Svetlobna imisija in varovanje okolja Svetilke CX - zvezde med zvezdami redesign 2005 Stran 1
Varujmo okolje, izogibajmo se svetlobni imisiji Svetlobna imisija - urbani fenomen, je stanje, ki obremenjuje okolje. Mote i vpliv svetlobe, ki jo izsevajo umetni viri svetlobe, spada k škodljivim vplivom na okolje, kadar povzro a nevarnost, škodo ali nadlegovanje. Te svetlobne imisije lahko za prizadete pomenijo mote o osvetlitev ali celo bleš anje njihovega življenskega prostora. Svetlobna imisija bi se morala upoštevati tudi pri sanaciji obstoje ih naprav. Pogoj zamanjšanje svetlobne imisije je zvišanje svetlobnega izkoristka na natan no dolo eni površini ob nespremnjeni porabi energije. To pa lahko dosežemo le z uporabo vrhunskih optik in optimiziranimi oblikami svetlobnotehni nih pokrovov. Siteco neprestano razvija svetlobne rešitve za zmanjšanje svetlobne imisije. Takšne izdelke ozna ujemo z znakom: Stran 2
Pregled tem javna razsvetljava svetlobne imisije svetloba in okolje - neskaljeno zvezdno nebo - zaš ita mr esa - energijska u inkovitost - surovine in recikliranje - drevo proti svetilki rešitve Siteco Stran 3
Javna razsvetljava... varno in prijetno skozi no! Stran 4
Javna razsvetljava Svetilke v zunanjem obmo ju skrbijo za... Varnost v prometnih conah in na neprometnih površinah, cestah, kolesarskih stezah, pešpoteh, trgih, v conah za pešce, podvozih itd., Zaš ito objektov Razsvetljava v okolici zgradb, industrijskih naprav, zemljiš, Podrobno vidljivost pri no nem delu na prostem in pri zunanjih aktivnostih: na postajah za natovarjanje, na športnem stadionu,... Stran 5
Javna razsvetljava Svetilke v zunanjem obmo ju skrbijo za... prijetno razpoloženje pono njakov npr. ob pohajkovanju v mestu estetiko in podobo osvetlitev zgradb, spomenikov, razsvetljava parkov,... pozornost npr. za napisne table in reklame Stran 6
Svetlobna imisija Modri planet se sveti: iz vesolja se jasno prepozna svetlobno onesnaženje v industrijskih državah in strnjenih naseljih! Stran 7
Svetlobna imisija 1 O em govorimo? Svetlobna imisija = svetlobno onesnaženje = svetlobna kontaminacija Motenje loveka oz. živali oz. prekrivanje zvezdnega neba zaradi neu inkovito vstavljenih svetlobnih virov. ULOR (Upward Light Output Ratio) Del svetlobnega toka, ki ga svetilka seva nad horizontalo. Stran 8
Svetlobna imisija O em govorimo? Osvetlitev življenskega prostora ljudi in živali Osvetlitev zvezdnega neba U inek privabljanja ogroža no ni mr es Bleš anje v sosednje stanovanske predele ( svetlobni stolp ) udeležencev v prometu Izgube zaradi razsipanja pove ujejo obratovalne stroške, zapravljajo energijo, obremenjujejo okolje Stran 9
Svetlobna imisija Kje nastane svetlobna imisija? Javno/komercialno podro je razsvetljava -cest -igriš /stadionov - industrijskih zgradb osvetlitev zgradb, mostov, spomenikov svetlobne reklame Privatno podro je razsvetljava vhodov osvetlitev v vrtu razsvetljeni prostori nezatemnjena nadsvetloba v stanovanjskih hišah avtomobilska razsvetljava efektna razsvetljava Stran 10
Svetlobna imisija Vrste svetilk prosto sevajo e visoka svetlobna imisija delno zasen ene zmanjšana svetlobna imisija zasen ene minimalna svetlobna imisija Stran 11
Svetlobna imisija Primer cestne razsvetljave Primer: okrogla svetilka (krogla) Primer: svetilka z ravnim steklom 1. onesnaženje no nega neba 2. nadlegovanje stanovalcev ve ja poraba energije brez sevanja v no no nebo nemoteno spanje stanovalcev maksimalni izkoristek Stran 12
