SVET MATEMATIČNIH ČUDES 6 UČNI LISTI

SVET MATEMATIČNIH ČUDES 6 UČNI LISTI 83

UČNI LISTI ZA UTRJEVANJE ZNANJA PRI URAH FLEKSIBILNE DIFERENCIACIJE... niæja zahtevnostna raven... srednja zahtevnostna raven... viπja zahtevnostna raven 84

KOTI. Nariπi kot s poltrakoma m in n s skupnim izhodiπëem V. Kotu pobarvaj notranjost. 2. Ali so narisani koti pravilno oznaëeni? Pod kotom obkroæi DA oziroma NE. α C BVA V α C A B DA NE DA NE DA NE 3. Narisane so toëke A, B in C. Nariπi kot ACB. Notranjost kota pobarvaj. A B C 4. a) Narisani so koti. Notranjost najmanjπega kota pobarvaj rdeëe, notranjost najveëjega pa modro. α β δ γ b) Narisane kote uredi po velikosti. ZaËni z najmanjπim. 85

KOTI 5. Kateri izmed narisanih kotov je pravi? OznaËi ga z grπko Ërko alfa. 6. Pod vsak narisani kot zapiπi, katere vrste je. Izbiraπ lahko med: ostri kot, topi kot, pravi kot, iztegnjeni kot, udrti kot. 7. Na sliki je πtirikotnik ABCD. Izpolni preglednico z oznakami kotov πtirikotnika. D C. naëin 2. naëin 3. naëin α B DCB A B 8. Ali sta narisana kota skladna? Obkroæi odgovor. Pri ugotavljanju si lahko pomagaπ s πestilom. DA NE 86

KOTI 9. Nariπi toëke A, B in C tako, da bo nastal topi kot BAC. Pobarvaj mu zunanjost. 0. Na sliki je veë kotov. Izpiπi vse ostre, prave, tope in udrte kote. Ostri koti so: α Pravi koti so: Topi koti so: V Udrti koti so: C B A β H G γ γ D E F 87

KOTI. Poltraku VA z izhodiπëem v toëki V dodaj poltrak VB tako, da bo nastal ostri kot AVB. Pobarvaj njegovo notranjost. A V 2. Vsakemu narisanemu kotu oznaëi vrh in kraka. 3. Narisane so toëke A, B, C, D, E, F in G. Nariπi kot CDE in v preglednico zapiπi, katere toëke leæijo v notranjosti, katere na meji in katere v zunanjosti kota. E B Leæijo v notranjosti Leæijo na meji Leæijo v zunanjosti G C F D A 88

KOTI 4. Kote uredi po velikosti. ZaËni z najmanjπim. V C α β γ δ A B Dopolni: < < < < < 5. En krak udrtega kota je æe narisan. Nariπi πe drugi krak in pobarvaj notranjost kota. Kot oznaëi z grπko Ërko beta. k 6. Pod vsakim kotom zapiπi, katere vrste je. 7. Na sliki je πestkotnik ABCDEF. Izpolni preglednico z oznakami kotov πestkotnika. E. naëin 2. naëin 3. naëin F D C A B 89

KOTI 8. Kotu AVB nariπi skladen kot. Uporabi πestilo in ravnilo. Skladnost kotov zapiπi z matematiënimi simboli. B V A 9. Nariπi toëke A, B, C in D tako, da bo nastal ostri kot BAC, toëka D pa naj leæi v njegovi notranjosti. 0. Na sliki je veë kotov s skupnim izhodiπëem. PoiπËi in izpiπi vse ostre kote. Ostri koti so: AVB, D C B V A 90

KOTI. Nariπi udrti kot CAB. Pobarvaj njegovo notranjost. 2. Narisane so toëke A, B, C, D, E, F in G. Nariπi udrti kot CDE in v preglednico zapiπi, katere toëke leæijo v notranjosti, katere na meji in katere v zunanjosti kota. C B E A D F G Leæijo v notranjosti Leæijo na meji Leæijo v zunanjosti 3. Nariπi kote α, β, γ, A, CVD in E tako, da velja: A < α < E < β < CVD < γ. Izmed narisanih kotov naj bosta dva ostra, dva topa, en pravi in en udrti kot. 9

KOTI 4. Pod vsakim zapisom nariπi ustrezen kot. Pod sliko napiπi, katere vrste je. Kot je veëji od iztegnjenega. Kot je manjπi od pravega. Vrsta kota: 5. Nariπi kot, ki je veëji od pravega kota in manjπi od iztegnjenega kota. Kot oznaëi z grπko Ërko alfa. Nariπi πe toëko A, ki leæi v notranjosti kota, toëko B, ki leæi v zunanjosti kota, in toëko C, ki leæi na meji kota. 6. Na sliki je πestkotnik ABCDEF. Izpolni preglednico z oznakami kotov πestkotnika. D C. naëin 2. naëin 3. naëin F E B A 92

KOTI 7. Kotu ε nariπi skladen kot AVB. Uporabi πestilo in ravnilo. Skladnost kotov zapiπi z matematiënimi simboli. ε 8. Nariπi toëke A, B, C, D in E tako, da bo nastal topi kot BAC. ToËka E naj leæi v notranjosti, toëka D pa v zunanjosti narisanega kota. 9. Na sliki je veë kotov s skupnim izhodiπëem. PoiπËi in izpiπi vse ostre, tope in udrte kote. Ostri koti so: Topi koti so: Udrti koti so: D C B V A E 93

ŠTEVILA, IZRAZI, OSNOVNI GEOMETRIJSKI POJMI. Dani sta πtevili 86 in 93. IzraËunaj njuno vsoto in razliko ter njun zmnoæek in koliënik. Vsota Razlika Zmnoæek KoliËnik 2. Na morju merimo razdalje z navtiënimi miljami. Ena navtiëna milja je 852 m.»oln je prevozil 7 navtiënih milj. Koliko metrov je to? Zaokroæi dobljeni rezultat. Rezultat Zaokroæeno na stotice Zaokroæeno na tisoëice 3. IzraËunaj. 0 + 2 8 = 5 4 + 8 3 = (80 + 3) 4 7 = (5 + 6) = (73 + 7) : (6 : 4) = 2 (5 3 5) 7 = 94

ŠTEVILA, IZRAZI, OSNOVNI GEOMETRIJSKI POJMI 4. KoliËnik πtevil 44 in poveëaj za razliko πtevil 305 in 243. Izpolni preglednico. Predhodnik Rezultat Naslednik 5. Izpolni preglednico. m 0 5 0 3 m m + 39 5 m + 2 m + 2 m 6. Vzporedni premici pobarvaj rdeëe, pravokotni pa modro. Vse premice tudi oznaëi. 95

