MA[INSKI FAKULTET E L A B O R A T ZA STUDISKA PROGRAMA NA VTOR CIKLUS NA STUDII PO UPRAVUVAWE SO SISTEMI ZA BEZBEDNOST I ZDRAVJE PRI RABOTA

Transcript

1 Univerzitet Sv.Kiril i Metodij vo Skopje MA[INSKI FAKULTET E L A B O R A T ZA STUDISKA PROGRAMA NA VTOR CIKLUS NA STUDII PO UPRAVUVAWE SO SISTEMI ZA BEZBEDNOST I ZDRAVJE PRI RABOTA INSTITUCIJA PREDLAGA^ MA[INSKI FAKULTET pri UNIVERZITETOT Sv.Kiril i Metodij VO SKOPJE SKOPJE, mart 2011

2 S O D I N A 1. Karta na visokoobrazovnata ustanova 3 2. Odluka za usvojuvawe na studiskata programa od nastavno-nau~niot sovet na edinicata 8 3. Odluka za usvojuvawe na studiskata programa od rektorskata uprava ili univerzitetskiot senat 8 4. Nau~no-istra`uva~ko podra~je, pole i oblast kade pripa a studiskata programa 8 5. Vid na studiskata programa 8 6. Stepen na obrazovanie 8 7. Cel i opravdanost za voveduvawe na studiskata programa Obrazlo`enie na predlogot Procenka na opravdanosta so ogled na potrebite na pazarot na trudot Povrzanost so sovremenite nau~ni soznanija Dosega{ni iskustva vo sproveduvawe na sli~ni programi Celi na studiskata programa Godini i semestri na traewe na studiskata programa EKTS krediti so koi se steknuva studentot Na~in na finansirawe Uslovi na zapi{uvawe Informacija za prodol`uvawe na obrazovanieto Utvrden soodnos pome u zadol`itelnite i izbornite predmeti Podatoci za prostorot Lista na oprema Predmetni programi Spisok na nastaven kadar Izjava od nastavnicite Soglasnost od visokoobrazovnite ustanovi Informacija za broj na studenti Informacija za literatura Informacija za web strana Nau~en naziv Aktivnosti i mehanizmi za kvalitet na nastavata Мetodi za predavawa na studiitе Мetodi za proverka na znaewa Аktivnosti i mehanizmi za razvivawe i odrжuvawe na kvalitetot na studiskata programa 34 PRILOG 1 - Odluka od MF PRILOG 2 - Odluka od UKIM PRILOG 3 - Predmetni programi PRILOG 4 - Kusi biografii na nastavniot kadar PRILOG 5 - Izjavi od nastavnicite PRILOG 6 - Soglasnost od visokoobrazovnite ustanovi 1

3 KORISTENI ZAKONSKI ODREDBI Elaboratot za akreditacija na studiskata programa za vtor ciklus na studii po upravuvawe na sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota e izraboten vo soglasnost so odredbite na: 1) Zakonot za visoko obrazovanie na Republika Makedonija, 2) Pravilnikot za organizacija, rabotata, na~inot na odlu~uvawe, metodologijata, postapkata za akreditacija, kriteriumite i standardite za akreditacija, kako i drugi pra{awa vo vrska so rabotata na Odborot za akreditacija na visokoto obrazovanie na Republika Makedonija, 3) Statutot na UKIM, 4) Pravilnikot za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na prv i vtor ciklus univerzitetski studii na UKIM i 5) Pravilnikot za donesuvawe studiski programi na UKIM 6) Pravilnik za zadol`itelnite komponenti koi treba da gi poseduvaat studiskite programi od prvot, vtorot i tretiot ciklus na studii 2

4 1. KARTA NA VISOKOOBRAZOVNATA USTANOVA Tabela 1.1 Karta na Ma{inski fakultet vo Skopje Naziv na visokoobrazovna ustanova Univerzitet Sv.Kiril i Metodij vo Skopje Ma{inski fakultet - Skopje Sedi{te Vid na visokoobrazovnata ustanova Podatoci za osnova~ot Podatoci za poslednata akreditacija Studiski i nau~noistra`uva~ki podra~ja za koi e dobiena akreditacija Karpo{ II bb, PBox 464, 1000 Skopje Fakultet Sobranie na Republika Makedonija Mart, Studiskite programi za postdiplomski redovni ednogodi{ni studii Proizvodno in`enerstvo Motorni vozila Transport, mehanizacija i logistika Materijali, zavaruvawe i konstruktivno in`enerstvo Mehatronika Termi~ko in`enerstvo Avtomatika i fluidno in`enerstvo Energetika i ekologija Industrisko in`enerstvo i menaxment Menaxment na `ivoten ciklus na proizvod 2. Naziv na studiskite programi za postdiplomski redovni dvogodi{ni studii Industriski dizajn i marketing 3. Naziv na studiski programi za postdiplomski dvogodi{ni (part time) studii Proizvodno ma{instvo 3

5 Ma{inski konstrukcii, mehanizacioni ma{ini i vozila Termotehnika i termoenergetika Hidraulika, pnevmatika i avtomatika Zavaruvawe i zavareni konstrukcii Mehanika Edinici vo sostav na visokoobrazovnata ustanova Studiski programi {to se realiziraat vo edinicata koja bara pro{iruvawe na dejnosta so voveduvawe na nova studiska programa Vo sostav na Univerzitetot Sv.Kiril i Metodij vo Skopje 26 edinici ( 21 fakultet i 5 instituti) 1. Studiski programi na prv ciklus studii: Akademski studiski programi - 9 Profesionalni studiski programi Studiski programi na vtor ciklus studii: Postdiplomski redovni ednogodi{ni studii - na 10 studiski programi Postdiplomski redovni dvogodi{ni studii - na 1 studiska programa Postdiplomski (part time) dvogodi{ni studii - na 6 studiski programi Podatoci za prostorot namenet za izveduvawe na nastavnata i istra`uva~kata dejnost 1. Vkupna povr{ina (bruto prostor) (prostor za izveduvawe nastava i dvorna povr{ina) m 2 2. Vkupna povr{ina na prostorot za izveduvawe na nastava (neto prostor) m 2 3. Broj na amfiteatri so vkupen broj na sedi{ta... 2 so vkupen broj na sedi{ta Broj na predavalni so vkupen broj na sedi{ta so vkupen broj na sedi{ta

6 Red br. Vidovi didakti~ki prostor Broj na prostorii Povr{ina vo M2 Vkupen kapacitet na sedi{ta broj na oznaka 3. Amfiteatri AMF Predavalni A A1-2 levo A1-2 desno A A A f f f f F K K K K

7 K K Baraka Podatoci za opremata za izveduvawe na nastavnata i istra`uva~kata dejnost 1. Broj na kompjuterski u~ilnici so kapacitet na kompjuterski rabotni mesta... 8 u~ilnici so vkupno rab. mesta 342 Red br. Vidovi didakti~ki prostor broj na oznaka Broj na prostorii Povr{ina vo M2 Vkupen kapacitet na sedi{ta 1 Kompjuterski u~ilnici Smeta~ki centar 309 Smeta~ki centar 323 Smeta~ki centar 324 Smeta~ki centar NZME-1 Smeta~ki centar NZME-3 Smeta~ki centar 312 WEBLab Smeta~ki centar K2-8 Smeta~ki centar IDEALab Broj na laboratorii za izveduvawe prakti~na nastava

