekujejo konstantno padanje cen, Ëesar smo potroπniki najbolj veseli (kajneda?) in tudi sam se bom Ëez Ëas pridruæil temu veletoku, Ëeprav zaenkrat πe ostajam na bregu. Torej, v noënem fotografiranju mi predogled posnetka na LCD zaslonu pripomore bolj rahitiëno. Slika je preprosto pretemna in z njo si nimam kaj dosti pomagati. Kdor hoëe videti natanëno (Ambasada Gavioli, , Hector Romero) Tokrat s hitrejπim Ëasom zaklopke, s Ëimer dobi slika efekt zamrznitve in z njo dogajanje na sliki. ISO 800, dodatna osvetljava. 18 e-fotografija - januar, februar 2003 to, kar vidi kamera, mora gledati direktno skozi objektiv (leto zmoænost so nam prinesle prve zrcalnorefleksne kamere, pri katerih ni prihajalo do paralakse). Samo tako lahko fotograf res natanëno uokviri in pazljivo pregleda slikovno polje, kolikπen bo vsak del izbranega motiva, od ospredja do oddaljenega ozadja, ali bo oster ali ne. VπeË mi je geslo (in (Ambasada Gavioli, , Hector Romero) Playboy-jevi zajëici v objemu, spet z niæje perspektive - slika je sicer nekoliko popaëena, a je veliko bolj zanimiva (Ëeprav sta obe æe sami zanimivi). ISO 800, dodatna osvetlitev. tudi æivim pod njim), da je znanje pomembnejπe od pripomoëkov in Ëe k temu dodamo dobro mero izkuπenj, mi tudi takojπen ogled posnetka na LCD zaslonu ne pove kaj dosti, saj v veliki meri vem, kako bo slika izpadla na filmu, za kar se tudi pripravim preden zajamem sliko. Takπen princip mi tudi nudi veëji izziv, kot pa preprosto klikanje dokler slika ni dobra. KlasiËen pogled skozi objektiv mi daje obëutek fotografiranja in ne snemanja. Prav LCD zaslon je za mnoge najveëja pridobitev, vendar meni, v fazi preden zajamem sliko, zaradi vsega naπtetega ne ugaja. Naj omenim, da pri mojem fotografiranju iπëem edinstvene kadre in je zajem le-teh moëno oteæen, saj je recimo pri glasnem ambientu v noënih klubih zelo teæko predmet fotografije (ljudi) prositi, naj ponovijo gib ali stav, ali jim celo razloæiti, zakaj slika ni uspela; zato mora biti æe prvi posnetek vrhunski. K nemogoëim svetlobnim pogojem dodajmo πe hitre plesne gibe in s tem je kakovosten zajem slike moëno oteæen, pri Ëemer ti izpopolnjena tehnika fotografiranja πe kako prav pride. Nekako podobni problemi nastajajo pri npr. porokah (oziroma do njih ne sme priti), kjer je doloëen moment kljuënega pomena - verjetno pri cerkveni ceremoniji ne bomo prosili duhovnika naj ponovi svoje oziroma naj novoporoëenca ponovita svoj poljub. S tem sem hotel povedati, da te digitalna kamera nekako razvadi, saj imaπ vedno obëutek, da boπ paë naredil πe en posnetek, Ëe ti prvi ni uspel. Pri svojih fotografijah mi je zelo pomembna edinstvenost posameznega posnetka, zato se z njimi ne ponavljam (v veëini primerov mi zadostuje film s 36 posnetki), kjer mi spominske kartice, ki lahko zajamejo 100, 1000 ali veë slik spet kaj malo pomagajo.»e pa k temu dodamo πe zmoænost, da se ti dve uri intenzivnega klikanja enostavno pobriπeta ali pa da pride do tehniëne okvare na kartici... Æe res, da obstajajo moænosti, da nam podjetja povrnejo poπkodovane podatke, a tudi to ni zastonj. Pri fotografiranju pogostokrat uporabljam filme zelo visoke obëutljivosti (ISO 800, ISO 1600), Ëesar nisem zasledil pri digitalcih omenjenega razreda. Pri digitalnih kamerah (niæjega in srednjega razreda) tudi opaæam, da je nastavitev vse premalo. Æe sliπim v ozadju: Kaj ne? Saj premorejo danes æe Ëisto vse!. Ja, in potem svizec zavije Ëokolado, ata Canon pa zaradi dobre volje vsem podari EOS 1Ds. Glede na to, da je poklicnih fotografov le peπëica v poplavi amaterskih, je cenovni faktor verjetno odloëilnega pomena. V raznoraznih pogovorih dostikrat sliπim: Kakπen digitalec mi ponujate v razredu! ali SIT?, kar nam pove, da se potroπniki ne odloëajo le na podlagi gesla kaj vse nam dana tehnologija ponuja, ampak tudi, koliko bom zanjo moral (pre)plaëati. Tudi sam se uvrπëam med te potroπnike. Torej do sem z analognim aparatom nisem prikrajπan za zajem kakovostne fotografije. Pa Ëeprav si ne lastim digitalnega fotoaparata, to πe ne pomeni, da nisem zmoæen prenesti slike na raëunalnik. Æe res, da moram slike najprej razviti (najveëkrat kar v fotolaboratoriju) in za njih plaëati, a so se cene razvijanja zadnji Ëas prepolovile (konkurenëni odgovor digitalni prihodnosti). Razvijejo mi jih najkasneje v enem dnevu (lahko v eni uri ali celo manj), navsezadnje pa je Ëar razviti film sam, v temnici. V danaπnji poplavi tlaëenk pa se slike najveëkrat Ëudeæno izgubijo, zato je vrednost fotografije v oprijemljivi obliki neprecenljiva. Slike so razvite! Naslednji proces je skeniranje. Kdor se rad ukvarja s fotografijo mu to opravilo najbræ ne bo teæko, in ga bo z veseljem opravil (vsaj jaz ga). Lastim si skener v cenovnem razredu SIT (resda se ne more primerjati z bobenskimi, a Hewlett-Packardov Scan 3500C me povsem zadovolji). Sprva sem si hotel omisliti malo draæjega, ki bi mi omogoëal zajem (Ambasada Gavioli, , Hector Romero) Spet malo daljπi Ëas zaklopke, ki poda obëutek gibanja leve plesalke. Fotografija je dodatno obdelana z veëimi efekti, najvidnejπi pa je efekt (meni najljubπi), ki fotografijo spremeni v navidezno risbo. ISO 800, fiksna osvetljava. (Hale Golovec, , Silvestrovo) V tem primeru je bilo ozadje moteëe, zato sem ga preprosto odstranil. Spodnji del slike pa sem ohranil, saj lepo prikaæe majhen del odseva v tleh in s tem je slika veliko realnejπa, kot pa Ëe bi bila nalepljena na Ërno ozadje. ISO 400, dodatna osvetlitev. PoËasi je zorela odloëitev, da zamenjam mojo foto kamero za kaj boljπega. Poigraval sem se z æeljo, da si kupim digitalno, toda o njej, in rokovanju z njo, nisem vedel skoraj niëesar. Ko je æelja postala premoëna, sem zaëel iskat osnovne podatke o digitalnih kamerah in digitalni fotografiji. Na medmreæju je dovolj pouënega gradiva na to temo. Spoznal sem osnovne, za to podroëje pomembne pojme, ter prednosti digitalne fotografije v primerjavi s klasiëno fotografijo. OdloËitev je dozorela. Imam dober raëunalnik, ki ga veëinoma uporabljam kot pisalni stroj ali kalkulator za raëunanje domaëih financ. Zakaj ga torej ne bi uporabljal πe kot fotografski laboratorij in album za digitalne fotografije. Toda katerega digitalca kupiti. Moja, kroniëno tenka denarnica, mi je narekovala nakup aparata Ëim niæjega razreda, drugi parametri, predvsem piksli, ki so pri trgovcih moëno v Ëislih, pa so me vlekli viπje. Kolikor pikslov kamera ima, toliko velja, je æe kar sploπni moto trgovcev. Pa ne Ëisto pri vseh: naletel sem na prodajalca, ki me je odslovil z besedami, da takega πodra, pri njih ne prodajajo, ko sem se pozanimal po neki morda manj znani znamki digitalca, ki pa ima kar 4 mega pixov. Kaj je s πodrom mislil in zakaj je to rekel ne vem, kajti nisem se πe Ëutil dovolj tehniëno in digitalno podkovanega da bi se z njim spustil glede πodra v enakopravno strokovno debato. Digitalca sem æelel preskusiti, da se praktiëno prepriëam o vsem kar sem prebral in sliπal od prodajalcev. Za nekaj dni sem si enega sposodil kar v sluæbi. Odπel sem v hribe, (Hale Golovec, , Silvestrovo) Hitra izmenjava premoëne osvetljave. Posledica: nepravilnosti v obraznem delu. MoË dodatne bliskavice se opazi na zidu v ozadju (v obliki sence), ki je bil v Ëasu zajetja oddaljen vsaj 15 metrov. ISO 400, dodatna osvetlitev. Kako sem kupoval digitalca kamor vedno rad zahajam. Poslikal sem skoraj za dve spominski kartici fotografij, v vseh razpoloæljivih velikostih, in vseh moænih nastavitvah. Slikal sem od blizu, daleë, detajle, panoramo in vse to takoj pregledal na LCD zaslonu.»e mi kaj ni bilo vπeë sem zbrisal, in ponovno slikal. Nepopisni uæitki, vam reëem!!! Ko sem slike prenesel na raëunalnik sem doæivel πe razkoπje, ki ga klasiëna kamera ne ponuja: vse slike so bile ne glede na format ali nastavitev, takoj na razpolago za dodatno olepπavo, dodelavo, razne efekte, izreze, poveëave in ne vem kaj πe vse. Skratka, nenadoma sem postal sam svoj mojster fotografije, in tako sem se tudi poëutil. Na osnovi teoretiënega znanja, razliënih razlag prodajalcev in praktiënih izkuπenj, sem si doloëil zahteve, ki jih bom iskal pri izbiri in nakupu kamere. Na prvo mesto sem postavil naëin napajanja aparata z energijo, na drugo lastnosti objektiva, in na tretje koliëina pikslov. Ostala oprema in tehniëne znaëilnosti se mi niso zdele ne vem kako pomembne in sem jih izpustil. Zakaj taka odloëitev? Omenil sem, da sem pri prvem spoznavanju zapolnil skoraj dve spominski kartici. Skoraj zato, ker je æe sredi razpoloæljivega prostora na drugi spominski kartici zmanjkalo energije. Kameri namreë. Torej je kar velik porabnik energije. Da jih ne bi neprestano kupoval, sem paë postavil zahtevo po trpeænem viru, kot je na primer litijeva akumulatorska baterija s samostojnim polnilcem. OptiËni zoom je velika kvaliteta kamere, ki omogoëa pribliæevanje slike brez popaëenja. (Ambasada Gavioli, , Hector Romero)»e je le mogoëe, ne delam klasiënih posnetkov - tako sem deklico napotil na bliænjo kocko, kjer se mi je zavrtela nad objektivom (postavljen sem bil niæje - tako je slika dobila posebno dimenzijo). Pri obdelavi sem uporabil poseben efekt, s katerim mi je postregel nadmoëni Photoshop. ISO 800, dodatna osvetlitev. Digitalne kamere so zelo primerne tudi za fotografa neveπëe Ne vem sicer natanëno opisati zakaj, toda moja praktiëno-laiëna ugotovitev je, da ima vsaka digitalna kamera z optiënim zoomom tudi druge parametre postavljene zelo visoko. Za piksle ali pike mi je bilo veë ali manj jasno kaj pomenijo. VeË jih je na povrπino, bolj je slika zgoπëena. Toda nikjer nisem zasledil, ali pa sem morda spregledal, razmerje osnovne enote, do celote. Recimo 1 piksel do slike z veliko pikslov, kot pri drugih enotah, kjer so razmerja jasna in vsakomur razumljiva. Vzemimo meter. Deli se na 1o decimetrov, 100 cm. Kakπna so torej ta razmerja pri pixlih? Priznam, marsikaj na to temo bom moral πe prebrati. Ker sem laiëno sklepal, da pri amaterskih slikah, albumske velikosti, nekaj pikslov gor ali dol, ne pomeni, ne vem kakπne kvalitetne izgube, ali pridobitve, sem si pri tej zahtevi postavil mejo okoli 2 mega pikslov. negativov in diapozitivov (s tem se bi izognil procesu razvijanja), a me je klavrna kvaliteta teh posnetkov preprosto odvrnila od tega. Skener pa mi pogostokrat priskoëi v pomoë tudi na drugih podroëjih, ne samo pri fotografiji, s Ëimer je nakup veë kot upraviëen. V prijateljevanju raëunalnika seveda - brez njega ne gre. Navsezadnje pa pride na vrsto (morebitna) obdelava slik. Glede tega so si mnenja deljena, ali naj bo fotografija pristna in izvirna, takπna kot je bila prvotno zajeta, ali naj se z nastavitvami nekoliko poigramo in prelisiëimo neuko oko (slednje nam odpre povsem nov svet umetniπkega izraæanja, v katerem se lahko marsikdo, ki je æe sliπal za besedo domiπljija, dodobra izæivi - veë o tem kdaj drugië). Tudi digitalec potrebuje raëunalnik za obdelavo - takπen ali drugaëen. Zato so na tem mestu stroπki veë ali manj enaki. Kar storite s fotografijami po obdelavi pa je Ëisto vaπa stvar. Samega me zaporedno nanizane slike na raëunalniku ali tlaëenki ne privlaëijo kaj dosti. Zato se podam πe stopniëko viπje. S programom naredim montaæo posnetkov, ki ti dajo nekakπen obëutek celote; to celoto pa dopolnjuje glasba iz ozadja (najveëkrat prav tista, ki se je ob fotografiranju vrtela, kar doda posebno zaëinjenost, saj je slika ob sozvoëju mnogo dovzetnejπa). Sad vseh naπtetih procesov je liëen ploπëek, ki ga vstavimo v DVD predvajalnik in si vso zadevo ogledamo v naslonjaëu pred televizijo in zvoëno podporo. e hoëete kaj veë? Ja, seveda! 