Svetlobna imisija Primer osvetlitve fasad - iluminacija Konvencionalni žaromet (simetri ni) 1. onesnažuje no no nebo zmanjšuje estetski u inek ve ja poraba energije Optimiran žaromet (asimetri ni) usmerja svetlobno natan no na objekt zmanjšuje svetlobno imisijo doseže maksimalni u inek imidža Stran 13
Svetlobna imisija Primer osvetljevanja športnih objektov - stadionov simetri ni bleš i v okolje svetlobna imisija v bližnje hiše asimetri ni ne bleš i celotna svetloba osvetljuje le športno igriš e zato visok svetlobni izkoristek Stran 14
Svetloba in okolje Neskaljeno zvezdno nebo Energijska u inkovitost Zaš ita žuželk Surovine in recikliranje Drevo proti svetilki Stran 15
Neskaljeno zvezdno nebo Preve umetne svetlobe onesnažuje no Zvezdno nebo že tiso letja navdihuje romantike, raziskovalce, filozofe. Vendar pa številni umetno svetlobni viri, ki svetijo na zemlji pono i, na videz ugasnejo zvezde. 1917 je na gori Wilson pri Los Angelesu nastala zvezdarna z v tistem asu najve jim teleskopom. Že kmalu pa je svetlobni zvon mesta obsijal zvezdno nebo. Leta 1985 so morali zvezdarno zapreti. 1 Pomembnejše zvezdarne danes ležijo skoraj izklju no izven strnjenih naselij - npr. v ilski puš avi. 1) Vir: planetarij Freiburg Stran 16
Rešitve Siteco Na kratko Zaš ita pred imisijami v svetu pridobiva na pomenu; ukrepi za zaš ito pred imisijami so delno tudi zakonsko dolo eni. Siteco si že od nekdaj prizadeva zmanjšati svetlobne imisije pri svojih zunanjih svetilkah in žarometih. Sitecov spekter proizvodov obsega ustrezno svetilko, optimirano za zaš ito pred imisijami, za vsako podro je uporabe, pa tudi atraktvine rešitve za sanacijo in dodatno opremo. Investicija v svetilke z bodo nostjoseizpla a: zaradi nižjih obratovalnih stroškov, aktivnega varstva okolja in višje življenjske kvalitete za vse stanovalce. Stran 17
Rešitve Siteco Na kratko Sitecove svetlobne naprave, optimirane za zaš itopredimisijami š itijo loveka pred svetlobno imisijo, prizanašajo no nim živalim, prepre ujejo svetlobno onesnaženje no nega neba, var ujejo z energijo in tako varujejo okolje, prispevajo k znižanju obratovalnih stroškov, imajo zanesljivo prihodnost glede na nove predpise. Stran 18
Svetilke CX - zvezde med zvezdami Rekonstrukcija 2005 Stran 19
Naloge in funkcije javne razsvetljave Zagotovitev varnosti za vse udeležence v prometu Pospeševanje prometnega toka Vzdrževanje javnega reda Prepre evanje ob utka strahu Oblikovanje okolja Dajanje ob utka ugodja Pospeševanje komunikacij Stran 20
Razvoj prometne situacije do danes Pove anje prometa Ve mlajših voznikov za etnikov Ve motoristov/voznikov skuterjev Potreba po samopotrditvi mladostnikov Ve starejših voznikov Hitrejši avtomobili Ve mote ih dejavnikov pri vožnji Telefon, radio, TV/DVD, hrana, pija a Stran 21
Zahteve razsvetljave: Svetlobno - tehni na kakovost razsvetljave Nivo osvetljenosti Enakomernost svetlosti in osvetljenosti Omejitev bleš anja Opti na vodljivost Barva svetlobe Barvna reprodukcija (barvni videz) Prilagajanje o esa (adaptacija) Ve kot je možnosti motenj na cesti, toliko strožje so svetlobno - tehni ne zahteve! Stran 22