ŠTEVILA, IZRAZI, OSNOVNI GEOMETRIJSKI POJMI 7. Nariπi premico p, ki je vzporedna s premico r. Nariπi πe premico s, ki je pravokotna na premico r. OznaËi preseëiπëe. r 8. Nariπi toëko A, ki je od premice t oddaljena 2 cm. Nariπi πe premico u, ki je od premice t oddaljena cm. t 96

ŠTEVILA, IZRAZI, OSNOVNI GEOMETRIJSKI POJMI. IzraËunaj: 25 : 5 + 23 8 = 23 0 + 540 : 2 = 78 36 : 6 + 3 5 7 99 : = 45 8 4 0 = 765 + 56 04 : 23 = (57 + 3 8 4) + 200 : 20 = ((35 : 9 + 48 0) : 5) : 3 = 2. Izpolni preglednico. m 0 65 590 3 m 6000 5 m (m 3) (m + 8) 2 m + 2 m 97

ŠTEVILA, IZRAZI, OSNOVNI GEOMETRIJSKI POJMI 3. Dopolni povedi. tevilo 8 je predhodnik πtevila in naslednik πtevila. tevilo je predhodnik πtevila 38 in naslednik πtevila. tevilo je predhodnik πtevila in naslednik πtevila 999. 4. Manica in Uroπ Novak imata dva otroka: 6-letno Majo in 6-letnega Anæeta. Letos bodo vsi skupaj odπli na smuëanje v Avstrijo. Koliko bodo plaëali za smuëarske vozovnice? Zapiπi izraz. SMUČARSKE VOZOVNICE EUR odrasli 68 mladina od 5. 8. leta 35 otroci od 6. 4. leta 84 otroci do 5. leta brezplačno O: 5. Zapisani so nekateri podatki o planetih Neptun in Uran. Vsa πtevila v besedilu zapiπi z rimskimi πtevilkami. NEPTUN URAN Oddaljenost od Sonca: 30 a. e. Masa: 7 mas Zemlje Obhodni čas: 85 let Število lun: 8 Največji luni: Triton, Nereida Oddaljenost od Sonca: 9 a. e. Masa: 5 mas Zemlje Obhodni čas: 84 let Število lun: 20 Največje lune: Titanija, Oberon, Umbriel, Ariel 98

ŠTEVILA, IZRAZI, OSNOVNI GEOMETRIJSKI POJMI 6. Oglej si sliko. D p C r u s E B t A v a) Vstavi znak ali : p r v u s t b) Izpolni preglednico: Razdalja Ocena Meritev d(a,d) d(a,c) d(b,e) d(e,d) d(p,r) c) Vstavi znak ali : E v D u E u B p Ë) Na premici s poiπëi toëko R, ki je najbliæe toëki A. Primerjaj d(a,r) in d(a,d) ter d(s,t): 99

ŠTEVILA, IZRAZI, OSNOVNI GEOMETRIJSKI POJMI. IzraËunaj. 8 9 + 5 7 45 : 5 = 2576 : 56 : (2 3 + 40) = (378 98 3) : (5 8 ) = 8 (890 : 2 + 5) (6325 + 0 45 678) = 32 (32 32 + 32) : 32 + 32 = ((35 : 9 + 48 0) : 5) : 3 + 2 3 = 2. Izpolni preglednico. n 0 345 234 7 n + 2 7890 n 6 (n n 0 432) (n 78) + n 3. Zmnoæku πtevil 567 in 2 priπtej razliko koliënikov πtevil 8 in 3 ter 56 in 7. Zapiπi izraz: O: 200

ŠTEVILA, IZRAZI, OSNOVNI GEOMETRIJSKI POJMI 4. Dopolni povedi. tevilo 08 je predhodnik πtevila in naslednik πtevila. tevilo je predhodnik πtevila 99 in naslednik πtevila. tevilo je predhodnik πtevila in naslednik πtevila n. 5. RaËun, zapisan z rimskimi πtevilkami, zapiπi z arabskimi πtevilkami in ga reπi. (XII IX) + CCCXXVI = 6. Oglej si sliko. D p C r u s E A B v t a) Na sliki poiπëi pare vzporednih premic. Zapiπi jih. Uporabi simbole. b) Na sliki poiπëi pare pravokotnih premic. Zapiπi jih. Uporabi simbole. c) Oceni razdaljo med toëkami. Izpolni preglednico. Ë) Izmeri razdalje med toëkami. Meritve zapiπi s simboli. ToËki A,D A,C B,E E,D Ocena razdalje d(a,d) = AD = d) Oceni razdaljo med premicama p in r. Izmeri razdaljo med premicama p in r. e) Primerjaj razdalji. d(a,d) d(c,t) d(d,t) d(s,t) 20

ULOMKI. Poimenuj posamezne dele v zapisu ulomka. 3 8... pove, koliko delov je pobarvanih... pove, na koliko delov je razdeljena celota 2. PoiπËi ulomke, ki so enaki zapisanim. Pomagaj si s sliko. 2 3 3 4 4 6 6 6 8 8 8 8 8 2 3 4 4 6 6 8 8 8 6...... 2 2... 3 3... 4 4... 6 6... 8 8 2 = 4 = 2 4 = 2 2 = 3 3 = 4 8 = 2 6 = 2 3 = 0 4 = 3 4 = 3 6 = = 3. Ob vsaki sliki zapiπi ustrezen ulomek. 4 4 3 9 202

ULOMKI 4. Ob vsaki sliki zapiπi dva ulomka: prvi naj predstavlja pobarvani del celote, drugi pa nepobarvani del. 9 8, 9,,,,, 5. Nariπi daljico AB, dolgo 63 mm, in jo razdeli na 7 enako dolgih delov. Z rdeëo barvo pobarvaj te daljice. Koliki del daljice ni pobarvan? 3 7 O: 6. IzraËunaj. 4 2 od 8 = 3 od 55 = 5 od 30 = 5 6 od = 4 od 6 = 2 od 00 = 0 0 203

ULOMKI 7. Z rdeëo barvo pobarvaj listke, na katerih so zapisani navidezni ulomki. Z modro barvo pobarvaj listke, na katerih so ulomki, ki imajo vrednost manjπo od. 2 9 8 7 7 7 8 3 5 3 4 3 3 6 7 2 3 9 7 29 3 5 4 204

ULOMKI. Poimenuj posamezne dele v zapisu ulomka. 4... pove, koliko delov je pobarvanih... pove, na koliko delov je razdeljena celota 2. PoiπËi ulomke, ki so enaki zapisanim. Pomagaj si s sliko. 2 3 3 4 4 6 6 6 8 8 8 8 8 2 3 4 4 6 6 8 8 8 6...... 2 2... 3 3... 4 4... 6 6... 8 8 2 = 4 = 2 6 = 2 4 = 2 2 = 2 3 = 3 3 = 4 8 = 0 4 = 3 4 = 3 6 = = 3. Ob vsaki sliki zapiπi ustrezen ulomek. 2 4 8 205