3D sliko? Kaj pa je to... O tem kdaj drugië. Glej no glej, izgleda, da mi je uspelo narediti izdelek tehnoloπkega vrhunca, in to s tehnologijo, ki ima korenine v letu 1888, ko je George Eastman poslal na træiπëe prvo box kamero. In to ceneje kot je cena primerljivega digitalnega. Zame je kamera vir vedno novih uæitkov in naj bo tudi vam, analogna ali digitalna - vsakemu svoje. Over n out! Foto in beseda: Tilen Zaloænik Da sem se dobro odloëil se je pokazalo po nakupu. Moj digitalni fotoaparat ima 2.1 mega toëk, 3x optiëni in 3x digitalni zoom, energetsko ga oskrbuje akumulatorska litijeva baterija, ki se polni s polnilcem. Skratka ob nakupu sem dobil vse kar sem zahteval kot pogoj. Poleg tega ima πe moænost (pred)ogleda slike na televizorju. Predmete lahko posnamem v oddaljenost 3 cm od objektiva do neskonënosti. Kamera ima πe bliskavico, samosproæilec, razne slikovne uëinke, moænost posnetka gibljive slike itd. itd. Posnel sem æe veë sto razliënih fotografij in moram reëi, da me ni razoëarala. Nasprotno. Nudi mi ogromno novih moænosti, ki se jih s klasiëno kamero ne more doseëi. In cena? Za vse uæitke, ki mi jih kamera nudi, vsekakor ni bila visoka. Ladislav ZupanËiË e-fotografija - januar, februar

11 e -video kotiëek Digitalna tehnologija gibljive slike je veliko prej priπla med mnoæice kot fotografska. Industrija jo je nujno potrebovala, podjetja pa so kmalu lahko toliko pocenila tehnologijo, da je digitalno video æe krepko med nami. Na æalost pri nas tudi video revije ne premoremo. Zato se mnogi ljubitelji nimajo kam obrniti po nasvet. Ker je revija namenjena vsemu kar lahko zapiπe digitalni zapis slike je prav, da piπemo tudi za vse ljubitelje gibljive slike. Teh pa ni tako malo. Ko opazujem turiste, lahko reëem, da je celo veë tistih ki danes beleæijo videno s video kamero kot s digitalno fotografsko. Zato je prav, da damo moænost pisanja in branja tudi ljubiteljem video zapisa. Pinnacle je poslal na træiπëe kar nekaj novih izdelkov in jim tudi zniæal cene. Tako je Pinnacle Studio Deluxe dobil v posebni SE izdaji dodan πe profesionalni mikrofon in CD s filmsko glasbo. Pa tudi cena je znatno zniæana. Pri produktu Pinnacle Pro-One RTDV je sedaj na voljo tudi razliëica SE. Ta je brez programskega paketa Adobe Premiere, zato je tudi cena ugodnejπa. Zniæana je tudi cena za Pinnacle Bungee TV tuner. DomaËa montaæa videa Kadar se odpravimo snemati s videokamero se ponavadi ne pripravimo na to kaj in kako bomo posneli. Zato snemamo, kar nam je paë v tistem trenutku vπeë. In takrat nas prav nië ne zanima, ali bo to zanimivo tudi za druge. Zato pa ponavadi takoj po prvem ogledu doma ugotovimo, da bi bilo pametno kakπne kadre izpustiti. V ta namen se je potrebno spoprijeti z videomontaæo. Danes je æe vsak raëunalnik dovolj zmogljiv, da je z njim moæno narediti videomontaæo. Glede procesorjev so deljena mnenja, kaj je bolje uporabiti. Dejansko je vsak procesor nad 1000 Mhz dovolj, da pri zajemanju in obdelovanju posnetkov ne smete imeti teæav. Kar se tiëe diskov je priporoëljivo loëiti sistemski disk, z vso potrebno kramo in poseben disk za zajem videa. Ta naj ima Ëim veëjo kapaciteto. Je pa obvezno, da deluje na obratih, da ne boste imeli teæav. PriporoËljiv je seveda tudi poseben disk za zvok. Vendar pa je za enostavnejπe montaæe moæno uporabiti tudi kar video disk. Za tiste pa, ki boste vztrajali pri enem samem disku, razdelite si ga na dve particiji. Manjπo za sistem in veëjo za zajem videa. Pri grafiënih karticah je praktiëno izbrati takπno, ki vam omogoëa priklop dveh monitorjev istoëasno. Tako si lahko lepo razdelite vsa okna na oba monitorja, da je lahko delo laæje. Vendar pa je to uporabno le pri naprednih amaterskih videomontaæah. Seveda pa je potrebno izbrati tudi ustrezno videomontaæno kartico. Danes poznamo predvsem analogne in digitalne videomontaæe. Obstajajo takπne od cenejπih ( SIT) pa preko kombiniranih analogno/ digitalnih srednjega cenovnega razreda ( SIT SIT) pa tja do naprednih amaterskih ali celo polprofesionalnih (od SIT). OdloËili se bomo paë za takπno kakrπno kamero imamo in kaj bi æeleli narediti z urejenimi posnetki. Pri iskanju cenovno ugodne reπitve so v prednosti lastniki digitalnih videokamer. Saj je namreë moæno zaëeti obdelovati video æe z navadno FireWire kartico na PCI prikljuëku. Te so danes pri nekaterih raëunalnikih tudi æe vgrajene na osnovni ploπëi. Pa tudi notesniki jih imajo æe velikokrat vgrajene.»e pa uporabljate operacijski sistem Windows XP pa ne potrebujete niti dodatne programske opreme. Vsekakor pa so bolj priporoëljivi paketi proizvajalcev ki imajo ob potrebni strojni opremi æe priloæeno tudi programsko opremo. Danes je pri nas v najbolj priljubljen Pinnacel-ov Studio DV. Podoben mu je Canopusov z svojim izdelkom ADVC 1394 in DVRaptorRT. Pa tudi πe kakπni drugi izdelki se najdejo na trgu. Z njimi lahko digitalni video enostavno zajamete in priloæena programska oprema vam pomaga posneti material tudi urediti. Programi, ki so priloæeni so ponavadi zelo enostavni za uporabo. Pri analognih sistemih za zajem in obdelavo, pa so do sedaj bile reπitve nekoliko draæje. Tu je namreë potrebno s strojno opremo najprej poskrbeti, da so se analogni signal spremeni v digitalnega in pri morebitnem izhodu spet iz digitalnega v analogni. Zato so do sedaj bile takπne videomontaæe precej draæje. Se pa sedaj pojavlja vedno veë cenejπih reπitev, ki analogni signal preko USB-ja zajamejo v raëunalnik. Za tiste, ki pa imajo doma stare analogne in pa tudi digitalne kamere, ali pa si æelijo πe urejene posnetke shraniti nazaj na analogno kasto so proizvajalci dodali osnovnim modelom πe analogne vhode in/ali izhode. Takπni kartici sta Pinnacel-ovi Studio DVplus in Studio DV DeLuxe. Pri Canopusu pa imamo ADVC-50 konverter signala iz analognega v digitalnega in nazaj. Za tiste, ki pa bi si æeleli spopasti z napredno amatersko opremo pa so na træiπëu kartice kot so Matrox-ovi RT.X10 in RT.X100, Pinnacel-ov ProONE RTDV, Canopus-ova Storm 2 SE. Tem je skupno to, da uporabljajo naprednejπo Ni πala. Foto in video kamera mini dimenzij. programsko opremo za obdelavo videa. Na voljo imajo veë efektov, ki ji obdelujemo v realnem Ëasu. Moæno je nastavljati veë razliënih parametrov za posamezne efekte. Vse pa imajo ob digitalnih tudi analogne vhode in izhode. Sposobne so obdelovati tudi polprofesionalne ali profesionalne digitalne videoformate. Ker pa za obdelavo videa ni zadosti le naπteta strojna oprema je potrebno poskrbeti πe za programsko opremo. Pri paketih, ki smo jih do sedaj omenili je za to æe poskrbljeno. Vendar pa je na trgu poplava razliënih programskih paketov ki omogoëajo obdelavo videa. Pri enostavnejπih je danes zelo razπirjen Pinnacle Studio 8. KonkorenËni produkt je Ulead video studio. Ta je ponavadi v kompletu kot OEM pri kakπni navadni FireWire kartici. Med polprofesionalno programsko Snemate na dopustu, potovanju ali prijatelje na poroëni dan. Vaπi kadri in celotno snemanje je vedno predolgo. Vsega posnetega nikogar ne zanima. Dve ali tri ure filma je mnogo mnogo preveë za prijeten ogled dogajanja. S programi za video raëunalniπko montaæo ste sam svoj reæiser. Izreæete samo zanimive kadre, dodate zvok, napise, prelivanja itd. Vaπi filmi dobijo drugo dimenzijo. Pet, deset minut predvajanja iz potovanja ali zanimivega dogodka bo zadovoljilo tako vas kot gledalce. opremo je potrebno na prvo mesto postaviti Adobe Premiere. Ta je danes v svetu najbolj uporabljan. Konkurenco pa mu predstavljajo Ulead MediaStudio Pro, Avid Xpress DV in Canopus-ov Xplode. Ker pa je pri veëini videomontaænih kartic programska oprema æe priloæena, vam svetujem, da uporabljate le to. Ko se vam bo zazdelo, da je pametno razmiπljati o drugi programski opremi, raje premislite o naprednejπi montaæni kartici. Saj vam prav kombinacija strojne in programske opreme lahko prinese veliko krajπo pot do cilja. Ko smo æe lastnik strojne in programske opreme se lahko pripravimo na videomontaæo. e pred delom z raëunalnikom se moramo odloëiti kako dolg naj bo naπ izdelek in na kaπen medij ga æelimo izdelati.»e bomo izdelek spravili na CD ali pripravili za internet lahko spremenimo kvaliteto zajemanja.»e pa bomo izdelek posneli nazaj na trak, potem kvalitete ne bomo spreminjali. Potem se moramo odloëiti, kaj naj naπ posnetek prikazuje. Tako se lahko odloëimo, katere kadre bomo obdræali in katere izpustili. Potem zajamemo posnet videomaterial v raëunalnik in zaënemo izbirati posnetke. Kadre lahko uredimo, jih skrajπamo ali kako drugaëe obdelamo. Pri zlaganju jim lahko dodamo tudi prelive in napise ter grafike. Na koncu moramo naπ konëni izdelek πe preraëunati (pri nekaterih enostavnejπih karticah so doloëeni prelivi vidni πele takrat, ko jih raëunalnik preraëuna). Potem pa nam ostane le πe, da konëni izdelek pregledamo in zapiπemo na medij, ki smo si ga izbrali. Tako, pokazali smo, da so videomontaæe danes tako enostavne in res vsakemu dostopne, da lahko brez teæav postanete sam svoj montaæer. Ne ustraπite se in naredite vaπe posnetke πe zanimivejπe. Pa obilo veselja ob gledanju. Nenad VuËiË nenad@amis.net Z nekaj vaje lahko postanete pravi hollywoodski mojster montaæe. Vse je mogoëe, le Ëas morate imeti. SONY je predstavil svoj prvi DVD HI-FI snemalec RDR-GX7, ki podpira oba standarda DVD+ in -. Snema na DVD-RW, DVD+RW in DVD-R medije. Predvaja pa lahko DVD, DVD+R, CD, CD-R in CD-RW ter seveda DVD-RW, DVD+RW in DVD-R medije. Ima tudi vse lastnosti klasiënega videorekorderja, tako da lahko posnamete tudi televizijske odaje. Prodaja bi naj stekla aprila. Ima pa tudi raëunalniπka brata DRU500A in DRX500UL. Podpirata DVD+RW, DVD-RW, DVD+R in DVD-R. Zapisujeta pa z naslednjimi hitrostmi 2,4x DVD+R, 2,4x DVD+RW 4x (max.) DVD-R, 2x (max.) DVD-RW, 24x (max.) CD-R, 10x (max.) CD-RW. DRX 500UL je zunanja razliëica z USB 2.0 in Firewire IEE1394 priklopom. Sedaj bo πe enostavneje pogledati domaëe posnetke na DVD-ju. Pri SONY-ju so namreë predstavili DVD kamkorder DCR-DVD 100 in DCR- DVD 200. Tako boste lahko vaπe posnetke z dopusta brez teæav pogledali na vaπem DVD predvajalniku. Na 8cm DVD lahko posnamete 60 minut. Kamera je opremljena z Carl Zeiss objektivom, ki ima 10x optiëni in 120xdigitalni zoom. LCD zaslon meri po diagonali 6,35cm. ZaËetek prodaje je predviden za jesen Canon je predstavil novo serijo video kamer 600. Izboljπan je objektiv s asferiënimi leëami. Kamera v naëinu SuperNightMode lahko snema v barvah skoraj pri jakosti svetlobe nië luxov. Ima tudi moænost direktnega prenosa slikovnih podatkov v tiskalnik. 20 e-fotografija - januar, februar 2003 e-fotografija - januar, februar