8 3. Oprema za vr{ewe na visokoobrazovna dejnost Vrednost na opremata ,00 den. Broj na studenti za koi e dobiena akreditacijata Broj na studenti Broj na studenti (prv pat zapi{ani) Broj na lica vo nastavno-nau~ni, nau~ni i nastavni zvawa Broj na redovni studenti na postdiplomski studii Struktura na nastavni~kiot kadar po nastavno nau~ni, nau~ni, nastavni i sorabotni~ki zvawa Redoven profesor 37 Vonreden profesor 20 Docent 8 Broj na lica vo sorabotni~ki zvawa Struktura na sorabotni~kiot kadar po nastavno nau~ni, nau~ni, nastavni i sorabotni~ki zvawa Asistent 10 Pomlad asistent 8 Vnatre{ni mehanizmi za obezbeduvawe i kontrola na kvalitetot na studiite razvojot na nastavnite sodr`ini, realizacijata na nastavniot proces, ocenuvaweto na studentite, izrabotkata na magisterski trud, Ocenka na kvalitetot na nastavata od strana na studentite so anketi na krajot od sekoj semester za sekoj predmet, Ocenka na kvalitetot na studiskata programa od strana na studentite pri dodeluvawe na diplomata i drugi proceduri koi se odnesuvaat na resursite i logistikata na nastavniot proces. 7

9 Podatoci za poslednata sprovedena nadvore{na evaluacija na ustanovata 2004 godina 2. ODLUKA ZA USVOJUVAWE NA STUDISKATA PROGRAMA OD NASTAVNO-NAU^NIOT SOVET NA EDINICATA-dadena vo prilog 1 3. ODLUKA ZA USVOJUVAWE NA STUDISKATA PROGRAMA OD REKTORSKATA UPRAVA ILI UNIVERZITETSKIOT SENAT -dadena vo prilog 2 4. NAU^NO-ISTRA@UVA^KO PODRA^JE, POLE I OBLAST, KADE PRIPA\A STUDISKATA PROGRAMA Studiska programa od vtor ciklus na studii po Upravuvawe so sistemi za bezednost i zdravje pri rabota pripa a na nau~no-istra`uva~koto podra~je tehni~ko-tehnolo{ki nauki, poleto ma{instvo i oblasta drugo-bezbednost pri rabota. 5. VID NA STUDISKATA PROGRAMA (akademski ili stru~ni studii) Studiskata programa za upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota e studiska programa od vidot na akademski magisterski studii. 6. STEPEN NA OBRAZOVANIE (prv odnosno vtor ciklus) Studiskata programa za upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota e studiska programa od vtor ciklus. 8

10 7. CEL I OPRAVDANOST ZA VOVEDUVAWE NA STUDISKATA PROGRAMA 7.1 OBRAZLO@ENIE NA PREDLOGOT Razvivaweto na studiska programa od vtor ciklus na studii po Upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota proizleguva od zgolemenata potreba na pazarot na trudot vo javniot i privatniot sektor. Strate{ka cel na Vladata na RM e ekonomskiot rast i razvojot na privatniot sektor, podobruvawe na klimata za investicii, kreirawe novi rabotni mesta i podobruvawe na `ivotniot standard, sledej}i gi reformskite nasoki i opredelba za EU integracijata. Principite na sistemite za bezbednost i zdravje pri rabota se temelat na faktot deka podobruvaweto na rabotnite uslovi i ~uvaweto na zdravjeto na vrabotenite e osnovno ~ovekovo pravo i preduslov za uspe{na rabota i optimalna produktivnost na rabotosposobnata populacija. Postignuvaweto na ova cel e edinstveno vozmo`na preku integriran sistem za bezbednost i zdravje pri rabota koj }e bide implementiran vo na{ite kompanii. Po donesuvaweto na Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota (Slu`ben vesnik na RM br. 92/07 od 24 juli 2007 god.) i zadol`itelnata primena na odredbite na ovoj zakon vo site dejnosti na javniot i privatniot sektor, za site lica osigurani od povreda na rabotno mesto ili profesionalni bolesti spored propisite na penzisko, invalidsko i zdravstveno osiguruvawe i za site drugi lica vklu~eni vo rabotnite procesi, neminovno se nametna potrebata od edukacija na in`enerite vo ova oblast. U~esnici pri realizacijata na studiskata programa se slednite fakulteti i institucii pri UKIM: 1. Medicinski fakultet,skopje 2. Ekonomski institut, Skopje 3. Tehnolo{ko-Metalur{ki fakultet, Skopje 4. Fakultetot za elektrotehnika i informaciski tehnologii, Skopje 5. Grade`en fakultet, Skopje i 6. Prirodno-matemati~ki fakultet od Skopje. Ma{inskiot fakultet pri UKIM e nositel na organiziraweto na predlo`enata studiska programa. celi: So predlo`enata studiska programa, predvideno e da se realiziraat pove}e 1. Vklu~uvawe na principite na bezbednost i zdravje pri rabota vo obrazovniot sistem od in`eneski, medicinski i socijalno- ekonomski aspekt 9

11 2. Zgolemuvawe na kadrovskite kapaciteti vo oblasta na bezbednost i zdravje pri rabota na RM 3. Proizveduvaj}i in`enerski kadar od oblasta na BZR }e doprineseme za podobruvawe na rabotnite uslovi na nivo na kompanijata preku vospostavuvawe na sistem za bezbedni i zdravi rabotni uslovi, koj }e ja zgolemi produktivnosta i }e doprinese da dojde do namaluvawe na povredite na rabotno mesto, profesionalnite bolesti i bolesti povrzani so rabotata. Ma{inskiot fakultet pri UKIM, kako predlaga~ na studiite u~estvuva pri realizacijata na postavenite celi preku svojot nastavniot kadar i organizaciskiot potencijal. Pritoa, Ma{inskiot fakultet pri UKIM e nositel na organiziraweto na studiskata programata na vtor ciklus studii od oblasta na Upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje vo Republika Makedonija. 7.2 PROCENKA NA OPRAVDANOSTA SO OGLED NA POTREBITE NA PAZAROT NA TRUDOT Ekonomskata i socijalna ramka na Republika Makedonija bara osovremenuvawe i kontinuiran razvoj na sitemot na bezbednost i zdravje pri rabota i negovo prilagoduvawe kon aktuelnite socio-ekonomski trendovi na op{testveniot progres. Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota (Slu`ben vesnik na RM br. 92/07) e potpolno harmoniziran so Ramkovnata Direktiva 89/391/EES za voveduvawe merki i aktivnosti naso~eni kon podobruvawe na bezbednosta i zdravjeto na rabotnicite. Istiot gi utvrduva merkite za bezbednost i zdravje pri rabota, obvrskite na rabotodava~ite i pravata i obvrskite na vrabotenite od oblasta na bezbednost i zdravje pri rabota, kako i otstranuvaweto na rizi~nite faktori za nesre}a, informirawe, konsultirawe, obuka na vrabotenite i nivite pretstavnici i nivno u~estvo vo prezemaweto na merki za bezbednost pri rabota. Odredbite od ovoj zakon se primenuvaat vo site dejnosti na javniot i privaten sektor, i va`at za site lica osigurani od povreda na rabotno mesto ili profesionalni bolesti soglasno propisite od penzisko, invalidsko i zdravstveno osiguruvawe za site lica vklu~eni vo rabotniot proces. Bezbednosta i zdravjeto na vrabotenite e primarna obvrska na rabotodava~ot. Posebni obvrski i odgovornosti imaat stru~nite lica za bezbednost i zdravje kako i pretstavnicite od redot na vrabotenite, koi naj~esto se in`enerski kadar. Kako osnoven princip i novina e voveduvawe na kategorijata -procenka na rizik, so {to se vnesuva sosema nov pristap vo za{titata i bezbednosta na rabotnoto mesto. Procenkata na rizik e sistematsko evidentirawe i procenuvawe na site faktori na rabotniot proces so cel da se utvrdat mo`nite vidovi opasnosti i {tetnosti na rabotnoto mesto i rabotnata sredina koi mo`at da predizvikaat o{tetuvawe na zdravjeto, povredi na rabota, profesionalni bolesti i bolesti vo vrska so rabotata. Znaeweto i sposobnostite na in`enerite koi u~estvuvaat vo procenkata na 10