ULOMKI 4. Dopolni raëune. 2 4 + = 2 9 7 + = 9 6 + = 9 + = 8 4 8 + = + = 9 3 5. V razredu je 24 uëencev, 8 je deklic. Koliko deklic in koliko deëkov je v razredu? 6. IzraËunaj. 7 7 8 od 4 = 2 od 9 = 9 od 625 = 3 25 od = 2 od 28 = 8 od 33 = 3 4 206

ULOMKI 7. Z rdeëo barvo pobarvaj listke, na katerih so zapisani navidezni ulomki. Z modro barvo pobarvaj listke, na katerih so ulomki, ki imajo vrednost manjπo od. 8 8 8 7 58 4 80 0 44 20 38 2 36 9 5 5 5 9 02 3 5 8 5 5 30 207

ULOMKI. Poimenuj posamezne dele v zapisu ulomka. 6... pove, koliko delov je pobarvanih... pove, na koliko delov je razdeljena celota 2. PoiπËi ulomke, ki so enaki zapisanim. Pomagaj si s sliko. 2 3 4 6 6 8 8 8 4 6 8 3 2 3 4 4 6 6 6 8 8 8 8...... 2 2... 3 3... 4 4... 6 6... 8 8 2 = 4 = 2 6 = 2 4 = 2 2 = 2 3 = 3 3 = 4 8 = 0 4 = 3 4 = 3 6 = = 3. Ob vsaki sliki zapiπi ustrezen ulomek. 6 3 3 4 208

ULOMKI 4. Vsak raëun predstavi z ustreznim barvanjem lika. 5 8 = 2 6 = 2 5 = 3 3 = 3 = 3 2 3 0 2 = 5. V razredu je 24 uëencev, je deëkov. Dva deëka trenirata koπarko. Koliko 8 deëkov ne trenira koπarke? Koliko deklic je v razredu? 6. IzraËunaj. 8 7 2 2 od 88 = od 45 = 7 5 od 0 = od = 35 od 20 = 80 5 od 324 = 45 6 209

ULOMKI 7. Z rdeëo barvo pobarvaj listke, na katerih so zapisani navidezni ulomki. Z modro barvo pobarvaj listke, na katerih so ulomki, ki imajo vrednost manjπo od. 000 0 2524 27 32 25 42 8 7 2 7 7 369 23 44 97 2 6 5 003 28 5 5 425 424 3 26 20

MERJENJE KOTOV. Izmeri velikost kotov. Uporabi geotrikotnik. α β α = β = 2. Dopolni sliko tako, da bo nastal kot z dano velikostjo. V V = 70 3. Izmeri kote v liku in meritve zapiπi v preglednico. Ob vsaki meritvi zapiπi, katere vrste je kot. D C Kot Velikost Vrsta kota A A B 2

MERJENJE KOTOV 4. Dane kote izrazi v kotnih minutah in kotnih sekundah tako, kot kaæe primer. Kotne stopinje Kotne minute Kotne sekunde 60' = 60'' 3600'' = 3600'' 5 20 80 0 36 5. Izrazi v kotnih minutah. 2 0' = ; 20 25' = ; 35 48' = ; 67 39' = ; 0 0' = ; 28 5' =. 6. Izrazi v kotnih sekundah. 2' 25'' = ; 20' 0'' = ; 35' 38'' = ; 38' 2'' = ; 2 5' 0'' = ; 0 20' 45'' =. 22

MERJENJE KOTOV 7. Izrazi v kotnih stopinjah in kotnih minutah. 85' = 25'; 98' = ; 23' = ; 245' = ; 20' =. 8. Seπtej. 7 0' + 20 25' = 45 6' + 0 22' = 53 30' + 20 32' = 27 57' + 34 3' = 9. PoiπËi razliko. 3 0' 3 5' = 34 35' 0 5' = 47 20' 26 30' = 6 6' 3 27' = 0. a) Kotu AVB nariπi sokot. Pobarvaj ga modro. A B V 23

MERJENJE KOTOV b) Kotu α nariπi sovrπni kot. Pobarvaj ga rdeëe. α. Narisana sta kot C in poltrak DE. S πestilom in ravnilom nariπi kot EDF, skladen s kotom C. C 2. Narisana kota seπtej. D E 24

MERJENJE KOTOV. Izmeri velikost kotov. Uporabi geotrikotnik. α β α = β = 2. Dopolni sliko tako, da bo nastal kot z dano velikostjo. V V = 43 3. Izmeri kote v liku in meritve zapiπi. Ob meritvi zapiπi, katere vrste je kot. Izpolni preglednico. E C Kot Velikost Vrsta kota D A B 25

MERJENJE KOTOV 4. Kote, dane v stopinjah, izrazi v kotnih minutah in kotnih sekundah. Kotne stopinje Kotne minute Kotne sekunde 2 35 43 80 28 56 5. Izrazi v kotnih minutah. 2 0' = ; 20 25' = ; 35 48' = ; 67 39' = ; 0 0' = ; 28 5' =. 6. Izrazi v kotnih sekundah. 2' 25'' = ; 20' 0'' = ; 35' 38'' = ; 38' 2'' = ; 2 5' 0'' = ; 0 20' 45'' =. 26

MERJENJE KOTOV 7. Izrazi v kotnih stopinjah, kotnih minutah in kotnih sekundah. 85' = ; 598' = ; 3723' = ; 245'' = ; 72 50'' =. 8. Seπtej. 30 5' + 20 25' = 45 46' + 0 22' = 53 30' 2'' + 20 32' 20'' = 27 57' 40'' + 34 3' 30'' = 9. PoiπËi razliko. 34 35' 0 5' = 3 30' 35' = 47 40' 6'' 26 30' 25'' = 6 6' 5'' 3 27' 25'' = 27

MERJENJE KOTOV 0. a) Kotu AVB nariπi sokota. Pobarvaj ju modro. V B A b) Kotu α poiπëi sovrπni kot. Pobarvaj ga rdeëe. α. Nariπi C = 75. S πestilom in ravnilom nariπi temu kotu skladen kot in ga oznaëi z β. 28

MERJENJE KOTOV 2. Narisana kota seπtej. Uporabi πestilo in ravnilo. α β 29

MERJENJE KOTOV. Izmeri velikost kotov. Uporabi geotrikotnik. α β α = β = 2. Dopolni sliko tako, da bo nastal kot z dano velikostjo. V = 25 V 3. Izmeri kote v liku in meritve zapiπi v preglednico. Ob vsaki meritvi zapiπi, katere vrste je kot. E D C Kot Velikost Vrsta kota F A B 220