12 Tiskanje - Osvetljevanje Razvijanje fotografij, kakrπno poznamo danes, se umika novim tehnologijam. Mnogi πe ne verjamejo, da je æe med nami. Po sejmu Photokina lahko s povsem dokazanim dejstvom trdim, da se za klasiëno kemijo v fotografiji æe pripravlja zamenjava. Z novimi napravami so nekateri proizvajalci dali vedeti, da je prihodnost v tiskalnikih. Vendar ste fotolaboranti, ki se bojite cenenih kapljiënih tiskalnikov, lahko povsem mirni. Ne govorim o malih, cenih kapljiënih tiskalnikih, ki so primerni za druæinsko uporabo in lastnike digitalnih kamer, ampak napravah, ki so namenjene hitremu in kakovostnemu delu. Te enote za izdelavo fotografij se na zunaj ne razlikujejo od vaπih danaπnjih osvetljevalnih strojev na umazano kemijo. Od znotraj pa je razlika oëitna. Ni veë æarnice ali laserja. So glave za tiskanje z drobnimi luknjicami in kartuπe z barvami. Tudi papir, na katerem je fotografska emulzija, obëutljiva na svetlobo, se je umaknil novemu proizvodu. Ta se po otipu nië ne razlikuje od vsem znanega foto papirja. Namesto emulzije je kemiëni nanos, ki enakomerno vpija izbrizgane kapljice barve. In kar je najpomembnejπe za ekologe, kemikalij, razvijalca in fiksirja ni veë. Kaj πkodljivega naredi na okolje nova tehnologija, pa πe ne vemo. Digitalna fotokamera med mnoæico πe nekaj Ëasa ne bo izrinila filma. Nekaterim je investicija v novo kamero nepotrebna in fotografirajo premalo, da bi se jim splaëalo kupiti kamero z brezplaënim filmom, tipalom. Vendar te stranke tudi na film malo fotografirajo. Fotografija s filma za mnoge ni zanemarljiv stroπek. Vse veë je lastnikov digitalnh kamer. Letos bo po napovedi proizvajalcev pravi digitalni boom. Mnogi izmed danaπnjih lastnikov nikoli niso bili vaπe stranke. Digitalno kamero so si kupili zato, ker so æe imeli raëunalnik. Kamera je samo dodatna komponenta, ki jim omogoëa zajem slik in ogled le-teh na zaslonu ali poπiljanje po spletu. Zelo malo teh uporabnikov si izpiπe fotografije na medij, kakrπen je papir, pa naj bo to pri vas v labolatoriju ali na domaëem tiskalniku. Bo pa iz leta v leto dela s filma vse manj. e predvsem, Ëe strankam ne poveste, da tudi Ëe imajo digitalno kamero lahko slike izdelajo pri vas. Zato ne zanemarite spoznavanja nove tehnologije in pravilnega vstopa vanjo. Vsi æe vemo, da se jih je kar nekaj opeklo s prezgodnjim nakupom dragih strojev. Od tu naprej pa se priëenja, Ëesar do sedaj niste poznali. Boj za stranke. Pa ne, da vam jih lahko odvzame bliænji konkurent. Vse veë digitalne tehnike prinaπa s seboj vse manj izdelanih fotografij. Z digitalno kamero si æe z majhnim zaslonëkom na njej zadovoljimo prvo potrebo po ogledu fotografije. DrugiË si jo lahko ogledate πe na TV ali raëunalniπkem zaslonu, slika je shranjena na trdem disku, od tu naprej pa le teæko pride v labolatorij. Nekateri jih πe na zaëetku druæenja s tiskalniki veselo tiskajo. Toda prazne kartuπe in vnoviëno seganje v æep prepriëata πe tako zagrizenega fotografa, da je tudi tiskanja kmalu konec. VeËina izmed vas se niti ne zaveda, koliko se danes veë fotografira. Toda kje so vse te fotografije?! Predvsem so izgubljene na trdih diskih ali CD-jih. Vaπa naloga je, Ëe æelite v konkurenënem boju obstati, da nove fotografe prepriëate v izdelavo fotografij. Le tako boste preæiveli na trgu kot izdelovalec fotografij. Letos se bo pokazalo, ali boste lahko kmalu kupovali cenejπe stroje za izdelavo fotografij. Hitri tiskalniki v njih, zdaj vaπi sovraæniki, bodo postali prijatelji. Trikrat niæji stroπki nakupa, manj delovnih postopkov in po zagotovilih proizvajalcev isti stroπki po izdelku vam bodo samo v pomoë. Zaradi cenenosti stroja boste lahko zniæali ceno fotografije in tako postali zelo konkurenëni domaëim tiskalnikom. Ti so æe tako kakovostni in materiali æe tako poceni, da so v tem pogledu povsem primerljivi z vami. Poleg dragega stroja za osvetljevanje in razvijanje fotografij dobite skener brezplaëno. No skoraj, saj je æe vπtet v ceno. Brez skenerja Kot da ni æe dovolj, da vas Agfa, Fuji, Noritsu in Kodak straπijo z novo cenejπo tehnologijo in tiskalniki, je na trg priπel πe gigant Sony. Razvijalcev e-box enot fotobankomatov je vsak dan veë. Samo πe vpraπanje Ëasa je, kdo si bo izboril najboljπe lokacije. In ko razlagam, kaj vse je danes sposobno izdelovati fotografije iz digitalnih datotek, se po glavah posluπalcev vrtijo posebne misli. Kateri lim, bo zaprl odprtino za spominske kartice. stroja niti kupiti ne morete. In to stroja, ki je namenjen za osvetljevanje izkljuëno digitalnih datotek. S skenerjem prebere in nato s procesiranjem podatke s filma pretvori v digitalno obliko.»ez dve ali tri leta boste za njega mastno plaëali, Ëe boste hoteli πe osvetljevati slike s filma. Vendar imate sreëo. Naprave za izdelavo fotografij se moëno cenijo. Tudi mnoæice vaπih strank doma πe dolgo ne bodo uporabljale raëunalnikov in tiskalnikov. Nekatere stranke bodo odπle, mnoæica novih fotografov z digitalnimi kamerami pa lahko prihaja k vam. Toda ali boste Ëez leto ali dve zamenjali svoje stroje s klasiënimi digitalnimi agfami, gretagi, fujiji, kissi ali noritsuji? Pozabite na to. Kako hitro se o tiskalnikih menja mnenje tudi pri fotolaborantih, pokaæe obisk pri tistih, ki so si za veëje poveëave æe kupili tiskalnik. Po nakupu je hvaljenje iztiskane slike z njim samo po sebi umevno. Revija efotografija pa je tudi vam foto laborantom v pomoë. Ni malo bralcev revije, ki pride k vam v poslovalnico samo po revijo. Tu pa nastopi novo razmiπljanje. Do sedaj je stranka priπla k vam, oddala film, napisali ste listek in je odπla. MogoËe ste prodali πe film in seveda zaraëunali fotografije. v digitalni dobi je drugaëe. Strankam bo treba ponuditi veë. Kot prvo znanje. Vaπi zaposleni morajo novo tehnologijo dobro poznati. Danes je na tem podroëju πe veliko teæav. Kot drugo je treba vsaki stranki nekaj ponuditi in pokazati. Predvsem pa razloæiti jim na pravi naëin, da se k vam vrne izdelati tudi digitalno zajete fotografije. Tu vam pomaga revija. Znanje jim lahko ponudite preko revije. Prav tako si s revijo lahko pomagate glede prave izbire kamere in ostalih pripomoëkov. Nenazadnje pa, ko bralec æe pride po revijo, ga v poslovalnici imate. Torej Ëe ste dober trgovec, boste nekaj cenikov lahko zasluæili. 627 slik si je dal izdelati fotograf lastnik digitalca, ki je priπel iz prijetnega dopusta. Pa ni edini ki ima denar tudi za slike. Seveda Ëe vedo, da jih lahko izdelate tudi vi. Misli digitalno! To velja tudi za fotolaboratorij kjer se izdelujejo fotografije πe po klasiënem postopku. M.I. Priloga - Foto labolatoriji Sejem Fotostik, ki bo potekal od 20. do 23. marca na Ljubljanskem gospodarskem razstaviπëu bo letos pokal po πivih zaradi digitalne tehnike in opreme. Vse se bo vrtelo okoli nove tehnologije. Fotolabolatoriji morate biti pripravljeni na novi izziv, to je seznaniti z vaπimi moænostmi mnoæico fotografov, ki so vas do sedaj le redko obiskovali. efotografija bo izπla v posebni prilogi, o izdelavi fotografij v fotolabolatorijih, ki bo brezplaëno dosegljiva na sejmu vsakemu obiskovalcu. S prilogo æelim uporabnikom tako sedanjim kot bodoëim razjasniti dileme glede izdelave fotografij. Predvsem seznaniti jih, da ob digitalni kameri ni treba kupiti πe raëunalnik in tiskalnik. TemveË, da jim lahko v vaπem labolatoriju izdelate kakovostne fotografije Ëeprav fotografirajo s digitalno kamero. Prikazal bom tudi moænost poπiljanja fotografij v vaπ labolatorij po elektronski poπti, shranjevanje slik iz filma itd. V prilogi imate moænost, da tudi vi predstavite svoje delo na digitalnem podroëju in tako obvestite fotografe o vaπi digitalni ponudbi. Tisti, ki ste æe izrazili æeljo po reklamiranju v reviji efotografija veste, da storitev izdelave fotografij ne oglaπujem. Zavedam se, da bi vaπ sosed laborant, tudi Ëe je oddaljen od oglaπevalca 10 km vse izvode raje nesel na Dinos, kot da jih ponuja strankam. Zato bo izπla posebna priloga o izdelavi digitalnih slik v fotolabolatorijih. Priloga z vsemi oglaπevalci bo dosegljiva tudi na CD-ju ob knjigi efotografija in dosedanjimi πtevilkami naπe revije. Za informacije in sodelovanje lahko pokliëete na GSM: 041/ , ali piπete na efotografija@siol.net 22 e-fotografija - januar, februar 2003 Ujemite vsak trenutek OLYMPUS mju-digital made for people The time has come. Pripravljeni smo za hitro πirjenje digitalnega trga. Tako je podpredsednik podjetja Olympus Yosure Kojima s prvimi besedami oznanil prihod digitalne kamere mju. Tik pred oddajo materialov v tiskarno, ko je z revijo najveë dela, se vseeno nisem mogel odreëi prijaznemu povabilu podjetja Olympus Slovenija na predstavitev novega modela mju-digital v vasici St.Wolfgang v bliæini Salzburga.»eprav Olympus zaenkrat tako v analognem kot digitalnem svetu nima sistemske kamere, je za poznavalca fotografske tehnike zelo zanimiv. Modeli kamer, na primer OM-1, Pen, in objektivi Zuiko mu veliko povedo. To podjetje je zelo napredno v medicinski tehniki. V njej pa vladajo kakovost, majhnost proizvoda in predvsem inovativnost. Iz tega znanja in kakovostne optike se je leta 1972 rodila najmanjπa sistemska kamera O-1. Leta 1973 so jo preimenovali v OM-1. Ga ni proizvajalca in poznavalca kamer, ki pred to kamero ne bi snel klobuka v znak spoπtovanja. Podjetje je na koncu 80-tih z modelom OM-707, ko se je priëela doba avtomatske ostritve, prenehalo razvijati sistemske SLR kamere. Toda kakovost, kompaktnost in predvsem inovativnost so ostali. Vse moëi so usmerili v kompaktni razred. Tako se je leta 1991 rodila prva kamera iz uspeπne serije myu. Vsem do sedaj znanim dobrim lastnostim so dodali πe eno. To je design. Zaradi neobremenjenosti s SLR kamerami so ves razvoj vloæili v kompaktne kamere. Kakovost, odliëna optika in nov pristop k oblikovanju kamer so model myu postavili v vseh 12 letih proizvodnje na prvo mesto po prodaji. Vsako leto so naredili pribliæno dva milijona kamer. Podatek, ki ga je posredoval podpredsednik Kojima, govori o kar 23 milijonih prodanih mju kamer. Tako kot veliko drugih fotografov, ki pri svojem delu uporabljamo SLR kamere drugih proizvajalcev, imamo v æepu foto brezrokavnika za vsak sluëaj πe mali analogni mju. Majhnost, kakovost, zanesljivost in weatherproof, torej neobëutljivost tako pred deænimi kapljami, snegom in prahom so mnoge prepriëale v nakup. O tem govorijo predvsem æe prej zapisane prodajne πtevilke. Olympus pa ne miruje tudi v digitalni dobi. Z modeli Camedia so bili med prvimi na trgu πiroke potroπnje. V prejπnjih πtevilkah revije sem napovedal, da se v letoπnjem letu priëne naskok na popolno prevlado digitalne tehnologije v razvitem svetu. Canon je to uradno napovedal æe na Photokini. Na Japonskem skoraj ne morete veë kupiti analogne kompaktne kamere. V ZDA, NemËiji, Veliki Britaniji in razvitih dræavah Azije je trg æe krepko na strani digitalne tehnike. Letos poplavo digitalcev priëakujejo πe v Avstraliji