Varnost: Podatki o nesre ah podnevi in pono i Podnevi Pono i 56% 44% 75% 25% Gostota prometa 75% 25% Nesre e skupno Smrtne žrtve: Vir: BAST in ADAC Pono i se dogajajo nesre e z hujšimi posledicami! Vsaka stotinka sekunde, vsak centimeter reakcije voznika lahko lo i preživetje od tragedije! Stran 23
Varnost: Manj nesre zaradi boljše cestne razsvetljave Povišanje srednje svetlosti za 1 cd/m 2 Zmanjšanje števila nesre vno nem asudo30% 60% 40% nesre e pono i 20% 0 0,5 1,0 1,5 svetlost v cd/m /m 2 Vir: BAST Stran 24
Varnost: Cestna razsvetljava in kriminal Izklju itev javne razsvetljave v naseljih povzro a: 65% ve 13% ve Kraj avtomobilov 25% ve Napadov Vlomov Vir: VDEW in mednarodni javni viri Stran 25
Videti in prepoznati razli ne nivoje osvetljenosti Dnevna svetloba Cestna razsvetljava Lunin sij Primerjava razli nih nivojev osvetljenosti Nivo osvetljenosti na tleh 100.000 5.000 lx 50 3 lx 0,1 0,01 lx Aktivni rceptorji v o esu receptorji za barve receptorji za temo Opti ni izgled Stran 26
Videti in biti viden: odvisnost od svetlobe in lastnosti objekta Osvetljenost Kontrast Velikost Hitrost Stran 27
Videti in biti viden: v cestnem prometu pono i neosvetljena cesta Velikost objekta Kontrast osvetljena cesta Stran 28
Videti in biti viden: v svetlobi avtomobilskih žarometov Pri 50km/h velja: 15m + 25m = 40m Reakcijska pot + Zavorna pot = Pot zaustavitve 0m 40m 60m 160m maks. dolžina snopa avtomobilskih žarometov opazovani del cestiš a Stran 29
Videti in biti viden: v svetlobi avtomobilskih žarometov Pri 100 km/h velja: 30m + 100m = 130m Reakcijska pot + Zavorna pot = Pot zaustavitve Stran 30
Videti in biti viden: zmanjšana vidljivost O ala: refleksija, osvetljenost, umazanija Vetrobransko steklo: refleksija, umazanija Vreme: vidljivost Žarometi: nastavitev, umazanija, okvara Cesta: refleksija na mokrem cestiš u Žaromet: bleš anje Stran 31
Zahteve razsvetljave: svetlobnotehni ne veli ine FMP Svetlobni tok Φ [lm] [ =celotna oddana mo sevanja svetlobnega vira Svetilnost I [cd] = merilo vrednost svetlobe, ki seva v dolo eni smeri FMP - Fotometri ni podatki svetilke (oblika izsevane svetlobe svetilke) l Osvetljenost E [lux] =merilo za intenzivnost svetlobe, ki pada na dolo eno površino Svetlost L L [cd/m 2 ] =merilo za sijavost, to je za svetlobni vtis o bolj ali manj svetli, svetle i ali osvetljeni površini (ploskvi). Je edina svetlobnotehni na veli ina, ki jo loveško oko neposredno zaznava. Stran 32
Razredi omejitve bleš anja RAZRED OMEJITVE maks. cd/klm pri kotih: Ostale BLEŠ ANJA 70 80 90 zahteve G1 200 50 Ni G2 150 30 Ni G3 100 20 Ni G4 500 100 10 Svetilnost v smeri nad 95 mora biti 0 G5 350 100 10 Svetilnost v smeri nad 95 mora biti 0 G6 350 100 0 Svetilnost v smeri nad 90 mora biti 0 Stran 33
Vse svoje svetlotehni ne rešitve preiskusimo tudi v praksi, na lastnem cestnem simulatorju, ki je eden od dveh tovrstnih naprav v svetu. Na testni stezi lahko simuliramo vse situacije z poljubnimi svetilkami (razli ne višine svetilk in razmake med njimi, promet, ovire,...) Demonstracija razli nih na inov osvetljevanja Sprotno zajemanje vrednosti: (L, U o,u l ) Tehni ni podatki: - Uporabna dolžina: 210m - Uporabna širina: 11m - Nastavitev višine: do 11,5m Stran 34
Glavna izhodiš a za izboljšave CX - zmanjšanje bleš anja 1. S pomo jo uporabe najnovejših svetlobnih virov in ra unalniških pristopov za oblikovanje svetilk izdelati in uporabiti novo optimirano radialno fasetirano optiko RFO. in 2. im bolje prilagoditi opti ni pribor: optimirati obliko kape ali svetilko zapreti z ravnim oz. izbo enim steklom. Stran 35