12 rizik na rabotno mesto opfa}aat mnogu po{iroki poznavawa od pove}e oblasti. So cel zadovoluvawe na navedenite barawa, potrebno e permanentno voveduvawe na kadri koi imaat novi multidisciplinarni znaewa. Pokraj stru~nite kompetencii sovremenite in`eneri i magistri treba da imaat metodi~ki, informati~ki i socijalni kompetencii. Nasproti napredokot {to e postignat vo podobruvawe na uslovite za rabota i rabotnata sredina, kako i zalagawata na site odgovorni institucii i strukturi za bezbednost i zdravje pri rabota, rabotnoto mesto seu{te pretstavuva seriozen rizik po rabotosposobnosta i zdravjeto na vrabotenite. Brojot na smrtni slu~ai predizvikani od povredi pri rabota, registrirani vo na{ata zemja 2004 godina iznesuva 18 lica. Vo 2009 se registrirani 12 smrtni slu~ai vo prerabotuva~kata industrija i grade`ni{tvoto, dodeka vo 2010 godina brojot na povredi vo industrijata iznesuva 289 slu~ai. Nasproti ovie registrirani slu~ai, postojat mnogu pove}e neregistrirani povredi na rabotnoto mesto za koi pri~inite se naj~esto nepo~ituvawe na merkite i propisite za bezbednost i zdravje pri rabota kako od rabotodava~ite taka i od strana na rabotnicite, koristewe na neispitani sredstva za rabota, nekoristewe na li~ni za{titni sredstva, needuciranost na vrabotenite itn. Direktnite tro{oci predizvikani od boleduvawa zna~itelno go optovaruvaat zdravstveniot sistem, dodeka indirektnite tro{oci povrzani so otsustvoto od rabota, izgubenata rabotosposobnost i namalena produktivnost pretstavuva dopolnitelno optovaruvawe za buxetot na sekoja zemja. Spored podatocite na Evropskata Agencija za bezbednost i zdravje pri rabota, profesionalnite bolesti i povredi na rabota koi se posledica na nesoodvetno organiziran sistem za bezbednost i zdravje pri rabota, sekoja zemja ja ~ini pome u 2,6-3,8% od bruto nacionalniot prihod. Soglasno prethodnoto, bezbednosta i zdravjeto na vrabotenite pretstavuva ne samo zakonska obvrska, tuku i su{tinska potreba za podobruvawe na produktivnosta i ekonomskiot progres na sekoja zemja. Istovremeno toa zna~i i mo`nost za vospostavuvawe na ramnote`a pome u ekonomskiot interes, produktivnosta, zdravjeto i rabotosposobnosta na vrabotenite. So ogled na na{ite aspiracii za ~lenstvo vo Evropskata Unija, jasno e deka pred nas imame {iroko pole za dejstvuvawe za re{avawe na mnogu zada~i. Vo taa nasoka strate{ka cel na na{ata zemja e jaknewe na kapacitetite vo oblasta na bezbednost i zdravje pri rabota, a kako osnoven ~ekor e educirawe na visoko kvaliteten kadar od oblasta na bezbednost i zdravje pri rabota koj }e bide kompetenten da odgovori na site barawa. Ma{inskiot fakultet (MF) pri Univerzitetot Sv.Kiril i Metodij (UKIM) vo Skopje e institucija lider vo edukacijata na ma{inski in`eneri vo zemjata, koja ~estopati se nao a na listata institucii, predvideni vo agendite pri realizacija na 11

13 posetite od strana na potencijalnite stranski investitori koi prestojuvaat vo Republika Makedonija, naj~esto proizvodni kompanii zainteresirani za otvarawe na novi proizvodni pogoni ili dislocirawe na nivnite proizvodni kapaciteti vo procesot na globalizacija. Pritoa, stranskite kompanii prvenstveno se interesiraat za kompetenciite na kadarot koj se educira na Ma{inskiot fakultet, kako i za mo`nostite da se ponudat specijalizirani obuki i akademski stepeni na obrazovanie na povisoki nivoa so interdisciplinarni znaewa i specifi~ni segmenti vo oblastite na ma{instvoto, menaxmentot i aspektite na odr`liviot razvoj. Poa ajki od toj fakt, a imajki ja predvid i potrebata na doma{nite kompanii za kontinuirano podobruvawe na proizvodnite procesi, doobrazovanie na nivnite in`eneri i transfer na tehnolo{ki znaewa, kako osnoven preduslov za razvivawe na konkurentni prednosti i podobruvawe na kompetitivnosta na pazarot, Institutot za proizvodno in`enerstvo i menaxment na Ma{inskiot fakultet pri UKIM vo Skopje, kako najodgovorna edinica za navedenite potrebi, predlaga nova studiska programa, kako dopolnuvawe na postoe~kite, koja }e ponudi odgovor na potrebite po primerot na razvienite evropski akademski opkru`uvawa za in`enersko visoko obrazovanie. So ovoj dokument se predlaga nova studiska programa na vtor ciklus studii vo specifi~en segment od oblasta na bezbednost i zdravje pri rabota, soglasno potrebite na kompaniite i potencijanite investitori. Studiskata programa e razviena vo sorabotka so {est institucii, ~lenki na UKIM, site visoko kompetentni vo svojata oblast. Ovaa studiska programa }e ponudi obrazovani kadri so specijalizirani znaewa od oblasta na bezbednost i zdravje pri rabota so elementi na poznavawa na proizvodnite i uslu`ni procesi, medicina na trudot i ekonomsko-sociolo{ki poznavawa specijalizirani vo segmentot za razvoj i upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota {to od druga strana nudi interdisciplinarni kompetencii. Za o~ekuvawe e deka ponudata na ovie kadri na pazarot na trudot vo na{ata zemja i regionot }e ima pozitivno vlijanie na podobruvawe na konkurentnosta na kompaniite vo tranzicijata kon pazarna ekonomija. Od ovie pri~ini proizleguvaat osnovnite elementi na op{testvena opravdanost i korist od ovaa studiska programa i nejzinata perspektiva. Od druga strana razvivaweto i predlagaweto na ovaa studiska programa e vo soglasnost so opredelbata na Ma{inskiot fakultet pri UKIM za obrazuvawe na visoko kvalitetni konkurentni kadri od oblasta na bezbednost i zdravje pri rabota so kompetencii za nau~noistra`uva~ki, razvojni i inovativni aktivnosti. 7.3 POVRZANOST SO SOVREMENITE NAU^NI SOZNANIJA Studiskata programa za upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota e kreirana so cel na studentite da im ovozmo`i steknuvawe napredni teoretski i prakti~ni stru~ni znaewa, kako i da gi osposobi za trajno usvojuvawe na 12