MERJENJE KOTOV 4. Izrazi v kotnih minutah. 5 45' = ; 24 52' = ; 35 48' =. 5. Izrazi v kotnih sekundah. 38 2'' = ; 2 55' = ; 0 20' 45'' =. 6. Izrazi v kotnih stopinjah, kotnih minutah in kotnih sekundah. 48' = ; 598' = ; 37 23'' = ; 245'' = ; 84 52'' =. 7. Seπtej. 30 5' + 20 25' = 45 46' + 0 22' = 53 30' 2'' + 20 32' 20'' = 27 57' 40'' + 34 3' 30'' = 22

MERJENJE KOTOV 8. PoiπËi razliko. 34 35' 0 5' = 3 30' 35' = 47 45' 6'' 26 30' 25'' = 6 6' 5'' 3 27' 25'' = 9. a) Kotu AVB poiπëi sokota. Pobarvaj ju rdeëe. A B V b) Kotu α poiπëi sovrπni kot. Pobarvaj ga modro. α 222

MERJENJE KOTOV 0. Nariπi C = 24. S πestilom in ravnilom nariπi temu kotu skladen kot in ga oznaëi z β.. Nariπi razliko kotov α β. Uporabi πestilo in ravnilo. α β 223

MERJENJE KOTOV 2. Narisane kote raëunsko in grafiëno seπtej. Pri grafiënem seπtevanju uporabi ravnilo in πestilo. α γ β 224

DECIMALNA ŠTEVILA. PoiπËi dana πtevila na πtevilski premici in jih zaokroæi na cela πtevila. tevila: 8,4 8,49 8,8 8,09 8,7 8,0 7,9 8 8, 8,2 8,3 8,4 8,5 8,6 8,7 8,8 8,9 9 9, 9,2 9,3 Zaokroæene vrednosti: 8 2. Zaokroæi na desetine. 67,42 = 39,90 = 42,54 = 42,49 = 00,399 = 20,06 = 3. Zaokroæi na dve decimalki. 65,928 = 73,50 = 32,93 = 0,44 = 5,242 = 23,087 = 4. IzraËunaj. 56,7 + 42,2 826,7 + 39,85 50,07 + 29,823 456,82 + 66,2 396,005 + 22,22 56,7 42,2 826,79 39,85 50,07 9,823 456,82 66,2 396,005 22,22 225

DECIMALNA ŠTEVILA 5. Prepiπi raëune v stolpce in jih izraëunaj. 67,8 + 43,99 = 45,32 + 50,6 = 340,66 298,49 = 504,8 230,74 = 39,006 + 670 = 2459,67 340 = 6. Kolesar je prvi dan prevozil skoraj 80 km, drugi dan malo veë kot 75 km, tretji dan pa malo veë kot 82 km. Ugotovi, koliko kilometrov natanko je prevozil vsak dan. Izbiraπ lahko med spodaj zapisanimi koliëinami. 74,99 km 80,0 km 79,8 km 82,3 km 75,4 km 8,99 km. dan: 2. dan: 3. dan: 7. Uporabi podatke iz 6. naloge. a) Koliko kilometrov je kolesar prevozil v vseh treh dneh skupaj? b) Kateri dan je kolesar prevozil najveë in kateri dan najmanj kilometrov? c) Kolesar je æelel v vseh treh dneh skupaj prevoziti 250 km. Koliko kilometrov mu πe manjka do æelene razdalje? 226

DECIMALNA ŠTEVILA. Zaokroæi na cele vrednosti. 67,8 = 56,90 = 45,0 = 42,69 = 2,4 = 0,0 = 2. Zaokroæi na desetine. 67,42 = 39,90 = 42,54 = 6,99 = 72,49 = 00,399 = 20,06 = 5,00 = 3. Zaokroæi na dve decimalki. 65,928 = 73,504 = 32,93 = 88,999 = 0,44 = 5,242 = 23,087 = 0,00 = 4. Prepiπi raëune v stolpce in jih izraëunaj. 67,8 + 43,99 = 45,32 + 50,6 = 340,66 298,49 = 504,8 230,74 = 39,006 + 670 = 2459,67 340 = 5. IzraËunaj: 4 4 + 45,66 = 22 42 + 32 8 = 6 + 27 = 0 00 00 000 00 227

DECIMALNA ŠTEVILA 6. Kolesar je prvi dan prevozil skoraj 80 km, drugi dan malo veë kot 75 km, tretji dan pa malo veë kot 82 km. Ugotovi, koliko kilometrov natanko je prevozil vsak dan. Izbiraπ lahko med spodaj zapisanimi koliëinami. 74,99 km 80,0 km 79,8 km 82,3 km 75,4 km 8,99 km. dan: 2. dan: 3. dan: 7. Uporabi podatke iz 6. naloge. a) Koliko kilometrov je kolesar prevozil v vseh treh dneh skupaj? b) Kateri dan je kolesar prevozil najveë in kateri dan najmanj kilometrov? c) Kolesar je æelel v vseh treh dneh skupaj prevoziti 250 km. Koliko kilometrov mu πe manjka do æelene razdalje? 228

DECIMALNA ŠTEVILA 8. V tovarni so prvo leto izdelali 4,5 t sladkorja, drugo leto 0,4 t manj kot prvo leto, tretje leto pa 3,7 t manj kot v prvem in v drugem letu skupaj. Koliko ton sladkorja so pridelali v tovarni v vseh treh letih skupaj? 229

DECIMALNA ŠTEVILA. Zaokroæi na cele vrednosti. 67,8 = 456,90 = 45,0 = 42,69 = 2,4 = 0,0 = 2. Zaokroæi na desetine. 67,42 = 39,90 = 42,54 = 6,99 = 42,49 = 00,399 = 20,06 = 5,00 = 3. Zaokroæi na dve decimalki. 65,928 = 73,50 = 32,93 = 88,999 = 0,44 = 5,242 = 23,087 = 0,00 = 4. Prepiπi raëune v stolpce in jih izraëunaj. 67,8 + 43,99 24,8 = 45,32 0,006 + 50,6 = 340,66 298,49 + 340,66 = 504,8 230,74 = 340 + 2459,67 340 = 39,006 + 670 223,67 39,006 = 230

