MIKROSKOP IN MIKROSKOPIRANJE

Σχετικά έγγραφα
MERJENJE Z MIKROSKOPOM

Jerneja Čučnik Mikroskopiranje in tipi celic Gimnazija Celje Center Mikroskopiranje in tipi celic

Gimnazija Ptuj. Mikroskop. Referat. Predmet: Fizika. Mentor: Prof. Viktor Vidovič. Datum: Avtor: Matic Prevolšek

Mikroskop in mikroskopiranje

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Tretja vaja iz matematike 1

SVETLOBNI MIKROSKOP IN OSNOVE MIKROSKOPIRANJA

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Osnove elektrotehnike uvod

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

ROBERT HOOKE IN MIKROSKOP

Kotne in krožne funkcije

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

1. vzporedni žarek (vzporeden je optični osi), ki ga zbiralna leča lomi tako, da gre na drugi strani skozi gorišče,

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

8. Diskretni LTI sistemi

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

1. Trikotniki hitrosti

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Mikroskop Osnove mikroskopiranja

Poročilo laboratorijskih vaj pri predmetu Gradiva. Optični mikroskop

Svetlobni mikroskop. Princip delovanja Pomembna kakovost leč

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Vaje: Slike. 1. Lomni količnik. Barbara Rovšek, Ana Gostinčar Blagotinšek, Toma d Kranjc. Naloga: Določite lomna količnika pleksi stekla in vode.

PROCESIRANJE SIGNALOV

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

IZVODI ZADACI (I deo)

MOJ PRVI MIKROSKOP. OPOZORILO! Nikoli ne glejte v Sonce skozi leče mikroskopa, ker lahko nepovratno poškodujte oči.

Ovo nam govori da funkcija nije ni parna ni neparna, odnosno da nije simetrična ni u odnosu na y osu ni u odnosu na

Leica DM750 M Uporabniški priročnik

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

MLADINSKI ASTRONOMSKI TABOR

F2_ zadaća_ L 2 (-) b 2

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Trigonometrija 2. Adicijske formule. Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto

PRAVA. Prava je u prostoru određena jednom svojom tačkom i vektorom paralelnim sa tom pravom ( vektor paralelnosti).

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Elementi spektralne teorije matrica

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

KOMUTATIVNI I ASOCIJATIVNI GRUPOIDI. NEUTRALNI ELEMENT GRUPOIDA.

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

VEKTORJI. Operacije z vektorji

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.

Leica DM500, DM500 B Uporabniški priročnik

Dvanaesti praktikum iz Analize 1

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

Matematka 1 Zadaci za drugi kolokvijum

Pismeni ispit iz matematike GRUPA A 1. Napisati u trigonometrijskom i eksponencijalnom obliku kompleksni broj, zatim naći 4 z.

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

SISTEMI DIFERENCIJALNIH JEDNAČINA - ZADACI NORMALNI OBLIK

Fizika (BF, Biologija)

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

OBTOK KRVI V KAPILARAH poročilo o laboratorijskem delu

Vaje: Električni tokovi

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

Kaskadna kompenzacija SAU

Kontrolni zadatak (Tačka, prava, ravan, diedar, poliedar, ortogonalna projekcija), grupa A

Iskazna logika 3. Matematička logika u računarstvu. novembar 2012

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

Fazni diagram binarne tekočine

POVRŠINA TANGENCIJALNO-TETIVNOG ČETVEROKUTA

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA

Mikroskop z LCD-zaslonom Bresser Biolux

PROCESIRANJE SIGNALOV

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

Kotni funkciji sinus in kosinus

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

Reševanje sistema linearnih

TRIGONOMETRIJA TROKUTA

Transcript:

Gimnazija Murska Sobota POROČILO K LABORATORIJSKI VAJI MIKROSKOP IN MIKROSKOPIRANJE Sandra Gorčan, 4.c prof. Edita Vučak Murska Sobota,8.10.2003