in drugi Evropi. Med uporabniki kompaktnih digitalnih kamer je vse manj razpravljanja o tehniënih podrobnostih. Podatek, koliko toëk in koliko nastavitev ima kamera, vse bolj izgublja svoj pomen. Z mjujem raëunajajo prevzeti kupce v veliki meri z obliko. To se je πe toliko bolj pokazalo na predstavitvi. Ni priπel kdo od vodilnih inæenirjev za tehniëni del, ampak Akinomura Mitsuse, ki je glavni oblikovalec kamere. Za povpreënega druæinskega fotografa so kamere æe tako dobre, da so tehniëni podatki za njih æe brezpredmetni. Vse bo poëasi tako, kot je bilo. Tudi med analognimi kamerami smo zelo redko izbirali najboljπo po tehniënih karakteristikah. V njo smo enostavno vstavili film in fotografirali.»e slika ni bila dobra, je bil kriv laborant in ne slaba kamera ali film, je rekel fotograf. Cena, oblika kamere in kakovost konëne slike so bile glavno merilo pri nakupu. Tega pa nam v digitalnem svetu ne zagotavljajo milijoni toëk, ampak zopet cena na polici prodajalne, vπeënost kamere in konëna kakovost slike. Ker se Olympus zaveda, kaj med kupci pomeni ime mju, so med prvimi letos predstavili uporabniku prijazno kamero mju digital. Danaπnje digitalne kamere imajo vse preveë moænih opcij za navadnega uporabnika, to je druæinskega fotografa. Ko mu jih æeli trgovec na hitro razloæiti, se mnogi ustraπijo silne tehnike. Mju se mnoæici nastavitev izogiba. V kompaktnem razredu so prikazali dva modela; myu 300 in 400. Glavna filozofija teh dveh kamer je - narejeni za uporabnika, nova pot razmiπljanja in enostavnost uporabe. Glede na videno, preizkuπeno in na odziv novinarjev iz vse Evrope kaæe na ponovitev uspeha analogne sestre. Predvsem lastniki analognih mjujev bodo najbolj zanesljivi kupci digitalnega. Ko sem kamero prinesel domov, je bil prvi stavek boljπe polovice: Kako je elegantna! Torej Olympusov slogan made for people je s to kamero uspel. Ker je mju kamere æe prej dobro prodajala oblika, predvsem kadar je neænejπi spol sodeloval pri nakupu, mislim, da so z mju digital zadeli πe bolj v njihovo srce. Lahko bi celo dodali slogan narejeno za æenske oëi. Pomembna bo samo cenovna prilagodlji-vost. Vse drugo kamera ima. Kot æe opozarjam vsa leta, niso vaæni ekstremni tehniëni podatki in mnoæica nastavitev. Kamero je treba po uporabnosti pribliæati uporabniku, kot je druæinski fotograf. Torej brez vseh mogoëih odveënih nastavitev za razmiπljanje, kaj bi πe lahko spremenil. Mju se je tem potrebam prvi pribliæal. Seveda, slika mora biti toliko dobra, da uporabnika zadovolji. Kakπno kakovost pa potrebujemo, je precej raztegljiv pojem. In digitalne kamere æe premorejo kakovost tudi za zhtevne. Zato so kamere mju v prednosti predvsem zaradi oblike in dobrega imena v kompaktnem razredu. To je glavno vodilo, ki hitro pritegneta kupca. Da ima na predstavitvi glavno besedo oblikovalec in ne tehniëni inæenir, veliko pove, kaj med mnoæico kupcev prodaja foto kamero. Koliko povpreënih kupcev avtomobila pa zanima, kako so izdelani bati in druge podrobnosti.»e je mali avto lep, ima solidno ceno in je reklamno pravilno podprt potem je tudi prodajno uspeπen. To je kamera za Capture Every Moment (ujemite vsak trenutek), so nam dejali pred zaëetkom fotografiranja. S prav vsako digitalno kamero prav to lahko poënemo. Mju digital je to idejo zaradi enostavnosti uporabe πe bolj pribliæal mnoæicam. In πe neka prednost mju kamere. Ker so vse mju kamere weatherproof (odporne na vodne kaplje, sneg, prah, drobni pesek) in so to hoteli tudi dokazati, so 150 novinarjev odpeljali v za digitalne kamere ekstremne razmere. Sneg, minus 10 0 C, sneæne aktivnosti in opremljeni z mjuji smo kamere v teh pogojih tudi preizkusili. Vsak je dobil πe 128 MB xd kartico, dve bateriji in pet ur sodelovanja v razliënih aktivnostih. Zaradi mraza in atraktivnosti smo si jih z veseljem udeleæevali in fotografirali. Mjuji so zdræali. Fotografi brez toplih tekoëih pripomoëkov ne bi. Naredil sem 122 posnetkov in 250 filma v teh razmerah, pa mi kljub nië kaj neæni uporabi zaslona, zooma in bliskavice ni uspelo pokuriti prve baterije. Torej so digitalne kamere tudi v tem pogledu moëno napredovale. Vsi, ki iπëete in æelite mnoæico nastavitev, boste razoëarani. Tudi marsikateri evropski novinar iz raëunalniπkega sveta bi rad kameri πe kaj dodal. Ne morejo iz svoje koæe. Toda potem kamera ne bi veë ustrezala svojemu namenu, to pa je enostavnost uporabe. Dobro fotografijo je treba zajeti Ëimbolj preprosto. Le tako je kamera lahko namenjena mnoæici in ne dosedanjim uporabnikom digitalcev, ki jih bolj zanimajo tehnika in nastavitve kot fotografija sama. Od sedaj naprej je uporabnost kamere poleg cene na prvem mestu. Kdor si v analogni kot digitalni tehniki æeli veë, kupi kamere, ki so predstavljene v Ëlanku Od preizkusa do nakupa. Kamere πe kak mesec ne bo moë kupiti. Tudi cena, Ëeprav so jo æe napovedali, se lahko πe spremeni. PoËakati bo treba, kaj bo v kratkem ponudila konkurenca. Zato bomo uporabnosti primerjali kdaj drugië.»e vas πe vedno mikajo tehniëni podatki in ne namen kamere, saj bo tako kot analogna lahko zadovoljila veëino druæinskih fotografov, jih boste lahko kmalu prebrali v raëunalniπkih revijah. V njihovi domeni je svet πtevilk in nastavitev, ne fotografija. O razliki med tremi in πtirimi milijoni toëk znajo napisati pol revije. Ko pa pogledate konëni rezultat, fotografijo, pa lahko da razlike sploh ni. TehniËni podatki so za mene zgolj skupek πtevilk in besed. Kakovost mjuja in tudi konkurenënih kamer za ciljno skupino, ki so ji namenjene, to pa so druæinski fotografi, je odliëna. V tem med kolegi novinarji ni veë dileme. Lahkotnost uporabe ima æe veëji pomen. Mislim, da veë kot tehniëni podatki pove tudi naπ preizkus v praksi in besede podpresednika Yosure Kojima. Niti ena kamera danes v teh ekstremnih pogojih ni zatajila. Sam æe vseskozi opozarjam, da je treba dati prednost veëji uporabnosti pred tehniënimi podatki in mnoæico nastavitev. Z veseljem priëakujem v naslednjih mesecih odgovor konkurentov. Takrat pa bom preizkusil in ocenil ponudbo, a predvsem iz vidika uporabnosti, kakovosti in cene. Digitalni mju pa v mojem æepu ali æepu poklicnih kolegov πe nekaj Ëasa ne bo zamenjal analognega. Odzivni Ëas je πe vedno predolg, da bi nas reπil iz teæav, ko na refleksni kameri zmanjka baterije, je zapolnjena kartica ali kako drugaëe zataji. V tem tehniënem detajlu Ëaka razvojne inæenirje v prihodnosti najveë dela. Na koncu tridnevnega druæenja z mju kamero pa πe veliko preseneëenje. Kamere so nam kar dali. Tudi 128 MB xd kartico s posnetki so nam pustili. Japonci æe vedo zakaj. Glede na njihov celotni vloæek v prvo predstavitev novega mju digital 300 in 400 se kaæe dejstvo, da v dobro prodajo verjamejo tudi v digitalni dobi. So na dobri poti. Oblika kamere, enostavnost uporabe, in moëan marketinπki pristop, ki je zelo pomemben. Pa ta zapis ni nastal zaradi njihove dobrote. Z njim æelim πe bolj potrditi moja predvidevanja, da se tehnika pribliæuje koreninam. O tem vas æe dolgo obveπëam tudi sam. V analognem svetu vemo, za koga je kompakt, hibrid ali reflex. V digitalnem se z mju digital vraëamo na staro pot. Ne samo tehnika, ampak tudi uporabnost.»e pa sta zraven πe kakovost in prijetna oblika, tehtnica hitro prevaga v vam æeleno smer. Tako bo tudi pri naslednjih predstavitvah kompaktnih kamer drugih podjetij. Sejem PMA v Las Vegasu in CeBit v Hanovru bosta dala prve odgovore. Æe za letoπnje leto sem napovedal pribliæanje tehnologije uporabnikom in ugodnejπe cene. Pri Olympusu imajo slogan ZaËnimo digitalno. Sam æe nekaj let govorim podobno. Misli digitalno Kolegu iz Zagreba se je zgodila neprevidnost in se je s kamero vred zvrnil v kup snega. NiË kaj veselega izraza se ni postavil pred objektiv. Bo mju Ëez Ëas πe deloval? Japonci, med njimi sam glavni oblikovalec kamere mju Akinomura Mitsuse (desno), pa so se veselo smejali.»e bi mi uporabniki in preizkuπevalci kamer æe takrat vedeli, da bodo kamere ostala naπa last, jih ne bi tako grobo izkoriπëali. Pustili bi jih lepo na toplem v naπem æepu. Je pa namen, da v praksi izvemo, kaj zmorejo tudi v takih pogojih, povsem uspel. Mju je uporabniku prijazna kamera. Zaradi aluminijastega ohiπja je robustna in zaradi dodatne zaπëite zaπëitena proti prahu, pesku, vlagi, snegu in deænim kapljam. Lahko reëem, da je prva predstavljena kamera z novim naëinom razmiπljanja. Pogoji, v katerih smo mju preizkuπali, tudi za novinarje niso bili prizanesljivi. Sneg, mraz, veter so nas prisilili v delo. e dobro, da so bile na programu aktivnosti, katerih smo se sami udeleæavali in tako tudi med zabavo fotografirali. Ski joring, vzlet z balonom, voænja s pasjo vprego, hoja po vrveh, napetimi med drevesi, in spust po vrvi v globino so kar klicali, da se med seboj fotografiramo. Ker je prekmalu zmanjkalo okrepëilnih napitkov, med nami so bili tudi skandinavci, smo se za preæivetje preizkusili tudi v izdelavi igluja. Glede na razmere, v katerih smo fotografirali, sem πe bolj prepriëan, da digitalna tehnika ne zataji tako kmalu. Nekateri smo fotografirali πe s svojimi digitalnimi refleksnimi kamerami, ker smo hoteli imeti vse dokumentirano tudi za revije. Saj nismo vedeli, kaj bo s posnetki, posnetimi z mjuji. Lahko da nam jih sploh ne bi pustili. Tudi refleksne so se v ekstremnih pogojih glede porabe energije dobro dræale. Torej ne izgovarjajte se veë na te slabosti digitalcev, ker so æe preteklost. e-fotografija - januar, februar