DECIMALNA ŠTEVILA 5. IzraËunaj: 4 0 + 45,66 = 22 42 + 32 8 00 00 = 6 000 + 27 = 00 8 600 60,08 = 000 2 54 8 2 0 = 00 43 22 2 = 6. Kolesar je prvi dan prevozil skoraj 80 km, drugi dan malo veë kot 75 km, tretji dan pa malo veë kot 82 km. Ugotovi, koliko kilometrov natanko je prevozil vsak dan. Izbiraπ lahko med spodaj zapisanimi koliëinami. 74 99 km 00 80 km 00 79 8 km 0 75,4 km 8,99 km. dan: 2. dan: 3. dan: 23

DECIMALNA ŠTEVILA 7. Uporabi podatke iz 6. naloge. a) Koliko kilometrov je kolesar prevozil v vseh treh dneh skupaj? b) Kateri dan je kolesar prevozil najveë in kateri dan najmanj kilometrov? c) Kolesar je æelel v vseh treh dneh skupaj prevoziti 250 km. Koliko kilometrov mu πe manjka do æelene razdalje? 8. V tovarni so prvo leto izdelali 4,5 t sladkorja, drugo leto 0,4 t manj kot prvo leto, tretje leto pa 3,7 t manj kot v prvem in v drugem letu skupaj. Koliko ton sladkorja so pridelali v tovarni v vseh treh letih skupaj? 232

DECIMALNA ŠTEVILA. IzraËunaj. 45 00 = 4,265 00 = 6,98 000 =, 0 4 = 43225 : 00 = 46,98 : 00 = 4356,8 : 000 = 3209,3 : 0 4 = 2. IzraËunaj. 56 4,3 34,2 0,3 0,04,22 3. IzraËunaj koliënike. 08 : 23 = 3392 : 558 = 45,2 : 24 = 98,25 : 655 = 6,8 :,2 = 3,475 : 5,5 = 233

DECIMALNA ŠTEVILA 4. Izpolni preglednico. x 0,02 52 8,204 4 x 450 + 4 x x 00 5. IzraËunaj vrednost izrazov. a) 346 + 563 230 = b) 45,2 4,5 + 452,23 = c) 490,5 2 52,5 2,3 = Ë) (34,5 23,2 + 56,8) : 2 = d) 45,8 : 000 + 42,42 (34,6 4,6) = 234

DECIMALNA ŠTEVILA 6. SlaπËiËar proda v enem dnevu 2,4 kg jagodovega sladoleda, 5,2 kg vanilijevega sladoleda in 7,8 kg borovniëevega sladoleda. Koliko kg sladoleda proda v 0 dneh? Koliko kg sladoleda proda od zaëetka junija do konca avgusta, Ëe ga v povpreëju proda vsak dan enako koliëino? 7. Kuharska knjiga je debela 3,9 cm in ima 300 strani. a) Koliko listov je v knjigi? b) Koliko je debel en list? Izrazi v centimetrih. 235

DECIMALNA ŠTEVILA. IzraËunaj. 45 00 = 3 0 3 = 4,265 00 = 6,98 000 = 429,0 00 =, 0 4 = 43225 : 00 = 33000 : 0 3 = 46,98 : 00 = 4356,8 : 000 = 429, : 00 = 3209,3 : 0 4 = 2. IzraËunaj. 56 4,3 45,2 4,3 34,2 0,3 0,04,22 3. IzraËunaj koliënike. 08 : 23 = 5204 : 02 = 45,2 : 24 = 956 : 30 = 48,35 : 2,3 = 3,475 : 5,5 = 236

DECIMALNA ŠTEVILA 4. Izpolni preglednico. x 0,02 52 8,204 4 x 0 3 450 + x : 4 x : 0 2 5. IzraËunaj vrednost izrazov. a) 346 + 563 3 80 : 5 = b) 45,2 4,5 + 452,23 = c) 490,5 + 2 (540 52,5 2,3) = Ë) (34,5 23,2 + 56,8) : 2 = d) 45,8 : 000 + 42,42 (34,6 4,6) = 237

DECIMALNA ŠTEVILA 6. SlaπËiËar proda v enem dnevu 2,4 kg jagodovega sladoleda, 5,2 kg vanilijevega sladoleda in 7,8 kg borovniëevega sladoleda. Koliko kilogramov sladoleda proda v 0 dneh? Koliko kilogramov sladoleda proda od zaëetka junija do konca avgusta, Ëe ga v povpreëju proda vsak dan enako koliëino? 7. Kuharska knjiga je debela 3,9 cm in ima 300 strani. a) Koliko listov je v knjigi? b) Koliko je debel en list? Izrazi v centimetrih. c) Kolikokrat debelejπa je knjiga, ki ima 3250 strani? 238

DECIMALNA ŠTEVILA. IzraËunaj. 45 00 = 3 0 3 = 4,265 00 = 0,595 0 = 6,98 000 = 429,0 00 =, 0 4 = 3209,345 0 5 = 43225 : 00 = 33000 : 0 3 = 46,98 : 00 = 687,34 : 0 = 4356,8 : 000 = 429, : 00 =, : 0 5 = 3209,34 : 0 4 = 2. IzraËunaj. 56 4,3 45,2 4,3 34,2 0,3 0,04,22 309,02 0,03 3. IzraËunaj koliënike. 08 : 23 = 3392 : 558 = 5204 : 02 = 239

DECIMALNA ŠTEVILA 45,2 : 24 = 98,25 : 655 = 956 : 30 = 6,8 :,2 = 48,35 : 2,3 = 3,475 : 5,5 = 4. Izpolni preglednico. x 0,06 54 8,304 4 x 0 3 450 + x : 3 x : 0 2 (240 + 5 x) :,2 240

DECIMALNA ŠTEVILA 5. IzraËunaj vrednost izrazov. a) 346 + 563 230 = b) 45,2 4,5 + 452,23 = c) 490,5 + 2 (483 52,5 2,3) = Ë) (34,5 23,2 + 56,8) : 2 = d) 45,8 : 000 + 42,42 (34,6 4,6) = 6. SlaπËiËar proda v enem dnevu 3 kg jagodovega sladoleda, 2,5-krat manj vanilijevega sladoleda in,6-krat veë borovniëevega sladoleda. Koliko kilogramov sladoleda proda v 0 dneh? Koliko kilogramov sladoleda proda od zaëetka junija do konca avgusta, Ëe ga v povpreëju proda vsak dan enako koliëino? 24

DECIMALNA ŠTEVILA 7. Kuharska knjiga je debela 3,9 cm in ima 300 strani. a) Koliko listov je v knjigi? b) Koliko je debel en list? Izrazi v centimetrih. c) Kolikokrat debelejπa je knjiga, ki ima 3250 strani? Ë) Koliko centimetrov bi bila debela knjiga s 3250 stranmi, Ëe bi bil vsak list debelejπi za tisoëino centimetra? d) Kolikokrat debelejπa bi bila ta knjiga od kuharske? Rezultat zaokroæi na dve decimalki. 242