14 novi in`enerski znaewa i menaxerski ve{tini vo oblasta na bezbedno stopanisuvawe. Osven toa, so studiraweto se razvivaat sposobnosti za kreativno mislewe, samostojna i timska rabota i sposobnosti za donesuvawe na odluki na site nivoa na odlu~uvawe. Vo nastavniot proces na studiskata programa aktivno }e se sledat svetskite i evropskite tekovi vo visokoto obrazovanie i potrebite na op{testvoto. Predlo`enata studiska programa, so znaewata i ve{tinite koi gi nudi se temeli na sovremenite nau~ni soznanija vo oblastite na tehni~kite nauki, ma{instvoto, medicina na trudot, menaxmentot, ekonomskite kako i informaciski nauki. 7.4 DOSEGA[NI ISKUSTVA VO SPROVEDUVAWE NA SLI^NI PROGRAMI Kontinuiranata rabota na razvojot na nastavnite programi na Ma{inskiot fakultet pri UKIM vo Skopje rezultira so ponuda na akreditirani studiski programi vo pove}e oblasti koi gi pokriva Fakultetot i toa, 14 programi na prv ciklus studii i 17 programi na studii od vtor ciklus vo soglasnost so EKTC. Ma{inskiot fakultet vo Skopje na godina spored spogodba br osnova interdisciplinarni studii po za{tita pri rabota potpi{ana od 8 fakulteti od Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij i toa: Ma{inskiot fakultet, Elektrotehni~kiot fakultet, Prirodno-matemati~kiot fakultet, Tehnolo{kometalur{kiot fakultet, Medicinskiot fakultet, Filozofskiot fakultet, Filolo{kiot fakultet i Pravniot fakultet. Prvata generacija na studenti e zapi{ana vo u~ebnata 1989/90, a poslednata vo u~ebnata 1994/95 godina. Vkupno se zapi{ani 349 studenti od koi do sega diplomirale 127studenti. Ma{inskiot fakultet e najgolema visokoobrazovna institucija na podra~jeto na ma{inskite nauki vo dr`avata, a kvalitetot na obrazovanieto koe go nudi e potvrden preku rezultatite i postignuvawata na in`enerite koi diplomirale na ovaa institucija i uspe{no rabotat na in`enerski i menaxerski pozicii vo zemjata i vo razvieni zemji vo svetotot. 7.5 CELI NA STUDISKATA PROGRAMA Glavnata cel na studiskata programata na vtor ciklus studii za upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota e da ponudi napredni multidisciplinarni in`enerski i po{iroki znaewa preku obrazovanie i obu~uvawe na in`eneri i menaxeri, koi po zavr{uvawe na studiite }e bidat kompetentni da se vklu~at preku steknatite inovativni ve{tini vo oblasta na razvojot i implementacijata na osnovnite principi na bezbedno rabotewe vo nasoka na za{tita na zdravjeto na vrabotenite i podobruvawe na uslovite vo rabotnata sredina. Studiskata programa e 13

15 koncipirana na studentite da im dava seopfatno obrazovanie, najnovi nau~ni i stru~ni znaewa i ve{tini so poseben akcent na razvoj na kreativnite sposobnosti i samostojnost pri stru~nata i istra`uva~kata rabota. Celta na studiskata programa e da obrazuva ekspert koj poseduva potrebni teoriski, nau~ni i prakti~ni znaewa od potrebnite in`enerski, medicinski i ekonomsko socijalni oblasti, kako i specifi~ni ve{tini za razvoj, proektirawe i upravuvawe so sistemite za bezbednost i zdravje pri rabota na site nivoa na sovremenoto rabotewe. Programata voedno }e gi osposobi studentite, idni magistri, so steknatite kompetencii da bidat kreatori za podobruvawe na uslovite na raboteweto za da gi zgolemat konkurentnite prednosti na kompaniite kade rabotat ili }e se vrabotat. Generalnata cel na studiskata programa e postignuvawe na kompetencii i razvojno/aplikativno orientirani akademski ve{tini vo specifi~nata oblast od bezbednost pri rabota. Toa, pokraj ostanatoto vku~uva i razvoj na kreativni sposobnosti za istra`uvawe na problemite so sposobnost za kriti~ko mislewe i nivno re{avawe, razvivawe na sposobnosti za timska rabota, vladeewe na nau~ni metodi i specifi~ni prakti~ni ve{tini potrebni za napreduvawe vo profesijata. Istovremeno, celta na studiskata programa BZR e da se obrazuvaat kvalitetni kadri vo Republika Makedonija i regionot so odli~ni profesionalni kompetencii prepoznaeni vo zemjata, vo regionot i Evropskata unija, kako i po{iroko vo svetot. Za postignuvawe na navedenoto, strategijata na Ma{inskiot fakultet pri UKIM za razvoj na studiskata programa BZR e sodr`ana vo slednoto: Kreirawe i realizirawe na studiska programa vo sorabotka, transfer na znaewa i iskustva od site institucii, koja so svojot kvalitet }e bide prepoznatliva i }e garantira obrazuvawe na kvalitetni, konkurentni i inovativni kadri, podgotveni za aktivno u~estvo vo ekonomskiot razvoj na zemjata; Nau~no povrzuvawe na akademskite institucii od Republika Makedonija. 8. GODINI I SEMESTRI NA TRAEWE NA STUDISKATA PROGRAMA Studiska programa na II ciklus studii za Upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota (Akronim: Magisterski studii za BZR). 14

16 Tabela 8.1 Karta na studiskata programa za upravuvawe so sistemi na BZR Vid na programa Naziv na studiskata programa Akademski magisterski studii makedonski angliski Management of occupational health and safety systems Akronim Institucija predlaga~ Magisterski studii za BZR Ma{inski fakultet, Institut za proizvodno in`enerstvo i menaxment Univerzitet Sv.Kiril i Metodij vo Skopje Traewe 2 godini (4 semestri) EKTS 120 Jazik makedonski Naziv na diplomata makedonski Magister po tehni~ki nauki od oblasta na bezbednost pri rabota angliski Master of Science in Safety at Work Kompetencii Generalni kompetencii: Sposobnost za rabota vo interdisciplinarni timovi Sposobnost za analiza na problemi Sposobnost za sinteza i proektirawe na re{enija Sposobnost za primena na znaeweto vo praksa Mo} za generirawe na novi idei i re{enija (kreativnost i inovativnost) Mo} za sintetizirawe na znaewa i u~ewe Sposobnost za kriti~ko mislewe Sposobnost za donesuvawe na odluki vo realno vreme Sposobnost da primenuvaat istra`uva~ki postapki i metodi Specifi~ni kompetencii: Istra`uvawe i predviduvawe na potrebite vo biznis procesite na kompanijata vo oblast na bezbedno rabotewe; Modelirawe i proektirawe na sistemite za bezbednost i zdravje Upravuvawe so sistemite za bezbednost i zdravje; Sposobnost za upravuvawe so funkciite vo komanijata i nivna integracija; Upravuvawe so podatocite za sitemite za BZR vo integriran informaciski sistem vo kompanija; Ekspertsko poznavawe na oblastite izu~uvani preku studiskite predmeti; Upravuvawe so sistemite za BZR vo funkcija na od`liv razvoj; Sposobnost za generirawe na inovativni pristapi; Re{avawe na prakti~ni problemi so upotreba na nau~ni metodi i postapki; Vr{ewe na konsultantski uslugi povrzani so proektirawe i upravuvawe so sitemite za BZR; Sposobnost za povrzuvawe na teoretskite znaewa so nivna prakti~na primena 15

17 vo izu~uvani oblasti; Vladeewe na istra`uva~ki metodi i sposobnost da go prodol`at obrazovanieto na doktorski studii. Studiskata programa za vtor ciklus studii za Уpravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota (Studiska programa БЗР) po obem e organizirana vo soglasnost so ~len 99, 105 i 112 od Zakonot za visokoto obrazovanie vo RM, kako i ~len 23 od Pravilnikot za prv i vtor ciklus studii na UKIM, kako: двоgodi{na programa koja sodr`i 120 EKTS krediti i se realizira preku redovni studii, programa koja se sostoi od ~etiri semestрi so 30 krediti po semestar, pri {to eden semestar se realizira vo 15 nedeli ili vkupno 30 nedeli godi{no, 1 EKTS kredit soodvetstvuva na 30 ~asovi vkupen raboten anga`man, vkupnoto optovaruvawe na studentite se izrazuva preku proizvodot na 60 krediti godi{no i 30 ~asa raboten anga`man po kredit, {to e ednakvo so 1800 ~asa godi{no optovaruvawe. Brojot na ~asovite godi{no optovaruvawe podeleni so brojot na nedeli vo dvata semestri (30 nedeli) go izrazuva vkupnoto nedelnoto optovaruvawe, {to za obemot na ovaa studiska programa iznesuva 60 ~asovi. Obemot na vkupniot broj ~asovi godi{no optovaruvawe na studentite iznesuva: 60 krediti godi{no h 30 ~asovi raboten anga`man po kredit = 1800 ~asovi godi{no optovaruvawe 1800 ~asovi godi{no optovaruvawe = 60 ~asovi nedelno optovaruvawe 30 nedeli godi{no 60 ~asovi nedelno optovaruvawe = 20 ~asovi nastava + 40 ~asovi samostojno u~ewe 9. EKTS KREDITI SO KOI SE STEKNUVA STUDENTOT Studentot koj gi zavr{il studiite se steknuva so 120 EKTS. 16