CX izboljšave CX 100/200 Comfort CX 100/200 Basic CX Izboljšave do 2005 IP 65 skoznjik okov pritrjen na pokrovu od 2005 IP 66 uvodnica* okov pritrjen na ohišju* ve možnih pritditev na kandelaber od 2005 IP 66 uvodnica* okov pritrjen na ohišju* ve možnih pritditev na kandelaber Svetilke CX smo razdelili v dve produktni skupini: CX Basic CX Comfort *PriCX100ševrazvoju Posebnosti izvedbe Comfort: Radialno fasetirana optika RFO Univerzalna optika za HST/HSE/HIT/HIE Izvedbe za metalhalogenidne sijalke HI Ravno ali izbo eno varnostno kaljeno steklo Razredbleš anja pri izbo enem steklu: G6 Zaš itno lakiranje Poln paket Siteco Savelight Stran 36
2 Tehni ne cestne svetilke CX CX=IP 66 2 VsesvetilkeCX, CX 100 in CX 200, v obeh izvedbah, Basic in Comfort, imajo zaš itno stopnjo IP66. To pomeni, da je celotna svetilka prahotesna ter zaš itena proti mo nim vodnim curkom in razburkanemu morju. S tem svetilke CX niso samo mestne svetilke, temve so predvsem v izvedbi Comfort s svojim dodatnim metaliziranim lakom, ki deluje kot dodatni š it svetilke, primerne tudi za obmorske kraje in puš ave. Vsaka svetilka je tolika varna, kolikor je varna njena najslabša komponenta. e obmo je sijalke doseže zaš itno stopnjo IP66, prostor predstikalne naprave pa samo IP44, velja manjša zaš itna stopnja za celotno svetilko. Voda, ki bi npr. vdrla v elektri ni del svetilke, bi lahko postala vir nevarnosti! Sitecova svetilka CX z zaš itno stopnjo IP66 je posebno gospodarna celotna svetilka pa je izjemno varna! Varna v vsakem viharju. Ne glede na to, kako mo no se je razbesnela nevihta in kako visoko butajo valovi: zzaš itno stopnjo IP66 so svetilke Siteco CX zanesljivo zaš itene proti mo nim curkom in razburkanimi valovom in prahotesne. Ozna evanje stopnje zaš ite po IEC 60598: Opti ni del + Elektri ni del = Zaš itna stopnja svetilke IP 66 + IP 44 = IP 44 IP 65 + IP 65 = IP 65 Stran 37
Dvojna možnost pritrditve Pri pritrditvi na kandelaber sta vam na voljo dve možnosti pritrditve: - na krak (slika zgoraj; za optimalno pozicioniranje v cestnem prostoru; pomembno tudi, kadar so drevesa) - direktno na kandelaber pod nagibnim kotom 7 Montaža pod kotom manjšim od 10 ne vpliva na pove anje svetlobnega onesnaženja. Premer nastavka: CX 100: 40/48/60mm direktno na kandelaber ali na krak CX 200: 48/60/76 mm direktno na kandelaber 40/48/60 mm na krak Izbira z zasukom prirobnice. Stran 38
Varuje in var uje. Izvedbe CX Comfort so opremljene z var nimi komponentami Siteco Savelight. Predstikalne naprave s toplotno zaš ito se ob negativnih u inkih na koncu življenjske dobe sijalk zanesljivo izklopijo in s tem prepre ijo nedopustno višanje temperature. Vžigne naprave z odklopno avtomatiko zmanjšajo elektromagnetne motnje med postopkom vžiga (posebno pri starejših sijalkah z omejenimi funkcijami) in poenostavijo lokaliziranje defektnih sijalk. Odklopna avtomatika dodatno zviša življenjsko dobo vžigne naprave. Reducirni rele/reduktor s stikalno uro v asu zmanjšanega prometa osvetljenost znižajo za polovico in s tem znižajo porabo energije za ca. 35 %. Sijalko zmeraj zaženejo na nazivni (polni) mo i tudi po prekinitvi mrežne napetosti (napajanja) ali vklopu v reduciranem na inu. S tem varujejo sijalko in jam ijo dolo eno jakost svetlobnega toka. Siteco Savelight. Zanesljivo manj stroškov! Stran 39