13 Reprodukcija Srednja πola za oblikovanje in fotografijo in e-fotografija Muzeji, knjiænice, in mnogo drugih ustanov æe od zaëetka fotografije uporabljajo tehniko reprodukcije. Rokopisi, knjige, Ëasopisi, tehniëne in strokovne publikacije, likovna dela, znamke, grafike itd. so izvirniki, ki jih je treba reproducirati tako za arhiv kot za prikaz. Reprodukcija lahko poteka tako po analognem postopku s fotokamero na film kot po digitalnem prek skenerja. Vseh izvirnikov pa ne moremo neposredno skenirati. Omejeni smo pri nosilcu izvirnika. Ali je prevelik ali pa izvirnika ne moremo postaviti na aparaturo. V tem primeru izvirnik najprej fotografiramo, nato pa skeniramo, Ëe uporabljamo film in shranimo v digitalni obliki. Z sodobnimi digitalnimi kamerami je profesionalna reprodukcija v muzejih, galerijah, javnih ustanovah v veëini primerov domena digitalne reprodukcije s fotodigitalnimi kamerami. Torej skeniranje odpade. Kaj je boljπe, πe vedno ostaja dilema veëine fotografov. Narediti reprodukcijo na diapozitiv velikega formata, negativ ali pa zapisati neposredno v digitalno obliko. Vsaka zahteva potrebuje svoj naëin zapisa. Diapozitiv je πe vedno najboljπa moæna reprodukcija originala. Vendar samo dokler slike ne prenesemo na foto papir ali dia skeniramo. Pri teh dveh postopkih, tako analognem kot digitalnem, smo prednost pred digitalnim neposrednim zapisom izgubili. Negativ ima mnogo slabosti naproti kakovostni reprodukciji z diapozitivom, vendar boljπi zapis, kot Ëe diapozitiv reproduciramo na foto papir. Najboljπe rezultate iz negativa πe vedno dobimo na poveëevalniku. Dragi labolatorijski stroji, predvsem digitalni, imajo mnogo omejitev. Prva je samo 8-bitni zapis po RGB barvi, kar pomeni, da lahko na foto papir zapiπemo samo 16.8 milijona tonskih vrednosti. Mnogo, mnogo tonskih vrednosti, ki nam jih zapiπe film ali digitalna kamera se na teh strojih za hitro produkcijo fotografij izgubi. Seveda govorim o vrhunski reprodukciji originala in ne o domaëem arhivu. S sodelovanjem profesorjev na Srednji πoli za oblikovanje in fotografijo smo odkrivali skrivnosti reprodukcije predvsem iz vidika, do kje seæe kakovost danes. Preizkus smo opravili tako z analognimi kamerami na film kot z digitalnimi. Za reprodukcijo tiskovin in risb smo uporabili tudi skener. Film in slike smo razvili v fotolabolatoriju. Za primerjavo smo uporabili πe poveëevalnik. Digitalne datoteke smo tako neobdelane kot popravljene v digitalni temnici (raëunalniku) osvetlili na digitalnih osvetljevalnih enotah in izpisali tudi s tiskalniki na razliëne gradacije papirjev. Duπan Lipovec, akril na platno, 70 x 60 cm. Tudi na film dobimo odliëne rezultate, πe posebej Ëe uporabimo poveëevalnik in ne digitalnega labolatorijskega stroja. Vendar se ta postopek na æalost πe redko uporablja. Tako digitalizacija filma kot digitalna kamera imata doloëene omejitve. Delujeta samo v RGB podroëju in v veëini primerov je izpis moæen s samo 16,8 milijona barvami, kar je za vrhunsko reprodukcija izvirnika premalo. Aleksander Jarc, olje na platno, 60 x 70 cm. Ob primerjavi fotografiranja oljne slike po analognem in digitalnem postopku hitro pridemo do novih spoznanj. Medtem ko smo Ëakali rezultate s filma, smo z digitalnim pristopom iskali takπne podrobnosti, kot sta pravi kot in oddaljenost svetlobnega izvora za Ëimboljπi prikaz nanosa oljne barve. Za reprodukcijo znamk nam je zadostovala æe kompaktna digitalna kamera. Reprodukcijo smo naknadno popravili v programu za obdelovanje fotografij.»rna je Ërna, bela je bela, barvne vrednosti so izëiπëene. Popravljena sta ostrina in kontrast. Desno je reprodukcija na film in fotografija narejena v fotolabolatoriju.»e sedaj skeniramo film ali sliko, se zgornji direkto digitalno zajeti sliki ne pribliæamo. Brez kakovostne priprave ni dobre reprodukcije. Tudi brez libele v reprodukciji ne gre. Medtem ko se na filmu πe niti ni zgradila latentna slika, smo na zaslonu lahko æe analizirali digitalni posnetek. 24 e-fotografija - januar, februar 2003 France Slana, akvarel, 120 x 60 cm. Slika je bila za steklom. Z digitalno kamero smo se hitro izognili odbojem in nastavili pravilno osvetlitev. Film je po osvetlitvi na foto papir izgubil na ostrini. Struktura papirja izvirnika se je moëno izgubila. Od tu naprej smo delovali samo πe digitalno. Film dobro poznamo, vemo za njegove dobre lastnosti. Nova odkritja v digitalnem svetu so bila bolj zanimiva. Preizkusili smo kar nekaj digitalnih SLR kamer. Levo: film, fotopapir. Desno: skenirano. Spodaj: skenirano in obdelano v programu. Reprodukcija preizkusne tiskovine je na prvi pogled nezahtevna, vendar skriva mnogo pasti. Potrebujemo dobro ostrino, pravilno je treba osvetliti celo povrπino, da je bela povsod bela, barve morajo biti Ëiste, siva nevtralna in slike tonsko pravilno zapisane. Tako dia kot negativ imata teæave pri dobrem reproduciranju vseh teh elementov. Tudi digitalec ima teæave. Ima pa tudi prednost. Njegova datoteka je boljπa kot tista, ki jo dobimo iz πe tako dobrega skenerja. Ko pa imamo reprodukcijo v digitalni obliki, nastopi fotograf - Ëarodej. Popravi ostrino, belino, naredi Ërno-Ërno, zasiëi osnovne barve. Zamaskira barve, odpre sive tone, na koncu pa popravi πe barvne slike. Sliπati je zapleteno, vendar v pol ure je reprodukcija enaka izvirniku. V tem primeru se je kapljiëni tiskalnik mnogo bolje obnesel kot osvetljevanje na foto papir. V veëini primerov, je bolje tiskane originale skenirati s skenerji, kot da jih fotografiramo. Izvirne slike slovenskih slikarjev nam je za reproduciranje prijazno posodila galerija KRALJ, Kriæevniπka ul. 4, Ljubljana. S fotografskimi in grafiënimi izkuπnjami smo iskali prednosti in slabosti prve in druge tehnologije zapisa. Od umetniπke oljne slike na platnu, akvarela, ki je bil v okviru za steklom, znamk, reliefa, Ërtnih predlog. In ugotovitve? Vsega, kar smo se nauëili v analogni fotografiji, nam πe tako dobra in draga digitalna kamera ne more nadomestiti. Tehnika nam prinese samo laæje delo in veë moænosti, vendar le v primeru, Ëe obvladate osnove fotografije in svetlobo. Kot æe povedano, dia je dia. Enkratna reprodukcija, tako v barvah kot risbi. Negativ ima svoje omejitve. Najboljπe slike iz njega na fotopapir pa πe vedno dobimo prek poveëevalnika. V to smo se πe enkrat prepriëali. Digitalna reprodukcija prek fotokamere pa prinaπa nove prednosti. Hitrost je na prvem mestu. Po vsakem posnetku takoj vidimo napake tako v odboju svetlobe od originala, napaënem tonskem in svetlobnem zapisu. Nadzorujemo lahko tako plastiënost zapisa oljne slike kot pravilno osvetljenost Ërtne grafike ali sence v reliefu plastike. Kakovost? Ni vpraπanja. Film daje vrhunsko kakovost. Vendar samo, dokler je diapozitiv original ali pa slike iz negativa izdelamo prek mehke svetlobe poveëevalnika. DoloËeni izvirniki, predvsem akvareli, so tako najlepπe zapisani. Digitalni film ne zaostaja. e v veliki prednosti je, Ëe je treba reprodukcijo shraniti v digitalno obliko za tisk, iztisk na tiskalnikih, prikaz na zaslonih ali jih shraniti na CD. Nadziranje postopka od priprave svetlobe, osvetlitve in nato popravljanje izvirne reprodukcije v programu za obdelavo fotografij prinese vrhunske rezultate. Torej, Ëe æelite kakovostno, hitro in ceneno reprodukcijo izvirnika, ni izbire. Samo tisti, ki nove tehnike πe niste preizkusili v praksi ali pa niste pripravljeni v nove investicije, je ne priporoëate in se jo izogibate. Olajπajte si delo, prihranite Ëas in denar tako sebi kot stranki. Izberite digitalno. Matjaæ intihar e-fotografija - januar, februar

14 Di g italna temnica Kupujete raëunalnik? Kupite ga pri znanem trgovcu, ki vam omogoëi tudi pomoë strokovnjaka, ki raëunalnik priklopi, vstavi programsko opremo in preizkusi prikljuëitev kamere, skenerja in tiskalnika. RaËunalniπko neizkuπen fotograf ima ponavadi teæave æe s prikljuëitvijo kablov, da o teæavah pri nalaganju programske opreme niti ne govorim. Vaπi prijatelji, vsi po vrsti raëunalniëarji, lahko naredijo veë πkode kot koristi, seveda s svetlimi izjemami. Tako sem zapisal v drugi πtevilki revije v Ëlanku o nakupu raëunalnika - digitalne temnice.»lanek je padel na plodna tla. Kolega je kupil nov raëunalnik z novim sistemom in kmalu se je pokazal kup preglavic pri uporabi prejπnjih programov in naprav (tretja πtevika). Tudi sam sem se odloëil za posodobitev, vendar kot æe zadnje desetletje, pri konkurenci Apple. Teæave so æe na zaëetku drugaëne. Dobiti predraëun, je prva. Teæave! Vendar vse reπljive V prejπnji πtevilki smo spoznali potencialne teæave z novimi sistemi in njihovo neprilagojenost na starejπo programsko opremo. Omenjene teæave najveëkrat nastanejo v poslovni uporabi, kjer je Ëas zlato. Hitro menjavanje odsluæene strojne opreme, nova programska orodja in mnoæica njihovih razliëic prinaπa kopico problemov, Ëe hoëeπ biti kompatibilen s strankami. Zavedati se je treba, da se je s prihodom digitalne fotografije æe mnogo fotografov odloëilo za nakup raëunalnika. V prihodnjih letih se jih bo πe veë. Teæave se jim pojavljajo iz dneva v dan, saj πe nimajo izkuπenj v tej tehnologiji. Mnogim je raëunalnik nekaj povsem novega. Med ljubiteljskimi fotografi, ki si kupijo raëunalnik v prvi vrsti za obdelavo fotografij, teh problemov ni. Vsaj ne v tolikπni meri. Dovolj zmogljiv raëunalnik s samo najpotrebnejπimi programi bo redko delal teæave. Te nastopijo πele pri nakupu novih komponent in njihovem priklopu. Vendar Ëe se dræite nasveta in izberete prodajalca, ki vam ponuja tudi naknadno pomoë, veëjih teæav ni. Vse je reπljivo. IBM-PC ali APPLE? Apple seveda! Tako reëem jaz, ker sem njihov uporabnik æe dolga leta. Pa ne berite Ëlanka v smislu samo apple je dober. Je dober, najboljπi. Ampak! Izhajam iz PC-jev, za resno profesionalno delo pa se je bilo treba odloëiti drugaëe. Pred desetimi leti, ko sem se odloëal za nakup kakovostnega skenerja, druge moænosti ni bilo. Tudi raëunalniπkega znanja glede PC-jev, DOS-a in prvih oken je bilo malo. Sam ga sploh nisem imel, pa Ëeprav sem bil æe nekaj let uporabnik PC-ja. PreveË je bilo moænih teæav, Ëe si sam brskal po nastavitvah, in premalo strokovnjakov na dosegu roke za obvladovanje le-teh. Maci mi dobro sluæijo æe deset let, a strokovnjakov za teæave πe zdaj skoraj ni. Tistih prijateljskih, brezplaënih, pa sploh ne. Teæav je malo, odpravim jih lahko na sreëo kar sam. Vse je dovolj enostavno in tudi sam sem se moral prebiti skozi probleme. V grafiëni pripravi je bilo πe pred desetimi leti problem obdelovati veëje bitne (slikovne) datoteke. Nekaj veëjih tiskarn je premoglo izredno kakovostno in drago, vendar æe zastarelo tehnologijo. Veliki bobenski skenerji in sistem raëunalnikov za obdelavo s posebnimi programi so bili pred leti, ko πe ni bilo namiznega zaloæniπtva, dosegljivi samo njim. V namiznem zaloæniπtvu, ki je zaëelo rasti v garaænih podjetjih, pa je bil nakup pregreπno dragih, za takratne razmere najzmogljivejπih PC-jev 486/66 Mhz ali πe draæjih applov velik finanëni zalogaj. 486 z 32MB RAM-a in 500MB diska je stal pribliæno DEM. Najnovejπi apple, Quadra 650, pa celih DEM. e zdaj hranim predraëune. 