18 10. NA^IN NA FINANSIRAWE Pokrivawe na tro{ocite za sproveduvawe na postdiplomskite studii }e se realizira so samofinansirawe na kandidatite. Izvorite za samofinansirawe na kandidatite mo`e da bidat potpomognati so stipendii, sredstva na kompanii koi svoite vraboteni }e gi upatuvaat na ovie studii, kako i sredstva koi }e se obezbedat preku drugi fondovi i grantovi na me unarodni institucii. Visinata na iznosot, na~inot na uplata, kako i site drugi uslovi se regulirani so Pravilnik za postdiplomski studii i Odlukata za raspredelba na sredstvata steknati za vr{ewe na visokoobrazovna dejnost od vtor ciklus studii na Ma{inskiot fakultet pri UKIM. 11. USLOVI ZA ZAPI[UVAWE Zapi{uvaweto na studentite vo vtoriot ciklus na studii na studiskata programa BZR }e se sproveduva soglasno odredbite od Statutot na UKIM i Pravilnikot za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na prv i vtor ciklus univerzitetski studii na UKIM (ponatamu vo tekstot: Pravilnikot za prv i vtor ciklus studii) (~len 14, 15 i 16). Ma{inskiot fakultet pri UKIM, na magisterskite studii na studiskata programa od vtor ciklus za upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota, kako samofinansira~ki, }e zapi{uva odreden broj na studenti, koj sekoja godina se definira so posebna odluka na Nastavno-nau~niot sovet na Fakultetot, potvrdena so odluka od Univerzitetot i so odluka od osnova~ot. Upisot }e bazira na samofinasirawe, isto kako na site studiski programi na vtor ciklus na Ma{inskiot fakultet. Preduslovite za priem na studiskata programa BZR se opredeluvat soglasno ~len 14 od Pravilnikot za prv i vtor ciklus studii na UKIM, odnosno na studiskata programa mo`at da se zapi{at: Kandidati so steknata diploma od prv ciklus akademski studii vo oblasta na in`enerskite nauki so osvoeni najmalku 180 krediti soglasno EKTS; Kandidati so zavr{eni dodiplomski studii po nastavni planovi i programi na in`enerski fakulteti do voveduvawe na EKTS, vo soglasnost so Preodnite i zavr{ni odredbi na Zakonot za visoko obrazovanie; Kandidati so zavr{eni dodiplomski studii na Ma{inskiot ili drug fakultet vo traewe od najmalku {est semestri po nastavni planovi i programi pred i po voveduvawe na EKTS, pri {to srodnosta na zavr{enite studii za zapi{uvawe na studiskata programa BZR na vtor ciklus na Ma{inskiot fakultet }e ja 17

19 ocenuva Nastavno-nau~niot kolegium (NNK) na studiskata programa BZR i pritoa mo`e da se propi{e polagawe na diferencijalen ispit. Dopolnitelni ograni~uvawa }e se predvidat ako se propi{ani so nacionalnite zakoni ili so pravilata na Univerzitetot. Postapkata za selekcija, soglasno ~len 18 od Pravilnikot za prv i vtor ciklus studii na UKIM, }e ja vr{i NNK na studiskata programa, formiran soglasno ~len 17 od istiot Pravilnik, koj }e gi razgleduva i prigovorite na postapkata za selekcija. 12. INFORMACIJA ZA PRODOL@UVAWE NA OBRAZOVANIETO Napreduvaweto vo tekot na studiite }e se ostvaruva soglasno Pravilnikot za prv i vtor ciklus studii na UKIM (od ~len 25 do ~len 29) i soglasno kriteriumite utvrdeni so ovaa studiska programa. Pri polagaweto, dokolku ne se ispolnat uslovite propi{ani vo soglasnost so EKTS i predmetot ne se polo`i, toga{ istiot se prezapi{uva. Po polo`uvaweto na ispitite od ~etirite semestri studentot mo`e da premine kon procedura za prijavuvawe, ocenka i odbrana na magisterski trud soglasno Statutot na UKIM i Pravilnikot za prv i vtor ciklus studii na UKIM, soglasno ~len 47. So ogled na faktot deka predlo`enata studiska programa e so nacionalen karakter, programata e otvorena za mobilnosta na studentite kon instituciite na koi se nudat srodni studiski programi. Isto taka, mo`en e prenos na EKTS krediti od ova studiska programa, prodol`uvawe i zavr{uvawe na studiite, vo smisla na izrabotka i odbrana na magisterskiot trud na nekoja od evropski visokoobrazovni institucii, kade se realizira studiskata programa za БЗР ili na druga visokoobrazovna institucija kade ima srodna studiska programa. So zavr{uvawe na site obvrski na studiskata programa odnosno polo`uvawe na site ispiti, izrabotka na magisterskiot trud i negova odbrana, studentot soglasno ~len 116 od Zakonot za visoko obrazovanie na RM i ~len 48 od Pravilnikot za prv i vtor ciklus studii na UKIM, steknuva pravo za soodvetna diploma so opredelen nau~en naziv. Studentite koi gi zavr{ile studiite i se steknale so opredelen nau~en naziv: magister po tehni~ki nauki od oblasta na bezbednost pri rabota mo`at da go prodol`at svoeto obrazovanie na doktorski studii soglasno ~len 96 od Zakonot za visoko obrazovanie. 18

20 13. UTVRDEN SOODNOS POME\U I IZBORNITE PREDMETI, SO LISTA NA PREDMETI, LISTA NA IZBORNI PREDMETI I DEFINIRAN NA^IN NA IZBOR NA PREMETITE Strukturata na studiskata programa organizirana vo ~etiri semestri spored modelot prilo`en vo Tabela Tabela 13.1: Struktura na studiskata programa Уpravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota 1 Semestar R.B. Nastaven predmet ECTS Vkupen anga`man vo ~asovi 1. M5-1 zadol`itelen M5-2 zadol`itelen M5-3 zadol`itelen M5-4 izboren M5-5 izboren Vkupno: Semestar R.B. Nastaven predmet ECTS Vkupen anga`man vo ~asovi 1. M5-6 zadol`itelen M5-7 zadol`itelen M5-8 zadol`itelen izboren izboren

21 Vkupno: Semestar R.B. Nastaven predmet ECTS Vkupen anga`man vo ~asovi 1. M5-11 zadol`itelen M5-12 zadol`itelen izboren izboren izboren Vkupno: Semestar R.B. Nastaven predmet ECTS Vkupen anga`man vo ~asovi izboren izboren M7 Magisterski trud Vkupno: Kako kaj ostanatite aktivni studiski programi na magisterskite studii na Ma{inskiot fakultet, taka i kaj ovaa studiska programa, izrazuvaweto na kvalitativnite karakteristiki na profilot e preku moduli. Tie se prodol`enie - prodlabo~uvawe na modulite od dodiplomskite studii. Na magisterskite studii koi }e se realiziraat so ovaa studiska programa, predmetite pripa aat na slednite moduli: Modul M5 - Naprednite nivoa na osnovnite znaewa, Modul - Naprednite nivoa na specifi~nite znaewa, 20