Krmiljenje reducirnih relejev/preklopnikov z negativno ali pozitivno logiko Stran 40
Krmiljenje reducirnih relejev/preklopnikov z negativno ali pozitivno logiko Stran 41
Negativna logika Pozitivna logika Stran 42
Glavna izhodiš a za izboljšave CX - zmanjšanje bleš anja 1. S pomo jo uporabe najnovejših svetlobnih virov in ra unalniških pristopov za oblikovanje svetilk izdelati in uporabiti novo optimirano radialno fasetirano optiko RFO. Stran 43
Biser vseh svetilk CX Comfort je Radialno fasetirana optika RFO: pri CX 100 Comfort je izdelana iz visokokakovostne zmesi Polifenilen sulfid, prevle en z naj istejšim aluminijem (metalizirana), isto e 99,9 % Polifenilen sulfid (PPS) - lastnost materiala: Trajna temperatura uporabe 220 C, visoka kakovost zrcal z metalizirano površino iz aluminija Optika CX 100 Comfort pri CX 200 Comfort je izdelana iz visokokakovostnega aluminija 99,8 %, površinsko eloksirana z aluminijem isto e 99,9 %. Eloksirani aluminij z visokim leskom - lastnost materiala: Površina brez por, popolnoma izravnana, trdote korunda, za ve inoma smerne reflektorje, neob utljive na prah Optika CX 100/200 Basic in Cx 200 Comfort Ti edinstveni optiki zagotavljata izjemno enakomerno svetlost tudi pri velikih razmakih med kandelabri. Razen tega njihova geometrija tvori optimalni sevalni kot pri obeh tipih sijalk (cevastih in elipsoidnih), s katerimi lahko opremite naše svetilke glede na podro je uporabe. Stran 44
Radialna fasetirana optika RFO Za veliko enakomernost svetlosti brez bleš anja ob velikih razmakih svetilk! Inovativna reflektorska tehnika zniža - stroške ob instalaciji, - investicijske stroške, - obratovalne stroške. - varuje okolje pred vsiljeno svetlobo, - ohranja energijske vire, - varno usmerja udeležence vprometu. Stran 45
Od segmentnih reflektorjev do radialno fasetirane optike - zgodovina do - 1970 Pred letom 1970 smo za cestno razsvetljavo uporabljali svetilke brez optik ali pa je kar ohišje svetilke poskušalo opravljati naloge reflektorja. 1970 -... 1980 -... 1997 -... Žal najdemo na trgu tudi danes svetilke s tehnologijo tega asa. segmentna reflektorja enodelni zvezni radialno fasetirana reflektor optika RFO* * prijavljen patent CD CJ CV ALSTRADA SL 50 SL100 CX Basic družinast družinasr družinasq družina DL 500 CX Comfort Stran 46
Primerjava svetlobnih tehnik Prednosti: optimirana za cevaste (T) in elipsoidne (E) sijalke, velika enakomernost svetilnosti, minimalno razsipanje svetlobe, visok izkoristek: Segmentna reflektorja 1) Enodelni zvezni 1) Radialno reflektor fasetirana optika RFO Alu 1) PPS 2) Spodnji 74,4% 81,8% 84,9 % 87,4% polprostor Zgornji 0,8% 0,5% 0,3 % 0,3% polprostor 1) isti aluminij 99,9 % eloksiran 2) Polifenilen sulfid (PPS) Stran 47
Princip delovanja Radialno fasetirane optike RFO Klasi ne optike fokusirajo vse žarke v le eno to ko. Posledica tega je, da je vsa svetloba v eni karakteristiki svetlobnega snopa (KMK). Kam je ta edini snop usmerjen podaja podatek o kotu LBK. Radialna fasetirana optika Siteco (RFO) pa združuje tri karakteristike v eni optiki: KMK 50 KMK 60 KMK 70 Pri optiki RFO je najve ja prednost ta, da leži vsak od teh treh svetlobnih snopov pod svojim horizontalnim kotom: 50, 60 in 70. Krivulja nam podaja tudi informacijo o širini svetlobe (plaš u) posameznega snopa. Pod kakšnim vzdolžnim koti ti trije snopi sevajo, nam povedo podatki kota LBK. Stran 48