1MB RAM-a je stal toëno 100 DEM. Radiusova grafiëna kartica za TrueColor (16,8 mio. barv) prikaz barv na zaslonu in z grafiënim pospeπevalcem pa polnih DEM. Za danaπnje Ëase nerazumljive cene, takrat realnost. Na katerikoli grafiëni sejem v tujini sem πel ali v podjetja, kjer so imeli democentre z opremo, vsepovsod so imeli apple. Le v naπi Sloveniji so me vsi prepriëevali v PC-je. Kolegi, ki so se tudi æe opremili z opremo za oblikovanje logotipov, vizitk, knjig, raëunalniπko pripravo za tisk in osvetljevanje datotek z laserskimi osvetljevalnimi enotami, so bili tudi veëinoma na PC-jih. Toda nihëe se takrat πe ni resno ukvarjal z obdelavo veëjih kakovostnih slik. Diapozitive so nam skenirali na velikih bobenskih skenerjih v tiskarni Delo, sami pa smo jih samo πe vstavljali v programe za postavljanje strani, Ventura, PageMaker ali QuarkXPress. Tudi sam sem se zaëel Ëedalje bolj nagibati za PC. Saj nisem neumen, da bom dajal πe enkrat veë denarja za jabolko. Zopet se je pokazalo, da smo Slovenci najbolj pametni. Ves svet je za resno profesionalno uporabo uporabljal raëunalnike Apple, le pri nas so te vsi brez praktiënih izkuπenj prepriëevali v nasprotno. Ko sem spoznal πe nekaj novih ugotovitev, sem se hitro streznil. Do tedaj smo vse datoteke prenaπali prek disket, saj tekstovne datoteke niso zasedle veliko prostora. Pri fotografijah pa smo kar naenkrat imeli datoteke krepko prek 1,4 MB. Treba je bilo kupiti izmenljive diskovne enote. Za Apple raëunalnike je bilo vse æe dobavljivo in preizkuπeno, za PC-ja pa mi je vsak strokovnjak priporoëal svojo reπitev. Kaj narediti, da bo PC bral Apple datoteke, ni vedel nihëe. Ko pa so mi ob nakupu skenerja πe razloæili, da s PC-ji nimajo izkuπenj, sem se æal moral odloëiti za veë kot DEM draæji apple. Po nakupu mi nikoli ni bilo æal, da sem se odloëil za raëunalnike tega podjetja. No, nikoli ne reci nikoli, raëunalnik je le raëunalnik. Sam danes πe vedno za profesionalno delo uporabljam Mace. Tudi vsi profesionalni programi za obdelavo slik in postavitev strani (PhotoShop, Illustrator, PageMaker) so bili najprej narejeni za njih in πele nato za PC. Sistem MacOS je izredno zanesljiv, v ohiπju je æe vse, kar potrebujeπ za svoje delo. Æe moj prvi je imel SCSI, CD, 24-bitno grafiëno podporo, modemski izhod, mreæno podporo. e zdaj je v pogonu. Z njim æe deset let krmilim skener. Ima πe kdo 486, brez predelav, da ga uporablja za profesionalno delo? Takrat je bil Mac nekaj let pred PC-ji. Zdaj razlike ne opaziπ veë. Predvsem kdor nikoli ni delal na Macih, ne razume, zakaj bi se sploh odloëil za ta nakup. Lepπe ohiπje ne odtehta viπje cene. Nekatere prednosti appla in MacOS sistema pa opazimo samo njegovi uporabniki. Novi G4 VeËkrat sem æe poudaril, da raëunalnike potrebujem za profesionalno delo, obdelavo fotografij in postavitev publikacij. Manj ko odpiram raëunalnik ali menjavam programe, bolje je. Torej me ne zanimajo novi sistemi, najnovejπi programi, hitrejπi procesorji, zmogljivejπi hladilniki. Pomembno mi je, da je raëunalnik s sistemom tako dober, da ga uporabljam kot drvar sekiro ali motorno æago. Med delom ne sme zatajiti. Zato pa obstajajo draæja profesionalna rezila in motorne æage. Za domaëo uporabo jih ne kupimo, raje si izberemo cenejπe orodje. Od nekdaj mi je raëunalnik samo πkatla, ki mi pomaga hitreje priti do cilja in zasluæiti. Dokler dobro deluje, vse pustim tako, kot je. Vsake dve leti zamenjam starejπi raëunalnik in vse programe, da sem kompatibilen s strankami. Pri drugih raëunalnikih pa ne spreminjam nië. Ne dodajam novejπih verzij programov ali novega sistema. Potreba po novem raëunalniku nastane, ko se pokaæejo prve beta verzije novih programov. Urednik mi prinese nov logotip. HoËem ga odpreti, pa ne gre. Ni pravi format zapisa. Datoteko zaæenem z Illustratorjem. V njem je bila narejena, pa mi jo tudi noëe odpreti. PokliËem oblikovalsko agencijo in seveda nië ni narobe z datoteko. Njihov zunanji sodelavec uporablja najnovejπo verzijo. Toda kako, saj je πe niti kupiti ne moreπ?! Pri datotetah iz novega PhotoShopa 7.0 mi je bilo dovolj. Zopet so vsi uporabniki, ki ne kupujejo programov, æe zaëeli z njim veselo shranjevati datoteke v JPEG in ZIP zapise, s starejπimi verzijami programov pa jih nismo mogli odpirati.»e te æe industrija ne prisili v nakup novega programa, te pirati. Ste opazili, kako tale pisec hvali raëunalnike Apple? Pravi PC navduπenci se z menoj ne strinjate. Vas v prvi vrsti ne zanima obdelava slik, ampak πarjenje po oknih. Macov zaprti sistem pa vas tu ne zadovoljuje. PC zagreteæi! Preberite Ëlanek do konca, πe preden mi zaënete oporekati prek elektronske poπte. In duπa vam bo olajπana. Po nakupu Apple raëunalnika in MacOS sistema ni vse tako lepo. Teæava πt.1 (predraëun) Za novi dvoprocesorski G4 in sistem MacOS 10.2 so uporabniki æe povedali, da dela zanesljivo. Nikoli ne kupim prvih verzij, ki πe niso preizkuπene. Maca ne morete kupiti kar za vsakim vogalom. Dva, tri podjetja se pri nas ukvarjajo z njihovo prodajo, pa πe ti jih nimajo vedno na zalogi. Tu nastanejo prve teæave. Dobiti predraëun. PokliËem kolega, ki mi æe veë kot deset let dobavlja opremo, pa je v teh letih poslovno tako zrasel, da za stare prijatelje ni veë Ëasa. Zaman sem Ëakal 14 dni na predraëun. Odgovor je vedno bil: Jutri, taka guæva! Ne preostane mi drugega, kot da grem h konkurenci. Pa bi dal raje njemu zasluæiti. No, tudi najveë popusta bi si izboril. Poπljem e-poπto s proπnjo za ponudbo na novo podjetje, ki mi je pred kratkim poslalo vsiljivo reklamno e-ponudbo. Sedaj je bilo sporoëilo dobrodoπlo. Dobil sem suhoparen odgovor, da si vse podatke lahko ogledam na njihovih spletnih straneh. HoËeπ zapraviti denarja za mali avto, pa te niti ne pokliëejo. No, pri tretjem, zadnji moænosti, sem hitro priπel do ponudbe. Poklical sem serviserja, ki mi je æe veëkrat dejal, da pri njih ni najbolj ugodne ponudbe, zagotavljajo pa hitro in kakovostno pomoë po nakupu. Dodala sva πe malo RAM-a, tega ni nikoli dovolj, SCSI kartico, saj je ta v grafiki πe vedno potrebna, in novi Adobe Collection ter se dogovorila za dostavo. Seveda, prej je dobrodoπlo plaëilo predraëuna. Teæava πt. 2 (za vse sam)! Po nekaj dnevih zamude mi le prinese opremo. Vse sem æe imel pripravljeno. Iz prejπnjega raëunalnika sem vse datoteke z diska prenesel na zunanji disk in izklopil vse kablovje. Priklopil je novi G4. Zopet neka Apllova posebnost. Za klasiëne CRT zaslone ni veë izhoda na kartici, ima samo izhod za dva LCD zaslona. No, hvala bogu, vsaj pretvornik je priloæen. Vendar samo eden. Za drugi zaslon morate kupiti originalni Apllov zaslon. Sistem in kupljene programe so æe vstavili v podjetju. tart. Prvo razoëaranje. Maca se ne priæge veë prek tipkovnice. Pa tako dobro se je to zdelo uporabnikom! Postavi se sistem, ki je sedaj πe bolj zanesljiv, saj deluje pod UNIX-om. Dodava πe stare pisave in preizkus. Pred uro sem prenehal s postavljanjem revije na starem raëunalniku, sedaj æe postavljam naprej z novim. Super! Teæav, ki jih je imel kolega z XP-ji in jih je reπil z zamenjavo za starejπo verzijo sistema, nisem imel. Vse deluje. Sistem MacOS X je popolnoma nov. NiË ni primerljivo s starejπo verzijo. Najprej deluje, kot da bi priπel na nov planet. Serviser mi pokaæe glavne lastnosti novega sistema. Preizkusiva πe delovanje mreæe med Maci in PC-jem, vse deluje. Toda novi sistem se mi zdi zapleten, æelim izvedeti veë. Tudi knjige je pozabil prinesti, bo drugië, pravi. Teæava πt. 3 (za veëno sam)! Telefon, kratek pogovor in serviser æe leti v Novo mesto. KliËe pomembnejπa stranka. Pri meni je opravil. PlaËal sem, raëunalnik deluje, kar manjka, pa æe πe dobim. Na vratih mi da πe nasvet. Potrudi se delati z novim sistemom. Mnogi so obupali in OS 9.2. vklopili nazaj. Od takrat naprej ga nisem veë videl, Ëeprav sem ga nekajkrat klical. Tudi knjig od sistema πe nisem dobil. Treba je vstaviti πe dodatni disk in grafiëno kartico za drugi monitor. Kot pred desetimi leti pri prvem Macu sem tudi sedaj ostal sam. Ni prijateljev, ki imajo Maca za to, da raziskujejo sistem in stalno vstavljajo nove kartice, in mi pomagali reπiti teæavo. Hvala bogu, da je vse enostavno tudi za uporabnika. SCSI dela, prav tako USB in FireWire. Stare datoteke delujejo kot prej, fonti so, PostScript prav tako. Delam lahko, to je najpomembnejπe. Toda æelim si dodati nove komponente, ki mi jih serviser ni uspel vstaviti. Poizkusim sam, saj sem Mace æe odpiral. RaËunalnik se odpre samo s potegom zapore. Ni nobenega vijaka kot na PC-ju. Pogledam, kje so PCI vodila in vstavim grafiëno kartico iz starega Maca. Zaæenem raëunalnik in stvar deluje. Bravo jaz! Pogledam πe, kje je mesto za dodatni disk, prikljuëek je æe pripravljen. Prav vabi, da kablovje zdruæiπ z enoto. Priklopim, malo dvoma je. Kaj Ëe se bo skuril disk. Tega πe nisem poëel, ampak kabli so bili tako logiëno pripravljeni, da so kar vabili, da jih vstavim sam. Vseeno priægem raëunalnik. Bravo, tu je! e kratko formatiranje in disk deluje. PoËutil sem se kot pred desetimi leti, ko sem po poπti iz tujine dobil dodatnih 16 MB RAM-a. Prodajalcu raëunalnika se ni dalo do mene samo zaradi vstavitve majhne ploπëice. Sam se takrat raëunalnika πe nisem upal odpreti. Kar po telefonu mi je povedal, kam vstavim ploπëico. Priægem raëunalnik v nejeveri in s strahom, vendar operacija je uspela. Æe takrat je sistem avtomatsko sam prepoznal veëjo koliëino RAM-a. Zdaj je to za mnoge raëunalnikarje preprosto opravilo, takrat in danes za laika nemogoëe. Tudi avtov vsi ne popravljamo in dodelujemo sami. PC-ja nikoli nisem v celoti postavil sam. Bilo je prezapleteno in nisem æelel izgubljati Ëasa z DOS-om in Windowsi. Naproti MacOS sistemu je bilo to moëno teæavno delo. Najbræ so danaπnji XP-ji æe druga pesem. Znancev, ki obvladajo PC inπtalacijo, je veliko. Tako sem pred nekaj dnevi æelel vstaviti Ëitalec kartic. Pa mi ga nikakor ni uspelo. Oh ta PC. Pride kolega, ki je za prejπnjo πtevilko napisal Ëlanek s teæavami XP-jev, in se mi zaëne smejati: Najbræ imaπ πe pod DOS-om izklopljeno moænost uporabe USB-ja. Uporabljam namreë πe Windows 98. Gre v SetUp, vklopi funkcijo in Ëitalec deluje. PoËutil sem se kot mehanik v novi avto delavnici z raëunalniπko podporo. Ko pripeljejo oldtimerja, se vsi poskrijejo. PokliËejo tistega, ki je æe nekaj let v penziji. Le ta πe obvlada πraufanje v praven pomenu besede. Pri novih avtomobilih se menjajo samo πe vitalni deli, ki jih je raëunalnik izdal, da napaëno delujejo. Kmalu bo tudi v mehaniëni delavnici vodja raëunalniπki strokovnjak in ne izuëeni mehanik. Izbira za domaëega fotografa (priporoëilo) Ker sem vajen Macov, jih bom sam πe naprej uporabljal. Glede navedenih teæav pa jih veëini uporabnikov ne priporoëam. Serviserja s CD-ji sistema in knjigami πe do danes, mesec dni po nakupu, ni. Nisem teëen, ker jih zaenkrat πe ne potrebujem. Ne zanima me raziskovanje vseh nastavitev, da bi potreboval literaturo. Vse tisto, kar potrebujem, deluje. Lahko skeniram, obdelujem slike, postavljam tiskovine, osvetljujem in tiskam. Kupil pa sem πe novega PC-ja z XP-ji. V to so me prisilili igrice, ki jih igra sin. Sam bi bil πe vedno zadovoljen s 600 MHz Celeronom in sistemom letnika 98, saj ga uporabljam samo za internet. Pa gredo igrice na njem tako poëasi in grafika je tako uboga, da sem se moral omehëati in odloëiti za zamenjavo. Novi PC ne deluje nië slabπe ali poëasneje kot novi Mac. Kakπen ukaz se izvrπi πe celo hitreje. Vendar z nasmehom na obrazu in dvomom gledam to neugledno ohiπje, ki ima πe disketni pogon. Maci jih æe nekaj let nimajo veë. Le kateri fotograf bo lahko slike prenaπal prek Za mene πe vedno najboljπa izbira! Za vas? diskete, manjπe datoteke pa potujejo prek interneta ali mreæne povezave. Vam, novim kupcem raëunalnika za obdelavo fotografij, raje priporoëam PC-ja. Ne mislite, da sem se ogrel za PC-ja in XPje. Vendar za PC-ja imate pomoë pri inπtalaciji programov in dodatnih delov skoraj v vsakem nadobudneæu, ki veselo kopira in prepisuje igrice, programe, glasbo itd. DomaËega strokovnjaka lahko najdete med sodelavci v sluæbi ali med sosedi, Ëe ste si v dobrih odnosih kljub dejstvu, da imate za 100 MHz hitrejπi stroj. Saj veste, zavist je slovenska slabost. PomoË vas bo stala pivo ali dve. Toda to je πe vseeno bolje, kot da Ëakate pomoë nekaj dni, Ëe sploh pride. Tudi na pivo ne delujejo. Veselje, da so vam vse nastavili, bo splahnelo ob raëunu. Serviserjeva ura je pribliæno SIT. Imejte dobre odnose z domaëimi PC strokovnjaki.»e je zdaj vse manj fuπarjev za elektriko, vodo, zidavo, jih