UVOD: Mikroskop je naprava, ki služi za gledanje mikroskopsko majhnih organizmov, delcev,...ki so našemu očesu nevidni, oziroma je naprava, nam jih tako poveča, da so za naše oko razločnejši. Mikroskop je sestavljen iz mehanskih in optičnih delov.k optičnim delom prištevamo sistem lečja, ki ga sestavljajo objektiv,okular ter kondenzator.mehanski deli so tubus, revolver, na katerem so objektivi, mikroskopska mizica, stativ, zaslonka, noga ter makro- in mikrometrski vijaki. Kako velik bo opazovan predmet, je odvisno od povečave mikroskopa, ki jo dobimo tako, da pomnožimo povečavo okularja s povečavo objektiva. (povečava okularja je 10x, povečava objektiva pa 40x, celotna povečava mikroskora je zato 400-kratna). Slika1: Sestavni deli binokularnega mikroskopa

Sestavni deli mikroskopa, ki imajo pomembno vlogo pri mikroskopiranju: okular: je del mikroskopa skozi katerega opazujemo naš preparat, ima dve leči(zbiralno in očesno) objektiv: del mikroskopa, ki zbira svetlobne žarke in jih usmeri skozi okular v naše oko(posamezni objektivi na revolverju imajo različne povečave-večja je povečava, bolj je preparat povečan, vendar je vidno polje manjše) makrometrski vijaki: z njimi poiščemo grobo sliko preparata, tako, da pomikamo mikr. mizico mikrometrski vijaki: z njimi določimo ostro sliko kondenzator: zbere svetlobne žarke in jih usmeri skozi preparat NAMEN VAJE: razumeti delovanje svetlobnega mikroskopa znati mikroskopirati znati pripraviti mokre mikroskopske preparate znati določiti velikost organizma razumeti razmerje med velikostjo vidnega polja in povečavo znati natančno opazovati in skicirati organizme znati uporabljati pravila za izdelavo skic HIPOTEZA: S pomočjo mikroskopa so stvari, ki jih opazujemo večje, opazimo tudi delce, ki jh s prostim očesom ne zasledimo.naš preparat je obrnjen.stvari, ki so obarvane, nam omogočijo lažje opazovanje. POSTOPEK: Vajo smo opravljali po navodilih in s standardnimi materiali

REZULTATI: mikroskop in mikroskopiranje Črka A črka A pod povečavp 7X8 črka H črka H por povečavo 7X8 črkaf merjenje z mikroskopom črka F pod povečavo 7X8

vidno polje pri mali povečavi vidno polje pri veliki povečavi celice pod mikroskopom celice luskoliste čebule pod povečavo 7X40 listič račje zeli pod povečavo 7X40 gomolj krompirja pod povečavo 7X40 ANALIZA:

MIKROSKOP IN MIKROSKOPIRANJE Z naših dobljenih rezultatov ugotovimo, da mikroskop stvari poveča, vendar pa so ti predmeti večji in obrnjeni( črka A obrnjena na glavo in črka F obrnjena na glavo in na nasprotno stran) MERJENJE Z MIKROSKOPOM Pri tej vaji smo se naučili merjenja z mikroskopom.mikroskopsko majhne stvari merimo v mikrometrih( tisočinkah milimetra- μm).najprej izračunamo premer vidnega polja pri majhni povečavi, šele nato lahko iz tega ugotovimo premer vidnega polja pri veliki povečavi. povečavi Velika povečava = premer polja pri mali povečavi mala povečava premer vidnega polja pri veliki CELICE POD MIKROSKOPOM Pri tej vaji smo opazovali različne rastlinske celice pod mikroskopom.tako smo pri lističu račje zeli lahko videli ogromno kloroplastov, kateri dajejo listu zeleno barvo.pri celicah luskoliste čebule smo lahko videli, da so različna barvila shranjena v vakuolah.celice krompirjevega gomolja smo morali najprej obarvati z jodovico( pri tem se je skrob obarval), da smo jih lahko sploh opazovali.vse celice, ki smo jih opazovali imajo cel. steno, kar nam priča o tem, da smo opazovali rastlinske celice. SKLEPI: S pomočjo vaje smo ugotovili, da je mikroskop naprava, ki nam mikroskopsko majhne delce tako poveča, da jih lahko opazujemo.pri tem nam jih mikroskop obrne na glavo in na drugo stran. Gibanje slike je obratno gibanju mikrometrskim vijakom.pri veliki povečavi moramo biti pozorni, da se ne poškodujejo objektna stekla ali leče, saj je objektiv bliže objektnemu steklu. Z vajo smo dokazali našo zastavljeno hipotezo.