Prikaz delovanja Radialno fasetirane optike RFO Grafi ni prikaz: CX Comfort 250W HST izbo eno steklo višina: 10m Stran 49
Princip delovanja Radialno fasetirane optike RFO Posebnost: individualno nastavljiva svetlobna tehnika za široko obmo je Položaj reflektorja 0... 7(5) Širina ceste ožja... širša RFO, za veliko enakomernost pri velikih razdaljah RFO, optimirana za cevaste in elipsoidne siijalke Stran 50
Princip delovanja Radialno fasetirane optike RFO Maksimalna fleksibilnost Reflektor svetilke lahko fiksirate pri CX 100 Comfort na sedmih in CX 200 Comfort na petih položajih ter s tem natan no definirate sevalni kot spredaj in zadaj. S tem ustvarite optimalne svetlobne situacije v vseh podro jih uporabe: Položaj reflektorja: 1 2 (CX 100); 1 2 (CX 200) Posebej primeren za osvetlitev: cest s potmi za pešce in kolesarskimi stezami, ki so lo ene od cestiš a z zelenimi pasovi (montaža svetilke z natikom na kandelaber), cest z ali brez poti za pešce ali kolesarskih stez (natik na krak, svetilka visi prek cestnega prostora. Položaj reflektorja 3 5 (CX 100); 3 4 (CX 200) Posebej primeren za standardno cestno razsvetljavo pri velikih montažnih razmakih (svetilke pomaknjene nazaj in instalirane vzporedno s tekom ceste; natik na kandelaber ali na krak). Položaj reflektorja 6 7 (CX 100); 5 (CX 200) Posebej primeren za široke ceste ali ceste s parkirnimi mesti, potmi za pešce/kolesarskimi stezami ali postajališ i (svetilke pomaknjene nazaj in inštalirane vzporedno s tekom ceste; natik na kandelaber ali na trak). Stran 51
Glavna izhodiš a za izboljšave CX - zmanjšanje bleš anja 2. im bolje prilagoditi opti ni pribor: optimirati obliko kape ali svetilko zapreti z ravnim oz. izbo enim steklom. 1. Kapa iz PMMA 2. Ravno varnostno kaljeno steklo 3. Izbo eno varnostno kaljeno steklo Stran 52
Svetlotehni ni pokrovi: 1. Kapa iz PMMA Zamestnasrediš a, kjer se od svetilke zahteva tudi dobro opti no vodenje. Prednost svetilke je tudi velika razpršitev; s tem je lahko razmak med svetilkami nekoliko ve ji. Korist: manjši stroški za svetlobno napravo in prihranek energije. Slabost: višja stopnja bleš anja. Stran 53
Protokol meritev: CX Comfort 200, 1. Kapa iz PMMA Sijalka: 1 HST 250W C- ravnine Svetlosti c cd/klm Izkoristek: 83,3% nad 90 : 0,6% L max: 60 dober izkoristek, široka porazdelitev svetlosti Izmerjene vrednosti pri 70, 80 in 90 dajo razred omejitve bleš anja G1 Pri kotih nad 90 imamo 0,6% delež direktnega sevanja (v zgornjo polravnino) Stran 54
Svetlotehni ni pokrovi: 1. Kapa iz PMMA - direktno sevanje (0,6%) v zgornji polprostor preko odboja globoke kape + zelo široka karakteristika sevanja I max pri 60 cesta Stran 55
Primer izra una: CX Basic 200, kapa PMMA Sijalka: 1 HST 250W 33.000lm Sevanje v obmo je fasad: nad višino montaže svetilk do 3 lx pod višino montaže svetilk do 10 lx Širina ceste: 7,5m Širina plo nika: 1,5m Višina svetilk: 10m Nagib svetilk: 7 Stran 56
Svetlotehni ni pokrovi: 2. Ravno varnostno kaljeno steklo Za obmo ja, kjer je zahtevana zelo nizka stopnja bleš anja, npr. avtoceste in ceste, kjer je zahtevana najboljša zaš ita pred emisijami (npr. ceste v bližini železniških postaj, pristaniš, stanovanjskih objektov ). Ravno steklo je varnostno kaljeno in s tem odporno proti udarcem ter zelo varno. Stran 57