22 Modul M7 - Magisterski trud. Strukturata na studiskata programa za vtor ciklus studii prika`ana vo Tabela1, bazira na slednoto: Prviot semestar sodr`i tri zadol`itelni predmeti i dva izborni predmeti za koi se ponudeni grupa izborni predmeti vo modul M5. Вториот semestar sodr`i tri zadol`itelni predmeti i dva izborni predmeti za koi se ponudeni grupa izborni predmeti vo modul. Третиот semestar sodr`i dva zadol`itelni predmeti i tri izborni predmetи za koi se ponudeni grupa izborni predmeti vo modul. ^etvrtiot semestar sodr`i dva izborni predmeti, za koi se ponudeni grupa izborni predmeti vo modul. Sekoj student mo`e da izbere najmnogu do dva nastavni predmeti od ponudenite predmeti po{iroko na modulite M5 i na studiskata programa, od druga magisterska studiska programa na Fakultetot ili nadvor od nego, na drugite fakulteti na UKIM ili na drugi univerziteti vo zemjata i vo stranstvo. Vo ~etvrtiot semestar se izrabotuva magisterskiot trud koj pretstavuva primena na steknatite znaewa i ve{tini na konkretna istra`uva~ka zada~a. Spored programata studentot treba da polo`i vkupno sedumnaeset predmeti od koi osum zadol`itelni (~47%) i devet izborni (~53%), pred da premine na izrabotka na magisterskiot trud, {to e vo soglasnost so zadol`itelni predmeti spored ~len 99 od Zakonot za visoko obrazovanie na RM. Programata na magisterskite studii }e se realizira na makedonski jazik, vo soglasnost so ~len 103 od Zakonot za visoko obrazovanie na RM. Strukturata na studiskata programa na vtor ciklus na studii za upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje e formirana od 17 predmeti i magisterski trud. Preku izbornite predmeti, studentite gi realiziraat svoite sopstveni afiniteti vo oblasta na istra`uvaweto. Site predmeti se ednosemestralni so soodveten broj na EKTS krediti pri {to eden kredit odgovara na 30 ~asovi aktivnosti na studentite. Strukturata na studiskata programa e usoglasena so evropskite standardi vo pogled na uslovite na upis, na~in na studirawe, traewe na studiite i steknuvawe na diplomite, kako i vo soglasnost so nacionalnata legislativa Zakonot za visoko obrazovanie na RM i Pravilnikot za prv i vtor ciklus na studii na UKIM. Strukturata na studiskata programa e dadena vo Tabela13.2, vo prodol`enie. 21

23 Tabela Studiska programa od II ciklus studii za upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje ^asovi aktivnosti R.B Modul Predmet Nastavnik Semestar Tip Nastavni aktivnosti i seminari Proektni aktivnosti i samostojno u~ewe Vkupen anga`man ~asovi EKTS PRV SEMESTAR LISTA NA ZADOL@ITELNI PREDMETI za modul M5 1 M5 Sistemsko in`enerstvo Von.prof. d-r A. Ko~ov 2 Mehanika i za{tita od mehani~ki Von.prof. d-r M5 rizici V. Gavrilovski 7 ZP ZP M5 Bezbednost vo tehnolo{kite sistemi Von.prof. d-r J.^aloska 7 ZP M5 Izboren predmet 1 7 IP 6 5 M5 Izboren predmet 2 7 IP 6 LISTA NA IZBORNI PREDMETI za modul M5 M5 Metodi na optimizacija Von.prof. d-r N. Tuneski 7 IP M5 Odbrani poglavja od verojatnost i statistika Von.prof. d-r N. Tuneski 7 IP M5 M5 MONIR Prof. D-r M. Kuzinovski, Prof.d-r S. Dinevska ]ovkarovska Za{tita od opasno dejstvo na elektri~na energija Von.prof. d-r S. ^undeva 7 IP IP M5 Profesionalna toksikologija Doc. D-r J.Minov 7 IP

24 M5 Za{tita i osiguruvawe Доц. д-р D. Bo{kovska 7 IP PRV SEMESTAR VKUPNO EKTS: 30 VTOR SEMESTAR LISTA NA ZADOL@ITELNI PREDMETI za modul M5 6 Bezbednost na ma{ini i uredi Prof. d-r Q.Dudeski, 8 ZP M5 Prof. D-r Z. Pandilov 7 M5 Medicina na trudot Prof. d-r J.K.Bislimovska 8 ZP M5 Tro{oci i investicii na sistemot na za{tita pri rabota Prof d-r B. Angelova 8 ZP Izboren predmet 3 8 IP 6 10 Izboren predmet 4 8 IP 6 LISTA NA IZBORNI PREDMETI za modul Bu~ava i vibracii Von. Prof. d-r Z. Petreski 8 IP Bezbednost pri vnatre{en transport Prof. d-r V. Stojmanovski 8 IP Za{tita i bezbednost kaj hidroenergetskite postrojki i sistemi Von. Prof. d-r V. Stojkovski 8 IP Termopostrojki i za{tita Von. Prof. d-r R.Filkovski 8 IP Doc. d-r D. Ta{evski Opasni materii i opasen otpad Von. Prof. d-r A. Grozdanov 8 IP Bezbednost pri zavaruvawe i Prof. d-r D. Run~ev 8 IP

25 srodni postapki VTOR SEMESTAR VKUPNO EKTS: 30 TRET SEMESTAR LISTA NA PREDMETI za modul M5 11 M5 Upravuvawe so profesionalen rizik Von. Prof. d-r J. ^aloska 9 ZP M5 Informati~ki sistemi za za{tita pri rabota Von. prof. d-r R. Minovski 9 ZP Izboren predmet 5 9 IP 6 14 Izboren predmet 6 9 IP 6 15 Izboren predmet 7 9 IP 6 LISTA NA IZBORNI PREDMETI za modul Ekonomika na za{tita pri rabota Проф. д-р В. Јанеска 9 IP Organizacija i bezbednost na gradili{ta Prof. d-r V.@. Pan~ovska 9 IP Nade`nost i bezbednost na sistemi Von.prof. d-r I. \urkov 9 IP Mikroklima vo rabotna sredina Doc. D-r V. [arevski 9 IP Za{tita od zra~ewa Von.prof. d-r M. Ginovska Za{tita od po`ar i eksplozija Von prof. d-r M. Cvetkovska 9 IP IP Psihofiziologija na rabotata Doc. D-r J.Minov 9 IP Odr`uvawe na tehni~ki sistemi Prof. d-r V. Donev 9 IP TRET SEMESTAR VKUPNO EKTS: 30 24

26 ^ETVRTI SEMESTAR 16 Izboren predmet 8 10 IP 6 17 Izboren predmet 9 10 IP 6 LISTA NA IZBORNI PREDMETI za modul Upravuvawe na procesi Von. prof. d-r V. Ge~evska 10 IP Modelirawe i simulacija na rizik Prof. d-r R. Minovski Upravuvawe so vonredni situacii Prof. d-r V.@. Pan~ovska Upravuvawe so ~ove~ki resursi Prof. d-r R. Polenakovi} 10 IP IP IP Po~isto proizvodstvo Von. prof. d-r A. Ko~ov, Von.prof.d-r J.^aloska Korporativni odnosi so javnosta Prof. d-r T. P. Mir~evska 10 IP IP M7 Magisterski trud ^ETVRTI SEMESTAR VKUPNO EKTS: 30 * ZP - zadol`itelen predmet; IP - izboren predmet VKUPNO EKTS:

27 14. PODATOCI ZA PROSTOROT PREDVIDEN ZA REALIZACIJA NA STUDISKATA PROGRAMA Nastavniot proces i realizacijata na Studiskata programa }e se vr{i vo prostoriite na Ma{inskiot fakultet pri Univerzitetot Sv.Kiril i Metodij, vo Skopje. Magisterskite studii se organiziraat kako redovni studii so nastava. Materijalni, tehni~ki i informaciski ulovi za izveduvawe na studiskata programa se obezbedeni od strana na Ma{inskiot fakultet koj raspolaga so dovolno soodvetno opremeni prostorii i tehni~ki uslovi kako laboratorii i kompjuterski centar za realizirawe na nastavata na studii od ovaa programa i planiranite aktivnosti na nau~no-istra`uva~ka rabota. Podatoci za resursite so koi raspolaga Ma{inskiot fakultet pri UKIM za vr{ewe na visokoobrazovna dejnost: 1. Vkupna povr{ina (bruto prostor) (prostor za izveduvawe nastava i dvorna povr{ina) m 2 2. Vkupna povr{ina na prostorot za izveduvawe na nastava (neto prostor) m 2 3. Broj na amfiteatri so vkupen broj na sedi{ta... 2 so vkupen broj na sedi{ta Broj na predavalni so vkupen broj na sedi{ta so vkupen broj na sedi{ta Broj na kompjuterski u~ilnici so kapacitet na kompjuterski rabotni mesta... 8 u~ilnici so vkupno rab. mesta Broj na laboratorii za izveduvawe prakti~na nastava Oprema za vr{ewe na visokoobrazovna dejnost Vrednost na opremata ,00 den. 26

28 8. Informativno-informati~ka i dokumentaciona dejnost 8.1. Vkupen broj na knigi vo biblioteka (bibliote~en fond) Drugi sredstva za informativno-informati~ka i dokumentaciona dejnost(disketi, CD i dr.)... (vo golem broj) 15. LISTA NA OPREMA PREDVIDENA ZA REALIZACIJA NA STUDISKATA PROGRAMA Tabela 15.1 Lista na oprema Red. broj Naziv Tip Proizveduva~ Lokacija 1. Повекефункциски дигитален инструментeurotest MI EU Metrel Slovenija MF 2. Сонда за мерење на осветлување A1119 za MI EU Metrel Slovenija MF 3. Комбинирана струјна NI 12R NIEAF Holandija MF клешта- мултимер 4. Мерна лента Topmaster MF 5. Универзално подвижно мерила 6. Динамометар SH- 50H MEBA Germany SUNDOO MF MF 7. Мерен мост MGC HBM MF 8. Сонда за притисок HYDROTECHNIK 9. Механички хронометар RC Komora za merewe na VICTOR EEN 492 Dolmy Watch LTD VICTOREEN MF MF 27

29 jonizira~ki zra~ewa 11. Dozimetar Model Linearen dozimetar Babyline 81 Victoreen,USA Canbera, Canada FEIT FEIT 13. Precizen Gajger Milerov broja~ EN 30 Daedalon FEIT 14. Precizen Gajger Milerov broja~ Nuclear Chicago FEIT 15. Gajgerova cevka EN 04 Daedalon FEIT 16. Izvor na a zra~ewe Po-210 FEIT 17. Izvor na β zra~ewe Sr-90 FEIT 18. Izvor na γ zra~ewe Co-60 FEIT 19. Aparatura za opredeluvawe na e/m na elektronot EP-20 Daedalon FEIT 20. Komplet aparatura za elektron -spin rezonansa EN-35 Daedalon FEIT 21. Generator na visok DK- Olgod FEIT 28

30 napon za Gejslerovi cevki Spektrometar Heraeus Leybold FEIT 23. Vibration analyzer CMV A60- EN-1 SKF MF 24. Vibration analyzer 2515 Bruel & Kjaer MF 25. Impulse precision sound level meter, 1/3 Octane filter set / 1616 Bruel & Kjaer MF 16. PREDMETNI PROGRAMI Sodr`inata na sekoj predmet vo studiskata programa dava opis koj sodr`i: naslov, kod, semestar na studii, EKTS krediti, ime na predmetniot nastavnik, celi na predmetot, kompetencii koi se steknuvaat preku predmetot, sodr`ina na predmetot, metodi na u~ewe, formi na nastavnite aktivnosti, na~in na proverka na znaeweto i ocenuvawe i literatura zadol`itelna i dopolnitelna. Vo prilog 3 od ovoj predlog elaborat za studiskata programa za BZR se nao aat site predmetni programi popolneti od nastavnicite spored prilog br. 3 od Pravilnik za zadol`itelnite komponenti koi treba da gi poseduvaat studiskite programi od prvot, vtorot i tretiot ciklus na studii. 17. SPISOK NA NASTAVEN KADAR Za realizirawe na studiskata programa na vtor ciklus studii za upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota obezbeden e nastaven kadar so potrebni stru~ni i nau~ni kvalifikacii za predmetite predvideni vo programata od institucijata predlaga~ na programata i od Univerzitetot Sv.Kiril i Metodij. Pri realizacijata na studiskata programa, so predavawa }e u~estvuva nastaven kadar od fakultetite u~esnici vo predlo`enata studiska programa. 29

31 17.1. Pregledot na nastavnicite i sorabotnicite e prika`an vo slednata Tabela Tabela Pregled na nastavnicite anga`irani na studiskata programa Ime i prezime Univerzitet-fakultet 1. Von.prof. d-r Jasmina ^aloska UKIM, Ma{inski fakultet 2. Prof. d-r Quben Dudeski UKIM, Ma{inski fakultet 3. Von.prof. d-r Atanas Ko~ov UKIM, Ma{inski fakultet 4. Prof. d-r Mikolaj Kuzinovski UKIM, Ma{inski fakultet 5. Von.prof. d-r Valentina Ge~evska UKIM, Ma{inski fakultet 6. Prof. d-r Van~o Donev UKIM, Ma{inski fakultet 7. Prof. d-r Robert Minovski UKIM, Ma{inski fakultet 8. Von.prof. d-r Radmil Polenakovi} UKIM, Ma{inski fakultet 9. Prof. d-r Zoran Pandilov UKIM, Ma{inski fakultet 10. Von.prof. d-r Zlatko Petreski UKIM, Ma{inski fakultet 11. Von.prof. d-r Viktor Gavrilovski UKIM, Ma{inski fakultet 12. Von prof.valentino Stojkovski UKIM, Ma{inski fakultet 13. Von. prof. Risto Filkovski UKIM, Ma{inski fakultet 14. Von.prof. d-r Nikola Tuneski UKIM, Ma{inski fakultet 15. Doc. d-r Igor \urkov UKIM, Ma{inski fakultet 16. Von.prof. d-r Viktor Stojmanovski UKIM, Ma{inski fakultet 17. Prof. d-r Dobre Run~ev UKIM, Ma{inski fakultet 18. Doc. d-r Done Ta{eski UKIM, Ma{inski fakultet 19. Doc.d-r Vasko [arevski UKIM, Ma{inski fakultet 20. Von.prof. d-r Anita Grozdanov UKIM, Tehnolo{ko-Metalur{ki fakultet 21. Von.prof. d-r Margarita Ginovska UKIM, Fakultet za elektrotehnika i informati~ki tehnologii 22. Von.prof. d-r Sne`ana ^undeva UKIM, Fakultet za elektrotehnika i informati~ki tehnologii 23. Von prof. d-r Mери Cvetkovska UKIM Grade`en fakultet 24. Prof. d-r Pan~ovska UKIM, Grade`en fakultet 25. Prof d-r Bилјана Angelova UKIM, Ekonomski institut 26. Prof. d-r Tатјана P. Mir~evska UKIM, Ekonomski institut 30