DOLŽINA, OBSEG, MERSKE ENOTE. Izmeri dolæino daljice AB. Meritev zapiπi v razliënih enotah. A AB = cm = mm B 2. Na Ërte napiπi ustrezne enote. 4 km = 4000 2 cm =,2 0,9 m = 90 3. Ana in Jan sta izmerila dolæino igriπëa s koraki. Ana je naredila 25 korakov, Jan pa 20. Koliko meri Janov korak, Ëe je Anin dolg 4 dm? 4. Narisan je geometrijski lik. Izmeri, kar potrebujeπ za izraëun obsega, in izraëunaj obseg. 243

DOLŽINA, OBSEG, MERSKE ENOTE 5. IzraËunaj obseg kvadrata z dolæino stranice a = 4,5 cm. 6. Obseg enakostraniënega trikotnika meri 2,4 dm. IzraËunaj dolæino stranice. 7. Obkroæi Ërko pred pravilno enakostjo. A B C 0,3 kg = 3 g 45 dag = 0,45 kg 2 kg = 20 dag» 50 kg = 0,5 t 3 8. Maja je izraëunala, da je 4 od 2 kg =,5 kg. Ali je prav izraëunala? Obkroæi pravilni odgovor. DA NE 244

DOLŽINA, OBSEG, MERSKE ENOTE 9. Vstavi ustrezen znak (<, >, =), da bo zapis pravilen. 25 dag 2,5 kg 30 dag + 5 g 3,5 kg 0,4 kg 40 g 0,0 t + 20 kg 0,03 t 0. V posodi je 7 dl vode. Nariπi, do kod sega voda v posodi. l. V tovarni so napolnili 2800 pollitrskih steklenic s sokom. Koliko hektolitrov soka so natoëili v steklenice? 2. Na Ërto zapiπi P, Ëe je izjava pravilna, in N, Ëe je napaëna. Deciliter je desetina litra. Hektoliter vsebuje 000 litrov. 5 centilitrov je polovica decilitra. 245

DOLŽINA, OBSEG, MERSKE ENOTE. Izmeri dolæino daljice AB. Meritev zapiπi v razliënih enotah. A AB = cm = dm B 2. Na Ërte napiπi ustrezne enote. 0,073 km = 73 6 cm = 0,06 0,4 dm = 40 3. Ana in Jan sta izmerila dolæino igriπëa s koraki. Ana je naredila 25 korakov, Jan pa 20. Koliko meri Janov korak, Ëe je Anin dolg 40 cm? 4. Narisan je geometrijski lik. Izmeri, kar potrebujeπ za izraëun obsega, in izraëunaj obseg. 246

DOLŽINA, OBSEG, MERSKE ENOTE 5. Obseg kvadrata meri 6,8 m. Kolikπna je dolæina stranice kvadrata? 6. Kvadrat in enakostraniëni trikotnik imata enako dolgo stranico, in sicer a = 65 mm. Za koliko centimetrov se razlikujeta njuna obsega? 7. Obkroæi Ërke pred pravilnimi enakostmi. A B C 30 g = 0,3 dag 20 dag = 0,2 kg 0,04 t = 40 kg» 50 g = 0,05 kg D 6 kg = 600 g 3 8. Maja je izraëunala, da je 4 od 2 kg =,5 kg. Ali je prav izraëunala? Obkroæi pravilen odgovor. DA NE 247

DOLŽINA, OBSEG, MERSKE ENOTE 9. Uredi zapisane mase po velikosti od najmanjπe do najveëje. a) 200 g 0,08 kg 5 dag b) 4 kg 25 dag 4,025 kg 4 kg 400 g 0. V posodi je 0,6 l vode. Nariπi, do kod sega voda v posodi. l. V tovarni so napolnili 3500 pollitrskih steklenic z mareliënim, 750 pa z borovniëevim sokom. Koliko hektolitrov soka so natoëili v steklenice?. Na Ërto zapiπi P, Ëe je izjava pravilna, in N, Ëe je napaëna. Hektoliter vsebuje 00 litrov. Tri litre je veë kot dva tisoë centilitrov. Mililiter je stotina decilitra. 248

DOLŽINA, OBSEG, MERSKE ENOTE. Izmeri dolæino daljice AB. Meritev zapiπi v razliënih enotah. A AB = cm = dm B C 2. Na Ërte napiπi ustrezne enote. 0,08 km = 80 29 cm = 0,29 0,9 = 900 mm 3. Ana in Jan sta izmerila dolæino igriπëa s koraki. Ana je naredila 25 korakov, Jan pa 20. Koliko meri Janov korak, Ëe je Anin dolg 0,4 m? 4. Narisan je geometrijski lik. Izmeri, kar potrebujeπ za izraëun obsega, in izraëunaj obseg. 249

DOLŽINA, OBSEG, MERSKE ENOTE 5. Obseg pravokotnika, ki je πirok 0,4 m, je 2 m. Kolikπna je dolæina pravokotnika? 6. EnakostraniËni trikotnik ima dvakrat daljπo stranico kot kvadrat z obsegom m. IzraËunaj obseg enakostraniënega trikotnika. 7. Obkroæi Ërke pred pravilnimi enakostmi. A B C 30 g = 0,3 dag 20 dag = 0,2 kg 0,04 t = 40 kg» 50 g = 0,05 kg D 6 kg = 600 g 3 8. Maja je izraëunala, da je 4 od kg = 75 g. Ali je prav izraëunala? Obkroæi pravilen odgovor. DA NE 250

DOLŽINA, OBSEG, MERSKE ENOTE 9. Uredi zapisane mase po velikosti od najmanjπe do najveëje. a) 200 g 0,08 kg 5 dag 0,00 t b) 4 kg 25 dag 4,025 kg 4 kg 400 g 4,04 kg 0. V posodi je 800 ml vode. Nariπi, do kod sega voda v posodi. l. V tovarni so napolnili 2500 pollitrskih in 400 dvolitrskih steklenic z olivnim oljem. Koliko hektolitrov olja so natoëili v steklenice? 2. Na Ërto zapiπi P, Ëe je izjava pravilna, in N, Ëe je napaëna. 50 litrov je polovica hektolitra. Tri litre je veë kot dva tisoë centilitrov. Mililiter je tisoëina decilitra. 25