Protokol meritev: CX Comfort 200, ravno steklo Sijalka: 1 HST 250W C- ravnine Svetlosti c cd/klm Izkoristek: 79,7% nad 90 : 0,0% L max: 35 slabši izkoristek, ožja porazdelitev svetlosti Izmerjene vrednosti pri 70, 80 in 90 dajo razred omejitve bleš anja G6 Pri kotih nad 85 nimamo direktnega sevanja Stran 58
Svetlotehni ni pokrovi: 2. Ravno varnostno kaljeno steklo + + - - brez direktnega bleš anja v zgornji polprostor Izpolnjuje najzahtevneši razred omejitve bleš anja G6 (0% pri kotu => od 85 ) ožja karakteristika sevanja (I max pri 35 ) zahteva ve je število instaliranih svetilk in s tem viša ceno investicije ter povzro a ve jo porabo energije zaradi ožje karakteristike obstaja ve ja verjetnost refleksnega bleš anja preko svetle ceste v zgornjo polravnino cesta Stran 59
Primer izra una: CX Basic 200, ravno steklo Sijalka: 1 HST 250W 33.000lm Sevanje v obmo je fasad: nad višino montaže svetilk do 1 lx pod višino montaže svetilk do 3 lx (lisedo10lx) Širina ceste: 7,5m Širina plo nika: 1,5m Višina svetilk: 10m Nagib svetilk: 7 Stran 60
Svetlotehni ni pokrovi: 3. Izbo eno varnostno kaljeno steklo Doseže ve jo širino sevanja kot ravno steklo Zaradi tega je za osvetlitev potrebno manj svetilk, kot pri ravnem steklu Zaradi izjemne optike RFO lahko zamenja svetilke s kapo z alumijasto optiko pri enakih razmakih svetilk Zaš ita pred imisijami je zagotovljena Zagotavlja zanesljivo opti no vodenje Svetilka z izbo enim steklom je primerna tudi za mestna središ a, kjer je izpostavljena vandalizmu, saj je izbo eno steklo varnostno kaljeno in odporno proti udarcem ter zelo varno. Stran 61
Protokol meritev: CX Comfort 200, izbo eno steklo Sijalka: 1 HST 250W C- ravnine Svetlosti c cd/klm Izkoristek: 83,9% nad 90 : 0,0% I max: 60 dober izkoristek, široka porazdelitev svetlosti Izmerjene vrednosti pri 70, 80 in 90 dajo razred omejitve bleš anja G6 Pri kotih nad 85 nimamo direktnega sevanja Stran 62
Svetlotehni ni pokrovi: 3. Izbo eno varnostno kaljeno steklo + + + + + cesta brez direktnega bleš anja v zgornji polprostor Izpolnjuje najzahtevneši razred omejitve bleš anja G6 (0% pri kotu => od 85 ) kljub omejitvi bleš anja enako široka karakteristika sevanja, kot pri svetilki s kapo, zahvaljujo vrhunski optiki RFO (L max pri 60 ) širša karakteristika zahteva manj svetilk v primerjavi z ravnim steklom in s tem zagotavlja manjšo porabo energije zaradi širše karakteristike je verjetnost refleksnega bleš anja preko ceste manjša kot pri ravnem steklu Stran 63
Primer izra una: CX Basic 200, izbo eno steklo Sijalka: 1 HST 250W 33.000lm Sevanje v obmo je fasad: nad višino montaže svetilk do 1 lx pod višino montaže svetilk do 3 lx (lisedo10lx) Širina ceste: 7,5m Širina plo nika: 1,5m Višina svetilk: 10m Nagib svetilk: 7 Stran 64
Svetlotehni ni pokrovi: 3. Izbo eno varnostno kaljeno steklo Svetilka CX z izbo enim steklom predstavlja idealen kompromis med visokimi okoljskimi zahtevami po omejitvah bleš anja (ravno steklo) in zelo dobrimi svetlobnotehni nimi rezultati na cesti (kapa PMMA). Izbo eno steklo je oblikovano v skladu z najnovejšimi študijami svetlobne tehnike, podprto z matemati nimi modeli in ra unalniško simulacijo ter prakti nimi preskusi na naši testni stezi. Stran 65
Siteco za vsa podro ja zunanje razsvetljave ponuja ustrezno svetilko z minimalno imisijo svetlobe! Stran 66
Stran 67