je vse veë pri reπevanju raëunalniπkih teæav. Za konec Kot v prejπnji πtevilki, ko je kolega napisal Ëlanek iz jeze na Microsoftovo strokovno podporo, sem tudi sam πe vedno jezen na Apple podporo. Tudi pri nakupu PC-ja bodite πe vedno pozorni na to, da vam bo prodajalec ponudil nadaljnjo podporo za teæje reπljive primere. Kolega, mednarodni mojster fotografije, na primer, se je pred novim letom odloëil za nakup digitalne kamere in raëunalnika. Teæave so nastopile æe pri inπtalaciji gonilnikov za digitalno kamero. Ni πe vajen raëunalnika in inπtalacije programov. Tudi nemπëina mu gre mnogo bolje kot angleπëina. Vendar je problem ob pomoëi prijateljev hitro reπil. Sedaj gre æe novim teæavam naproti. Vendar mu jih bomo v foto klubu pomagali reπevati. On nas bo uëil izrazne fotografije, mi njega odpravljanja raëunalniπkih teæav. In bomo vsi zadovoljni. Trgovcem raëunalniπke opreme naj bo napisano v poduk, da prihajajo novi kupci, ki do sedaj te opreme niso potrebovali. Ker vem, da nimajo izkuπenj, æelim opozoriti na teæave, na katere po nakupu naletimo vsi. V desetih letih zaradi kakπnih slabih komponent za svojega appla nisem potreboval serviserja. Inπtalacije programov in opreme so enostavne. Toda ne vem, kaj bo, Ëe se kaj pokvari. Naj tiskarski stroj stoji zaradi dejstva, ker so serviserji preobremenjeni in ne morem narediti filmov. Tako si æelijo, da bi se applov prodalo veë. Toda s takim naëinom dela ne bo πlo. Okna so æe zgubila sloves nezanesljivega sistema za profesionalno delo. Za vsakim vogalom prodajajo in servisirajo PC opremo. Ti so postali æe hitrejπi od Macov pri obdelovanju fotografij. Jaz pa ostajam z Macom sam. Dobro, da vse odliëno deluje, sicer bi se moral tudi sam pridruæiti veëini; to je porabnikom πkatel brez smisla za design in operacijskega sistema, ki pravemu uporabniku Maca nikoli ne bo zlezel pod koæo. Sliπim, da je Lynux na pohodu. Vendar tudi tu vidim podoben problem. Premalo je njegovih uporabnikov, da bi nam reπevali teæave. Matjaæ Intihar 26 e-fotografija - januar, februar 2003 e-fotografija - januar, februar

15 RETU IRANJE Fotograf je s ËopiËem ali svinënikom oëistil vidnih napak niëkoliko filmov in fotografij; od raz na filmu do poveëanih smeti na papirju. e pred desetimi leti smo poznali poklic mojstrov ËopiËa, opeënate barve, skalpela in rdeëe folije.»opië so vihteli kot najboljπi slikarji in pri tem maskirali ravne povrπine bolj naravnost kot tehniëni risarji z ravnilom. Samo nekaj stotink milimetra debelo folijo so rezali mnogo bolj nataëno kot kirurgi Ëloveπko telo. Iz fotografij, ki jih je reprofotograf izdelal za revije, so delali Ëudeæe. Bili so fotografova potuha. NiË ni bilo nemogoëe - tonsko popraviti sliko, vkopirati tekst, podton, dodati novo sliko, linijsko mreæo, okvir itd. Kar zdaj opravljamo s programi, so na roke dolga leta delali izuëeni retuπerji. Pa pride na plano PhotoShop, namizni raëunalnik in mnoæice poklicev ni veë. Kot da ni æe to dovolj boleë udarec, namreë da si se izobraæeval za poklic, ki ga ni veë, dobiπ z novo tehnologijo πe dodatne teæave. RaËunalniËar ti svetuje barvne korekture in potek skeniranja. Kot da se sam s tem ne ukvarjam æe prek dvajset let. Pogovarjaπ se z uporabnikom programa in on tebe strokovno pouëuje, kaj je retuπa in kako uporabiti orodja. Zdaj smo tako ali tako vsi postali mojstri za vse.»e pa si znal na roke izdelati fotko in æe v temnici goljufati ali vihteti ËopiË, jo znaπ zdaj veliko bolje oceniti in izdelati retuπo v programu. Sam sem kot reprofotograf ËopiË dræal samo naskrivaj; takrat, ko sem imel kakπen fuπ. Imeli smo delitev dela. Zdaj pa je v PhotoShopu zdruæena cela grafiëna dejavnost od stavca do knjigoveza. Razen stavca smo vsi drugi v verigi znali odliëno obdelati fotografijo, tako v negativnem kot pozitivnem smislu. Iz praktiënega pogleda dam vsakemu uporabniku vedeti, da zmogljivosti programa niso nië novega. Nekdo ga je moral napisati in nekdo je programerju moral povedati, kako naj orodje deluje. V programu PhotoShop je veëina orodij oblikovana z znanjem ljudi, ki zdaj nimamo veë poklica; stavec, reprodukcijski fotograf, retuπer, montaæer. Tiskar in knjigovez se πe nekako dræita. Vendar je digitalni tisk æe tako blizu, da se nam nekateri æe kmalu lahko pridruæijo za raëunalnikom. PhotoShop izvira iz grafiënega in delno iz fotografskega in slikarskega sveta. Ali ni vse skupaj nekam znano iz besed, ki sem jih æe PhotoShop delavnica 3.del Zapisal sem æe, da PhotoShop ni nië novega. Æe leta 1982 je podjetje Scitex predstavilo digitalno temnico. Skenirane slike so se prek prenosljivih diskov prenesle v velike raëunalniπke sisteme z orodji za obdelavo fotografij. V grafiëni industriji smo te aparature uporabljali æe nekaj let pred vstopom DTP-ja (namiznega zaloæniπtva). Predvsem Hellov program DaVinci je zapustil mnogo idej razvijalcem danes najbolj uporabljanega programa za obdelavo fotografij. V za nekatere lepih Ëasih je marsikateri obraz izginil s slike brez sledu. Morda ste bili med fotografiranimi in odstranjenimi tudi vi. Do prihoda elektronske retuπe so bile vse retuπe opravljene roëno s ËopiËem in s kopiranjem veë slik med seboj. tolikorat zapisal. Digitalno zamenjuje analogno. Vendar fotografija ostaja fotografija. Menja se samo orodje, s katerim pridemo do konënega rezultata, FOTOGRAFIJE. Kar smo fotografi poëeli v temnici, je zdaj kot orodje zaprto v kovinski πkatli, za upravljanje pa uporabljamo miπko. Iz teme se je fotograf postavil na svetlo. Namesto prijemalke za foto papir in ËopiËa uporablja miπko. Torej nië novega, kar fotografu ne bi bilo æe znano. Namesto razliënih razvijalcev in gradacijskih papirjev uporablja tonsko korekturo. Namesto senëenja z roko lahko uporabi stopenjski prehod. Tehnika maskiranja je ista, samo da izreæe masko z bolj varnim orodjem, kot je pravi skalpel. Torej, fotografi, ne bojte se novega orodja in delno toënih nasvetov raëunalniëarja. Saj niti ne ve, da ste vse, kar vam danes objasnjuje, æe delali na roke. Pokaæite mu poveëevalnik, banjice za kemikalije, kemikalije v prahu, uro za ekspozicijo, suπilec za slike in mu zadajte nalogo, da izdela fotografijo.»e ga zaprete πe v temo, se bo kesal, da si vas je tako privoπëil. Z voljo, s knjigami, Ëe ste kupili program, in s prijatelji boste v nekaj tednih obvladali glavne zmoænosti programa. Kaj s tem znanjem delati, pa veste æe iz temnice. Ko se bo vrednost roëno izdelani fotografiji spet vrnila, saj jo bodo obvladali le nekateri, boste spet vi tisti, ki boste druge pouëevali o njej. In Ëe smo æe pri retuπiranju; veliko vaπih fotografij ali filmov je poπkodovanih. Vliti vam moram samo pogum, da se lotite dela z orodjem, ki mu pravimo kar πtampiljka, æig. Z nekajkratnim preizkusom ga boste hitro obvladali. Najpomembnejπe je, da za natanëno delo vedno izberete tonsko najbolj enak del, kakrπen je pri poπkodovanem delu. Na ta naëin gledalec nikoli ne bo opazil, da ste sliko popravljali. Tudi Ëe ste v dvomih, ali je slika dobro popravljena, morate vedeti, da samo vi toëno veste, kje je slika popravljena. Gledalec, ki uniëenega originala ne pozna, tega ne ve. Zato na sliko gleda drugaëe. Tudi vi, Ëe Ëez nekaj dni sliko πe enkrat pogledate, v prvem trenutku ne vidite popravljanja. Prav tako ga nikoli ne opazi drug gledalec, Ëe ga ne iπëe. To so najpomebnejπi napotki iz prakse, vse drugo pa je v vaπem treningu in delu. Tudi sam sem na zaëetku potreboval ure in ure dela za najlaæja opravila. Vaja dela mojstra. Kot v temnici. Ko si izkuπen, nië veë ne potrebujeπ ure za osvetljevanje in razvijanje. Vse se odvija v podzavesti. Jaz vas samo usmerjam. Znanje imate sami. Torej ne bojte se novih orodij in kovinske πkatle. Izrabite jih. UËenje je za razliko od analognega dela zastonj. Zato niti ne prikazujem vseh moænih nastavitev. Nekaterim bi lahko πe vzel voljo do dela. Ob narejenih napakah jih boste spoznali sami. Najpomembnejπe pravilo, da shranite original in pod drugim imenom razliëna popravljanja, pa æe poznamo. M.I. Profesor Marko Gorenc, ki pouëuje fotografijo na Srednji πoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, nam je poslal CD z digitalno obdelanimi fotografijami - od retuπe do zahtevnih montaæ in novih izraznih vrednosti z digitalno tehnologijo. Ker je tema retuπiranje, sem za ogled izbral dve stari fotografiji, ki ju je s programskimi orodji moëno popravil. Popravljanje starih fotografij spada med prve uëne lekcije. Tudi poklicni fotografi v fotolabolatorijih imajo s starimi fotografijami veliko dela. Stara, æe precej uniëena in strgana fotografija formata razglednice je skenirana na ploskem skenerju s 600 dpi loëljivosti. Nato je v barvah izenaëena z ukazom desaturate. Izvrπena je bila minimalna ostritev z unsharp filtrom. Risba je delno popravljena v kontrastu, nato retuπirana v preteæni meri z jemanjem vzorca z uporabo πtampiljke, nekaj malega tudi z odpravo napak z ustreznim ËopiËem. Pri takem delu najveë pomenijo potrpeæljivost, ponavljanje nepravilnih nanosov in Ëas.»e ga nimate, potem vam popravek ne bo uspel. Iskanje Ëimbolj enakih tonskih vrednosti, vëasih dodajanje elementov, ki jih na sliki ni veë, potrebuje Ëloveka, ki je sliki moëno predan. Zato so v veëini primerov ljubiteljski retuπerji uspeπnejπi od poklicnih. Zgornji fotografiji sta prav tako retuπirani z orodji πtampiljka in ËopiË. Po uspeπni retuπi je dodan πe rjavkast barvni ton patina in rob slike, ki lepo ponazarja starost fotografije.»e se nekateri fotografi ne strinajo s korekturo v sodobni fotografiji, naj jih opozorim, da so vëasih stari mojstri portretne fotografije za uspeπen posnetek potrebovali nekaj dni. Stranka iz fotostudia ni odπla v nekaj minutah, ampak jo je fotograf pripravljal na posnetek in iskal najboljπi izraz. Po razvijanju je porabil nekaj ur za retuπiranje negativa in πele nato kopiral fotografijo na papir. Drobne napake je s ËopiËi in svinëniki popravljal tudi na konëni sliki. Vsak posnetek je moral imeti tudi svojo estetsko vrednost. Zgornji posnetek sam zase govori o odnosu matere in sina. Takih posnetkov zdaj ne vidite veë. Ker tudi v fotografiji ni veë vrednot, se o kakovosti in govorni vrednosti fotografije ne spraπuje nihëe veë razen redkih izraznih fotografov. Toda stare fotografije πolanih mojstrov nam dajo vedeti, kaj je dobra fotografija. Ko bomo spoznali tehniko, se bo veliko fotografov spet vrnilo h koreninam - dobri izrazni fotografiji, ki nekaj pove. Tehnika je samo orodje za dosego cilja. Takrat bom tudi v reviji veëino prostora namenil dobri fotografiji. Tako v besedilu kot v sliki. Zgornja fotografija je izvirnik. Z raëunalniπkim programom sem jo oëistil moteëih elementov. Podobno delo v temnici bi bilo predolgotrajno. In kako opravimo takπen popravek? Prek moteëih povrπin moramo prenesti tonske vrednosti iz soseπëine. Za to delo med orodji izberemo æig. Najprej z miπko kliknemo na del slike, iz katerega bi radi prenesli Ëimbolj enake tonske vrednosti, nato pa kliknemo na tisti del, kamor bi æeleli prenesti te barvne tone. Vse skupaj je podobno