32 27. Проф. д-р Весна Јанеска UKIM, Ekonomski institut 28. Доц. д-р Diana Bo{kovska UKIM, Ekonomski institut 29. Prof. d-r Jovanka K.Bislimovska UKIM, Medicinski fakultet 30. Doc. D-r Jordan Minov UKIM, Medicinski fakultet 31. Prof. d-r Suzana Dinevska ]ovkarovska UKIM, Prirodno-matemati~ki fakultet Nau~nite i stru~ni kvalifikacii na nastavniot kadar soodvetstvuvaat na nau~nata oblast i nivoto na nivnoto anga`irawe i pritoa sekoj nastavnik ima najmalku pet referenci od potesnata nau~na, odnosno stru~na oblast od koja izveduva nastava na studiskata programa. Podatocite za profilot i kvalifikaciite na nastavniot kadar se prilo`eni vo Prilog 4 na ovoj dokument, vo soglasnot so barawata definirani vo Prilog broj 4 od Pravilnik za zadol`itelnite komponenti koi treba da gi poseduvaat studiskite programi od prvot, vtorot i tretiot ciklus na studii. 18. IZJAVI OD NASTAVNICITE Site izjavi od nastavnicite za davawe na soglasnost za u~estvo vo izveduvaweto na nastava po odredeni predmeti od studiskata programa od vtor ciklus:, se dadeni vo Prilog SOGLASNOST OD VISOKOOBRAZOVNITE USTANOVI ZA U^ESTVO VO REALIZACIJA NA STUDISKATA PROGRAMA Pismata za soglasnost od visokoobrazovnite ustanovi za u~esto na nastavnicite vo realizacijata na studiskata programa za BZR se dadeni vo Prilog 6. 31

33 20. INFORMACIJA ZA BROJOT NA STUDENTI ZA ZAPI[UVAWE VO PRVA GODINA NA STUDISKATA PROGRAMA Spored procenkite za prostoriite, opremata i kadarot za ovaa studiska programa, optimalen broj na studenti za zapi{uvawe e do 20 studenti godi{no. Predlaga~ot na studiskata programa, Ma{inskiot fakultet pri UKIM vo soglasnost so op{testvenite potrebi i resursite, na akademskite magisterski studii kako samofinansira~ki, }e zapi{uva odreden broj na studenti, koj sekoja godina se definira so posebna odluka na Nastavno-nau~niot sovet na Fakultetot, potvrdena so odluka od Univerzitetot i so odluka od osnova~ot. 21. INFORMACIJA ZA OBEZBEDENA ZADOL@ITELNA I DOPOLNITELNA LITERATURA Predvidenata zadol`itelna i dopolnitelna literatura (dadena vo predmetnite programi) }e bide obezbedena od strana na sekoj nastavnik pred po~etokot na studiskata programa. 22. INFORMACIJA ZA WEB STRANA Site informacii za studiskata programa za upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota }e bidat dostapni na web stranata na Ma{inskiot fakultet 32

34 23. STRU^NIOT ODNOSNO NAU^EN NAZIV SO KOJ SE STEKNUVA STUDENTOT PO ZAVR[UVAWE NA STUDISKATA PROGRAMA So zavr{uvaweto na redovnite dvegodi{ni magisterski studii, odnosno so steknuvawe na 120 krediti na vtoriot ciklus studii ili vkupno najmalku 300 krediti na prviot i vtoriot ciklus na studii, a soglasno ~len 245 od Statutot za UKIM i ~len 48 od Paravilnikot za prv i vtor ciklus na studii na UKIM, na studentot }e mu se izdava diploma za akademski magisterski studii. Liceto koe gi zavr{ilo studiite i se steknalo so 120 EKTS na vtoriot ciklus studii ili vkupno najmalku 300 krediti prviot i vtoriot ciklus na studii ima pravo na diploma so nau~niot stepen i naziv: Magister na tehni~ki nauki od oblasta na bezbednost pri rabota. 24. AKTIVNOSTI I MEHANIZMI PREKU KOI SE RAZVIVA I SE ODR@UVA KVALITETOT NA NASTAVATA 24.1 METODI ZA PREDAVAWA NA STUDIITE Studiskata programa od vtor ciklus studii za upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota }e se realizira kako redovni studii so slednite formi na nastava: predavawa, auditoriski, laboratoriski, kompjuterski ve`bi i seminari. Redovna nastava }e se realizira za nastavnite predmeti kade {to se prijaveni do 5 studenti. Vo slu~aj koga brojot na studenti e pomal od 5, se organizira mentorska nastava. Optovaruvaweto na studentite }e se realizira i preku posebni oblici na aktivnosti, kako individualna rabota na seminarski zada~i i proekti nameneti za studija na prakti~ni slu~ai od soodvetnite oblasti na istra`uvawata na studiite, timska rabota, istra`uva~ka rabota, samostojno u~ewe i u~estvo na rabotilnici. Osobeno vnimanie }e se posvetuva na individualnata rabota so studentite vo vid na mentorska rabota i konsultacii. Obemot i organiziraweto na studiite }e se izvr{i vo soglasnost so ~len 112 od Zakonot za visoko obrazovanie na RM i ~len 23 od Pravilnikot za prv i vtor ciklus studii na UKIM soglasno EKTS metodologijata, odnosno vkupnoto optovaruvawe na studentite se izrazuva preku obemot od 60 krediti godi{no, po 30 ~asa raboten anga`man po kredit, {to e ednakvo so 1800 ~asa godi{no optovaruvawe. Brojot na ~asovite godi{no optovaruvawe rasporedeni na brojot na nedeli vo dvata semestri, 33

35 vkupno 30 nedeli, go izrazuva vkupnoto nedelnoto optovaruvawe na studentite (nastava i posebni oblici na aktivnosti), {to za obemot na ovaa studiska programa iznesuva 60 ~asovi METODI ZA PROVERKA NA ZNAEWA Proverkata na znaewa }e se vr{i preku kontinuirano ocenuvawe ili preku zavr{en ispit. Vo predmetnite programi koi se prilo`eni vo to~ka 13 na ovoj dokument, za sekoj predmet poedine~no e utvrden na~inot na proverka na znaewata i soodnosot na vrednuvawe na aktivnostite za kontinuirano ocenuvawe odnosno definirani se bodovite koi gi obezbeduva studentot so realizacija na poedine~ni aktivnosti definirani vo predmetnata programa. Kone~nata ocenka na sekoj od nastavnite predmeti na ovaa studiska programa se formira na osnova na kontinuiranoto ili zavr{noto ocenuvawe preku postignatite rezultati na studentot. Kone~nata ocenka se formira na osnova na vkupniot broj bodovi od kontinuiranoto ili zavr{noto ocenuvawe koi studentot gi osvoil, pri {to maksimalniot broj na mo`ni osvoeni bodovi e 100. Ocenuvaweto }e se vr{i soglasno ~len 35 od Pravilnikot za prv i vtor ciklus studii na UKIM so primena na numeri~kiot sistem za ocenuvawe po~ituvajki gi ekvivalenciite so azbu~niot sistem na ocenuvawe spored EKTS. Studentot ja sovladuva studiskata programa preku polagawe na ispiti so {to ostvaruva odreden broj na EKTS krediti, vo soglasnost so kurikulumot odnosno strukturata na studiskata programa AKTIVNOSTI I MEHANIZMI ZA RAZVIVAWE I ODR@UVAWE NA KVALITETOT NA STUDISKATA PROGRAMA Vo ramkite na studiskata programa od vtor ciklus za upravuvawe so sistemi za bezbednost i zdravje pri rabota za razvivawe i odr`uvawe na kvalitetot i kontrolata na kvalitetot, }e se sproveduvaat metodite na kontinuirana evaluacija, samoevaluacija i sistemot za ocenuvawe na kvalitetot na nastavniot kadar vo soglasnost so odredbite od Zakonot za visokoto obrazovanie na RM i ~lenovite 73 i 77, kako i vo soglasnost so ve}e vospostavenite mehanizmi za evaluacija vo ramkite na UKIM, koi se sproveduvaat kaj site postojni studiski programi na Ma{inskiot fakultet. Obezbeduvaweto i odr`uvaweto na kvalitet i kontrolata na kvalitetot na ovaa studiska programa }e bidat sproveduvani vo soglasnost so aktivnosti i mehanizmi koi se sproveduvaat za site studiski programi i se odnesuvaat na site u~esnici vo nastavniot proces na Ma{inskiot fakultet. Navedenite aktivnosti i mehanizmi na samoevaluacija se odnesuvaat na: razvojot na nastavnite sodr`ini, realizacijata na nastavniot proces, ocenuvaweto na studentite, izrabotkata na magisterski trud, 34