PLOŠČINA, POVRŠINA, PROSTORNINA. IzraËunaj ploπëino osenëenega dela pravokotnika. Dolæina pravokotnika meri 4 cm, πirina pa 2 cm. 2. Obkroæi vse koliëine, ki so veëje od 9,4 cm 2. 00 mm 2 8,5 dm 2 0,05 m 2 9,07 cm 2 3. Dopolni povedi: Kvadrat s ploπëino m 2 ima stranico dolgo m. Kvadrat s stranico dm ima ploπëino cm 2. Kvadrat, ki ima stranico dolgo m, ima ploπëino km 2. Stranica kvadrata meri mm, njegova ploπëina pa. 4. Ana je pobarvala 6 cm dolg in 3 cm πirok pravokotnik, Jan pa kvadrat s stranico, dolgo 4 cm. Kdo je pobarval veëjo ploskev in za koliko? 252

PLOŠČINA, POVRŠINA, PROSTORNINA 5. Dopolni sliko tako, da bo nastala mreæa kocke: 6. Dolæina kvadra meri 4 cm, πirina 3 cm in viπina 2 cm. Kolikπna je vsota dolæin vseh robov kvadra? Obkroæi Ërko pred pravilnim rezultatom. A,08 dm B 9 cm C 8 cm» 3,6 dm 7. Kolikπna je povrπina kocke z robom, dolgim 0,3 dm? 8. Z ravno Ërto poveæi vsako koliëino z ustrezno enoto. obseg ploπëina prostornina povrπina cm m 3 dm 2 l 253

PLOŠČINA, POVRŠINA, PROSTORNINA 9. Pretvori: 4 dm 3 80 cm 3 = cm 3 = dm 3 986 dm 3 = m 3 5 cm 3 37 mm 3 = mm 3 3 hl = dm 3 0. Koliko kock z robom cm potrebujeπ, da sestaviπ kocko z robom 4 cm?. Akvarij ima obliko kvadra z dolæino 4 dm, πirino 2 dm in viπino 3 dm. Koliko litrov vode je v njem, Ëe sega voda do polovice viπine akvarija? 254

PLOŠČINA, POVRŠINA, PROSTORNINA. IzraËunaj ploπëino osenëenega dela pravokotnika. Dolæina pravokotnika meri 5 cm, πirina pa 4 cm. 2. Obkroæi vse koliëine, ki so veëje od 80 m 2. 8 a 0,02 ha 04 dm 2 0,005 km 2 3. Dopolni povedi: Kvadrat s ploπëino m 2 ima stranico dolgo m. Kvadrat, ki ima stranico dolgo dm, ima ploπëino cm 2. Kvadrat, ki ima stranico dolgo m, ima ploπëino km 2. Stranica kvadrata meri mm, njegova ploπëina pa. 4. Rok je razrezal pravokotnik s ploπëino 0 cm 2 na 0 enakih (skladnih) kvadratov. Koliko merita ploπëina in obseg enega kvadrata? 5. Dopolni sliko tako, da bo nastala mreæa kvadra: 255

PLOŠČINA, POVRŠINA, PROSTORNINA 6. Rob kocke meri 0,7 m. Kolikπna je vsota dolæin vseh robov kocke? Obkroæi Ërko pred pravilnim rezultatom. A 2,8 m B 42 dm C 4,9 m» 84 dm 7. Kolikπna je povrπina kvadra z dolæino 6 cm, πirino 0,4 dm in viπino 50 mm? 8. Z ravno Ërto poveæi vsako koliëino z ustrezno enoto. obseg ploπëina prostornina povrπina cm m 3 dm 2 l 9. Pretvori: 47 m 3 82 dm 3 = m 3 = dm 3 68 cm 3 = dm 3 0,48 cm 3 = mm 3 3 hl = dm 3 0. Koliko kock z robom cm potrebujeπ, da sestaviπ kocko z robom 4 dm?. Posodo, ki ima obliko kocke, so napolnili z 8 litri tekoëine. Koliko meri rob te posode? 256

PLOŠČINA, POVRŠINA, PROSTORNINA. IzraËunaj ploπëino osenëenega dela pravokotnika. Dolæina pravokotnika meri 5 cm, πirina pa 4 cm. 2. Obkroæi vse koliëine, ki so manjπe od 0,5 ha. 64 a 800 m 2 05 dm 2 0,05 km 2 3. Dopolni povedi. Kvadrat s ploπëino m 2 ima stranico dolgo m. Kvadrat s stranico, dolgo dm, ima ploπëino cm 2. Kvadrat, ki ima stranico dolgo m, ima ploπëino km 2. Stranica kvadrata meri mm, njegova ploπëina pa. 4. Rok je razrezal kvadrat s ploπëino 9 cm 2 na πtiri manjπe skladne kvadrate. Koliko merita ploπëina in obseg enega manjπega kvadrata? 5. Dopolni sliko tako, da bo nastala mreæa kvadra: 257

PLOŠČINA, POVRŠINA, PROSTORNINA 6. Povrπina kocke meri,5 dm 2. Kolikπna je vsota dolæin vseh robov kocke? Obkroæi Ërko pred pravilnim rezultatom. A dm B 6 cm C 0,6 m» 25 cm 7. Dolæina kvadra meri 50 mm, viπina in πirina pa 0,8 dm. IzraËunaj povrπino kvadra. 8. Z ravno Ërto poveæi vsako koliëino z ustrezno enoto. obseg ploπëina prostornina povrπina cm m 3 dm 2 l 9. Pretvori: 9 m 3 dm 3 = m 3 = dm 3 68 cm 3 = dm 3 0,48 cm 3 = mm 3 3 hl = dm 3 258

PLOŠČINA, POVRŠINA, PROSTORNINA 0. Koliko kock z robom cm potrebujeπ, da sestaviπ kvader z robovi 4 dm, 2 dm in 3 dm?. Posodo, ki ima obliko kocke, so napolnili z 8 litri tekoëine. Koliko meri rob te posode? 259

OBDELAVA PODATKOV. S stolpci je prikazana povpreëna meseëna koliëina padavin za tri slovenske kraje: Mursko Soboto, Ljubljano in Æago za obdobje od 96 do 990. 400 350 300 250 200 50 00 50 0 mm J F M A M J J A S O N D Muska Sobota Ljubljana Æaga Odgovori na vpraπanja. V katerem mesecu je padlo najveë padavin? Kje? Koliko padavin je padlo v Murski Soboti v marcu? V katerih mesecih je v Murski Soboti padla enaka koliëina padavin? V katerem mesecu je padlo v Ljubljani 00 mm padavin? V katerih mesecih je padlo v Ljubljani veë kot 00 mm padavin? V katerem kraju morajo najveëkrat vzeti s seboj deænik? 260