æigosanju.»e je fotografija presvetla, jo lahko potemnimo, dodamo πe polno luno in noëni posnetek je narejen. Delo se lahko tudi ponesreëi, ali pa bi Ëez Ëas radi kaj spremenili. Zato shranjujte razliëne faze dela. Saj poznate tisti rek: Brez muje se πe Ëevelj ne obuje. Za nekatere je delo s raëunalniπkimi orodji zelo teæavno. Zatakne se æe pri prvih nastavitvah. Prehod v digitalno temnico pa je za fotografa, vajenega dela v temnici, πe teæji. A treba je le spremeniti razmiπljanje glede uporabe orodij. Delo s programom na zaëetku ni lahko opravilo. Brez vaje in mnogih ur dela z njim nië ne uspe. Nikoli samo ne opazujte kolega, ki vam prikazuje doloëene ukaze. Preizkusite se tudi sami. Ko pridete do teæav, odprite knjigo, pokliëite bolj izkuπenega in s takπno pomoëjo lahko nadaljujete. Tu je πe neka velika prednost digitalne temnice; stroπek je samo vas Ëas. Tudi Ëe ste naredili napako, ne plaëate papirja, kemikalij itd. Preprosto se vrnete na zadnje izhodiπëe in nadaljujete z delom. V vaπih albumih je mnogo starih, æe obledelih in delno uniëenih fotografij. Z veliko mero potrpeæljivosti in obvladovanja programa PhotoShop noben popravek ni preteæak. Sam pravim, da se vse lahko postori. Pri delu s programom morate poleg znanja imeti samo πe Ëas, veliko Ëasa. V fotolabolatorijih, v katerih æe imajo digitalne osvetljevalne naprave, popravljanje in izdelavo popravljenih fotografij æe obvladajo. Pred naroëilom pa se pozanimajte o pribliæni ceni izdelave, Ëe ste jo sploh pripravljeni plaëati. MoËno poπkodovane slike za kakovostno retuπo potrebujejo ure in ure dela. 28 e-fotografija - januar, februar 2003 e-fotografija - januar, februar

16 Fotonasveti Fotonasveti Fotonasveti Fotonasveti Bralec je poslal nekaj fotografij z opozorilom, da je z njegovo kamero nekaj narobe. Do sedaj so bili posnetki dobri. Po dopustu na smuëanju pa je opazil, da so vse slike pretemne in πe sneg ni bel, ampak moëno umazan. S kamero ni nië narobe. Prirejena je, da pravilno izmeri koliëino svetlobe in nastavi parametre za pravilno osvetlitev. Problem nastane, kadar fotografiramo moëno svetle povrπine. Namesto da bi bil sneg bel, je umazano siv, v sencah hladno moder in obsijan s popoldanskim soncem rumen. Ker imajo vsi posnetki na majhnih, ne povsem zanesljivih zaslonëkih zelo enake tonske vrednosti, se nam ne zdi nië narobe. ele ko damo slike osvetliti ali jih gledamo na TV ali raëunalniπkem zaslonu, vidimo napaëen zapis. Svetlomer v fotokamerah je umerjen za povpreëne svetlobne motive (cca. 18% sive).»e na motivu prevladuje svetla ali temna povrπina, se kamera trudi po vnaprej nastavljenih izraëunih osvetljenost prilagoditi celemu posnetku. Spoznali smo æe napake pri doloëenih motivih in naëine, kako z nastavitvami, ki nam jih omogoëajo kamere, popraviti posnetek. Pri nekaterih lahko dodamo bliskavico, v veëini primerov pa napravimo korekturo osvetlitve. Prav tako je pri fotografiranju na smuëiπëu, v hribih in povsod, kjer v zimskem Ëasu prevladuje velika povrπina snega.»e sije πe moëno sonce, so posnetki v veëini primerov πe slabπi zaradi moënega kontrasta. Ne greπi kamera. Æe vnaprej je sprogramirana, kako se mora obnaπati pri razliëni koliëini svetlobe, ki pade skozi objektiv na tipalo, ki In FILM, me vpraπa njegov uporabnik? (ne mislite, da sem skregan z njim) NiË ni drugaëe. Edina razlika je v tem, da slike po pritisku na sproæilec ne moremo kontrolirati. Novi filmi pa nam dopuπëajo veliko moænosti napaëne osvetlitve. Fotografije na snegu v jasnem vremenu so v veëini primerov izrazito modro tonirane. Sneg dobi veliko barve modrega neba in jo tudi moëno odbija. Laboratorijski stroji delajo Ëudeæe. Iz mnogih napaëno osvetljenih negativov odpravijo napako kamere in fotografa.»e fotografirate na negativni film, vam bodo v laboratorijih ta ton pri izdelavi fotografij delno izniëili.»e pa fotografirate na diapozitivni film, boste s posnetkom zadovoljni πele, ko ga boste gledali prek projektorja. MoËna reflektorska svetloba delno presvetli modri ton, preostali modri ton pa deluje celo prijetno za Ëloveπko dojemanje svetlobe. Modro deluje v naravi lepo. to koliëino izmeri. Odbita svetloba od velike bele povrπine pa je tako moëna, da kamero preslepi. Algoritmi izraëunajo vmesne vrednosti in slabo osvetljeni motiv je tu. Kamera v veëini primerov spusti premalo svetlobe do tipala ali filma. Sneg je na sliki umazano siv, Ëe pa je nebo jasno, se v sencah prikrade πe odboj modre barve neba. V difuzni svetlobi, kadar je nebo prekrito z oblaki, se da s korekturo nadosvetlitve (tretja πtevilka) izniëiti uëinek sivega snega. Vendar moramo biti pozorni, da ga ne preosvetlimo preveë (slika na strani 14). Popolnoma bela povrπina brez risbe, ne bo dala efekta sneæne povrπine. Boljπe kamere premorejo histogram za ogled koliëine podatkov na doloëenih delih fotografije ali pa z utripanjem luëke opozarjajo na preosvetlitev. Preosvetlitev si seveda lahko dovolimo, Ëe je na motivu pomemben kateri drugi element.»e fotografiramo portret na smuëiπëu, nas preosvetljeno ozadnje ne zanima. Pomembno je pravilno osvetliti portret. V sonënem vremenu moramo veëkrat poizkusiti z razliënimi nastavitvami. Zaradi kontrasta med moëno odbito svetlobo snega in temnih delov v senci lahko z napaëno korekturo moëno prekurimo belo barvo snega in risbe v njem ni veë. V sencah, kjer je sneg, preveë poudarimo hladen modri ton. V temnih povrπinah se nam risba lahko popolnoma izgubi. Na slabo osvetljenih posnetkih, kjer ni podatkov v svetlih in temnih delih, tudi korekture ne moremo narediti. Ni nobenih podatkov, da bi lahko kaj popravljali. Slika bo v takih primerih slaba. V sonënem vremenu so modre sence vedno zelo izrazite. Tu nam ne pomaga korektura bele barve. Bolje, da je niti ne popravljate, ker se bodo spremenile druge barvne tonske vrednosti.»e pa 30 e-fotografija - januar, februar 2003 Oglejmo si nepravilno osvetljeni fotografiji, posneti z digitalno kamero Fuji S602. S kamero ni nië narobe. Tudi mnogo draæje refleksne fotokamere bi greπile v takih svetlobnih pogojih. Fotograf je bil usmerjen v dober posnetek s smuëarjem v ospredju, torej je hotel ujeti pravi trenutek, da bo smuëar sploh na sliki. Zato ni bil pozoren, ali pa dosedaj niti ni vedel, da osvetljitev v takih svetlobnih pogojih greπi. Sneg je umazan. Slika ne deluje nië kaj zanimivo, Ëeprav sta tako motiv kot svetloba, pri kateri je bilo fotografirano, dobra. Desni posnetek je nastal v popoldanski sonëni svetlobi. Sonce je za hrbtom Z veliko vaje si lahko privoπëite πe mnogo veë; motiv posneti kar v direktno sonëno svetlobo. Sneg ima πe vedno lepo risbo. V sencah je uëinek modre svetlobe neba, vendar na zaslonu ali projekcijah deluje lepo. Opazen je odboj direktne svetlobe od leë v objektivu, vendar pri fotografiranju direktno v sonce ne moremo narediti nië. V primeru, da se vam pri nasprotni svetlobi (sonca ni v sliki) pojavijo te napake, si pomagajte z dlanjo. Dræite roko iztegnjeno nad objektivom sliko gledamo na zaslonu ali jo projiciramo s projektorjem, bo modri ton veëini gledalcev dajal obëutek prijetnosti. Z digitalci nad sneg, dokler je πe, in preizkusite se v teh teækih svetlobnih pogojih. Stane vas nië. Novega znanja, ki ga boste lahko posredovali analogneæu, pa se bo nabralo precej. Z analognimi MODRA SVETLOBA NEBA Barva neba se spreminja od bledo modre v Ëasu meglenih dni do temno modre v tropskih krajih ali na veëjih viπinah. Zaradi neposredne naravne sonëne svetlobe dobijo samo proti soncu obrnjeni motivi sestavljeno sonëno svetlobo in svetlobo neba, motivi v senci pa samo svetlobo neba.»e je ta svetloba modra, kot v veëini primerov, bodo imele povrπine motivov, ki so v senci, izrazito modro prevlado. UËinek najveëkrat opazimo na sneænih motivih, kajti bel sneg odbija modro barvo neba. Zaradi naπega osebnega gledanja barv se oko na to navadi in sneg v senci πe vedno vidimo belo. Sami smo nad posnetki pri jasnem modrem nebu zelo razoëarani. Film ne zna lagati, sence na snegu imajo izrazito hladno temperaturo. Vendar pa je ta zelo naravna, medtem ko jo naπe oëi ne zaznavajo, ker se izredno hitro prilagodijo na barve. Kjer je motiv v popolnosti osvetljen z modrim nebom, bo modra prevlada πe bolj neprijetna. Tudi s fotografa, s tem pa se uëinek modre svetlobe neba izniëi. Neposredna sonëna svetloba je moënejπa. Zaradi popoldanske svetlobe sneg na sliki dobi rumenkast ton. Obe sliki bi bilo treba nadosvetliti vsaj za zaslonko. V fotolabolatoriju ali sami doma v raëunalniπkem programu tako sliko lahko oëistite. Moti pa visoka kompresija slik, da bi fotograf lahko na kartico posnel veë posnetkov. Kvadrati predvsem v modri barvi neba so moëno vidni. Tako moëno kompresijo uporabljajte samo v izrednih primerih. koda je enkratnih motivov. Dokupite si zmogljivejπo kartico! in s tem boste zakrili direktne æarke, ki padajo v objektiv in se odbijajo med leëami. Takπno napako optike poznamo in nas ne moti, Ëe direktni izvor svetlobe vidimo na sliki.»e pa koga moti, poznamo reπitev. Pristaπi popravljanja napak s programskimi orodji imamo s tem le malo dela. Desna fotografija je posneta pri popoldanski svetlobi. Rumeno in modro. Torej direktna svetloba in svetloba, odbita od neba. pa ne preizkuπajte preveë. Toliko boste zapravili za fime, da bi si lahko privoπëili æe cenenega digitalca. Napake na film lahko delate πe naprej, saj vam jih bodo v labolatoriju z veseljem popravili. Matjaæ Intihar tipalom ne bo nië drugaëe.»e bomo izniëili modri ton v sencah, bodo druge barve, ki niso v senci, nepravilno reproducirane. Povedati je πe treba, zakaj deluje modra svetloba na fotografijah neprijetno, na projekciji diapozitivov ali na zaslonu pa je celo prijetna. Na projekciji je svetlo modra barva presvetljena in jo Ëlovek doæivlja kot modro svetlobo in ne kot barvo pri fotografiji. Sploπno reëeno, modro v naravi je prijetno za oko, ker to barvo doæivljamo kot nek prostor, atmosfero, svetlobo. Lepo je modro morje, obsijano s soncem, nebo, ker je brezskonëno daleë in osvetljeno. Zakaj je nebo modro? Zrak je plinasto stanje.»e posvetimo s belo svetlobo skozi plin, se najbolj razprπi modra svetloba, plin je videti modrikast. Svetloba s krajπo valovno dolæino se razprπi bolj kot s daljπo. Z nebom se dogaja enako. Modra barva neba je v zraku (molekulah) razprπena sonëna svetloba. M.I.

17 Naj πe danes okusijo slast vaπih obëutkov. Neposredno tiskanje Da bi ujeli svoja Ëustva v najljubπo fotografijo, ne potrebujete zapletenega postopka z osebnim raëunalnikom. Preprosto poveæite svoj digitalni fotoaparat Canon s tiskalnikom Bubble Jet S830D ali Bubble Jet S530D, izberite sliko, pritisnite Print in to je vse. Tiskajte neposredno iz fotoaparata* ali spominske kartice Napredna tehnologija tiskanja MicroFine z izredno majhnimi kapljicami Ërnila (loëljivost 2400 dpi) Fotografije v velikosti A4 natisnete v manj kot dveh minutah Tiskanje brez robov Zdruæljivost z Exif Print * Podprto le pri fotoaparatih, ki podpirajo tehnologijo Bubble Jet Direct Canon Adria d.o.o., Dunajska cesta 128A, 1000 Ljubljana