OBDELAVA PODATKOV 2. V preglednici je prikazano, koliko uëencev sedmega razreda si je izbralo doloëen izbirni predmet. Izbirni predmet tevilo uëencev Ansambelska igra FrancoπËina NemπËina port za zdravje Obdelava gradiv les Sodobna priprava hrane 8 6 24 20 6 20 Oblikuj prikaz s stolpci. Legenda: 4 uëenci = 3. Mitja, Uroπ in Primoæ so tekli na 800 m. Na koliko naëinov si lahko razdelijo tri medalje, Ëe dva tekaëa ne moreta deliti istega mesta? Zlata Srebrna Bronasta 4. Martin vræe v zrak dva kovanca: kovanec za evro in kovanec za 2 evra. Na koliko naëinov lahko padeta na tla? Nariπi. 26

OBDELAVA PODATKOV 5. Zapiπi v tabelo po dva dogodka, ki se bosta uresniëila ZAGOTOVO ali MOGO»E ali pa je NEMOGO»E, da se uresniëita. ZAGOTOVO MOGO»E NEMOGO»E 6. Katerekoli tri dele tarëe pobarvaj rdeëe. Jan strelja s puπëico v tarëo. Kaj je bolj verjetno: da zadene rdeëe ali belo polje? 262

OBDELAVA PODATKOV. S stolpci je prikazana povpreëna meseëna koliëina padavin za tri slovenske kraje: Mursko Soboto, Ljubljano in Æago za obdobje od 96 do 990. 400 350 300 250 200 50 00 50 0 mm J F M A M J J A S O N D Muska Sobota Ljubljana Æaga Odgovori na vpraπanja. V katerih mesecih je v Murski Soboti padla enaka koliëina padavin? V katerih mesecih je padlo v Ljubljani veë kot 00 mm padavin? Kdaj je najveëja razlika med koliëinama padavin v Ljubljani in Æagi? V katerih mesecih je padlo na Æagi med 250 mm in 400 mm padavin? 263

OBDELAVA PODATKOV 2. V preglednici je prikazano, koliko uëencev sedmega razreda je izbralo doloëen izbirni predmet. Izbirni predmet tevilo uëencev Ansambelska igra FrancoπËina NemπËina port za zdravje Obdelava gradiv les Sodobna priprava hrane 8 6 24 20 6 20 Oblikuj prikaz s stolpci. 3. Zapiπi vsa trimestna πtevila, ki jih lahko sestaviπ iz πtevk 0, in 2 (πtevilo naj se ne zaëne s πtevko 0). V vsakem πtevilu lahko vsako πtevko uporabiπ samo enkrat. a) Zapiπi vsa πtevila. b) Izpiπi πtevila, ki so manjπa od 0. c) Izpiπi πtevila, ki so deljiva z 2. 264

OBDELAVA PODATKOV 4. Matej, Martin in Saπo se peljejo z avtobusom v πolo. Med voænjo vedno sedijo, vendar lahko skupaj sedita le dva prijatelja. Katera dva? Zapiπi vse moænosti. 5. Maja mora izbrati eno izmed πtevil, zapisanih v tabeli. 2 3 4 5 6 7 8 9 a) V koliko izborih je πtevilo sodo? b) V koliko izborih je πtevilo liho? c) V koliko izborih je πtevilo veëkratnik πtevila 3? Ë) V koliko izborih je πtevilo manjπe od sedem in veëje od πtiri? d) V koliko izborih je πtevilo manjπe od devet in veëje od osem? e) V koliko izborih dobimo pri deljenju πtevila s 4 ostanek? 265

OBDELAVA PODATKOV. S stolpci je prikazana povpreëna meseëna koliëina padavin za tri slovenske kraje: Mursko Soboto, Ljubljano in Æago za obdobje od 96 do 990. 400 350 300 250 200 50 00 50 0 mm J F M A M J J A S O N D Muska Sobota Ljubljana Æaga a) Odgovori na vpraπanja. V katerih mesecih je v Murski Soboti padla enaka koliëina padavin? Kdaj je najveëja razlika med koliëinama padavin v Ljubljani in Æagi? Pribliæno kolikπna je? V katerih mesecih je padlo na Æagi med 200 mm in 300 mm padavin? V katerih mesecih je padlo na Æagi vsaj 60 mm padavin? b) V preglednico izpiπi podatke za koliëino padavin na Æagi, zaokroæene na 50 mm natanëno. Æaga Mesec KoliËina padavin (mm) J F M A M J J A S O N D 266

OBDELAVA PODATKOV Sestavi prikaz z vrsticami, Ëe veπ, da predstavlja 50 mm padavin. 267

OBDELAVA PODATKOV 2. V preglednici je zapisano πtevilo prebivalcev po statistiënih regijah v Sloveniji (Popis 2002). Oglej si reπen primer in nadaljuj. Ime regije tevilo prebivalcev v regiji Zaokroæeno πtevilo (na tisoëice) Pomurska 20 875 2 000 Podravska 30 743 Koroπka 73 296 Savinjska 253 574 Zasavska 45 436 Spodnje posavska 68 565 JV Slovenija 36 474 00 000 prebivalcev 0 000 prebivalcev 000 prebivalcev Prikaz zaokroæenega stevila 268

OBDELAVA PODATKOV Osrednje slovenska 488 364 Gorenjska 95 885 Notranjsko-kraπka 50 243 Goriπka 8 5 Obalno-kraπka 02 070 Zapiπi vsaj pet ugotovitev, ki jih lahko razbereπ iz preglednice. Kateri prikaz podatkov ti je bolj nazoren, grafiëni ali πtevilski? 269

OBDELAVA PODATKOV 3. Matej, Martin in Saπo se peljejo z avtobusom v πolo. Med voænjo vedno sedijo, vendar lahko skupaj sedita le dva prijatelja. Katera dva? Zapiπi vse moænosti. 4. Anja mora izmed dvanajstih kart izbrati eno. Izbira lahko med kartami iz zgornje in spodnje vrstice. S kriæcem oznaëi, ali se bo napoved uresniëila ZAGOTOVO (Z) ali MOGO»E (M) ali pa je NEMOGO»E (N), da se uresniëi. a) Iz zgornje vrstice bo izbrala karto s kvadrati. Z M N b) Iz zgornje vrstice bo izbrala karto z osmimi kvadrati. Z M N c) Iz spodnje vrstice bo izbrala karto s kvadrati. Z M N Ë) Iz spodnje vrstice bo izbrala karto s sodim πtevilom trikotnikov. Z M N 270

OBDELAVA PODATKOV 5. Izmed πtirih asov lahko izvleëeπ enega. Dopolni povedi z besedami: bolj verjetno, manj verjetno in enako verjetno. a) Da izvleëem karto rdeëe barve, je, kakor da izvleëem pikov as. b) Da izvleëem srëev as, je, kakor da izvleëem karto Ërne barve. c) Da izvleëem pikov as, je, kakor da izvleëem kriæev as. Ë) Da izvleëem karto Ërne barve, je, kakor da izvleëem karto rdeëe barve. 27