Zaπtita na vinovata loza

Transcript

1 Zaπtita na vinovata loza

2 Sodræina 2 VOVED 3 BOLESTI I TETNICI NA VINOVATA LOZA 4 Plamenica na v. loza (Plasmopara viticola) 6 Pepelnica na v. loza (Uncinula necator) 8 Sivo gniewe na grozjeto (Botrytis cinerea) 10 Crna damkavost na v. loza (Phomopsis viticola) 12 Crvena paleæ na v. loza (Pseudopeziza tracheiphila) 13 Kiselo gniewe 14 Eska na vinovata loza - apopleksija (Phaeomoniella chlamydospora, Stereum hirsutum, Phellinus ignirarius) 16 Zlatno æoltilo (Flavescens doree) 18 Æolt grozdov molec (Eupoecilia ambiguella) 18 Siv grozdov molec (Lobesia botrana) 19 Akarini (Phylocoptera vitis) 20 Erinozi (Eriophyes vitis) 21 Cigaraπ (Byctiscus betulae) 22 Lozini pipi (Otiorrynchus spp.) 23 Lozovi sovici (fam. Noctuidae) 24 Cikadi (Scaphoideus titanus, Empoasca vitis) 26 PLEVELI VO LOZOVITE NASADI 27 Zaπtita na pove egodiπnite nasadi od pleveli 28 IZBOR NA PREPARATI ZA ZA TITA NA VINOVATA LOZA 38 PROGRAMA ZA PRSKAWE PROTIV BOLESTI 41 Programa za zaπtita na vinovata loza so fungicidi od Syngenta 42 Programa za zaπtita na vinovata loza so herbicidi i insekticidi od Syngenta 43 PREPARATI ZA ZA TITA NA LOZOVITE NASADI 46 PLAMENICA - strategija na zaπtita 47 PEPELNICA - strategija na zaπtita

3 Voved Ve e so vekovi lozovite nasadi im davaat poseben peëat na makedonskite kraevi. Lozarstvoto ne e samo vaæna ekonomska granka, tuku e i silno vkoreneta tradicija. Se pogolemite barawa na pazarot i rasteëkata ponuda na vrvni vina, postavuvaat pred lozarite barawe da sekoja godina osiguraat konstanten i kvaliteten prinos. Samo zdravo grozje vo esen dava vino koe gi zadovoluva barawata i na najprebirlivite potroπuvaëi. Eden od najznaëajnite komponenti vo proizvodstvoto na grozje e zaπtitata na vinovata loza od bolesti, πtetnici i pleveli. Bolesti i πtetnici na vinovata loza Efikasna zaπtita na vinovata loza ne e ednostavna zadaëa, bidej i od lozarite bara znaewe za bolestite i πtetnicite, za uredite za prskawe, za pravilnite postapki pri prskaweto i dobro poznavawe na sredstvata za zaπtita na rastenijata. I vo Makedonija se pove e se ceni integriranoto proizvodstvo na grozje, koe πto stana dobra i postojana praksa na mnogu lozari. Pred vas e broπura koja ednostavno i jasno gi iznesuva kluënite podatoci za najvaænite bolesti i πtetnici na vinovata loza, i preporaki za upotreba na sredstva za zaπtita na rastenijata na naëin koj garantira uspeπno i prifatlivo proizvodstvo za Ëovekot i okolinata. PreporaËanite sredstva i programi za prskawe reëisi vo celost se vklopuvaat vo naëelata na integrirano proizvodstvo na grozje (tamu kade πto odstapuva toa e navedeno). Broπurata e zbir na bogati iskustva na firmata Syngenta, koja nastana so zdruæuvawe na Novartis i Zeneca, i e vo svetski razmeri nesporedlivo najgolem provajder na kvalitetni proizvodi za zemjodelieto (sredstva za zaπtita na rastenijata i semiwa).

4 Plamenica na vinovata loza Plasmopara viticola Plamenicata, zaedno so pepelnicata, e najopasna i najëesta bolest kaj vinovata loza i ne pominuva nitu godina bez da predizvika pogolemi ili pomali πteti na vinovata loza. Plamenicata moæe da gi napadne site delovi na vinovata loza, iako najmnogu πteti pravi na grozjeto i listot. Masleni damki - karakteristiëni simptomi na zaraza na listovite so plamenica vetnite vremenski uslovi (koga proseënata temperatura tri dena ne padne pod 11 0 S, koga vo tekot na 24 Ëasa padne barem 10mm voden talog, a goleminata na listovite e 2-3 sm). Zimskite spori na opadnatite listovi rtat vo prolet vo posebni tvorbi makrosporangii, od koi se razvivaat zoospori. Veterot i doædovnite kapki gi prenesuvaat zoosporite na livëiwata, na koi rtat. Prvite zarazi vo naπi klimatski uslovi obiëno se pojavuvaat vo vtorata polovina na maj. Zoosporite rtat niz stomite. Duri po nekolku dena (zavisno od temperaturata i vlaænosta) moæat da se primetat prvite vidlivi znaci æoltenikavi masleni damki. Istovremeno za den ili dva se pojavuva bela prevlaka vo vid na muvla vo koja se sozdavaat letnite spori priëiniteli na natamoπnite zarazi. Vremeto od poëetokot na zarazata do pojavata na prvite vidlivi znaci (inkubacija) kon krajot na Maj moæe da iznesuva dena, a kon krajot na juni 4-6 dena. Plamenicata moæe da gi zafati zrnata od grozdot se dodeka ne postignat golemina na zrno graπok (5-7mm) i dodeka ne se prepokrijat so vosoëen polep, iako i podocna e moæna zaraza preku raëkite, kade stomite se seuπte otvoreni. Micelium na listot Micelium na mlad grozd BIOLOGIJA NA BOLESTA: Gabata prezimuva vo oblik na zimski spori na opadnatite listovi. Prvite proletni zarazi se moæni koga e se ispolnat sood- Zaπtita: Prskawe spored preventivnata programa; treba da se zapoëne so fungicidot BRAVO 500 SC, potoa (2-3 pati) so RIDOMIL GOLD MZ 68 WG i RIDOMIL GOLD COMBI 45 WG, a potoa so QUADRIS 25 SC (2-3 pati).

5 Pepelnica na vinovata loza Uncinula necator Pepelnicata na vinovata loza e dobro poznata bolest koja stanuva se pogolem problem, bidej i poslednite godini praveπe pogolemi πteti otkolku plamenicata. Na toa mu odeπe vo prilog i povolnite klimatski uslovi za razvoj na bolesta, intervalite meûu prskawata koi voglavno se prilagoduvaat na zaπtitata od plamenica, docno ili loπo izvrπeni zeleni intervencii i gusti sistemi na odgleduvawe. BIOLOGIJA NA BOLESTA: Pepelnicata na vinovata loza prezimuva kako micelium vo Grozd zarazen od Pepelnica papkite, od kade vo prolet gi puπta svoite hifi na ve e poteranite lastari i listovi. Gabata ja prerasnuva povrπinata na listot i od niv rti vo vnatreπnosta na tkivoto i cica hranlivi materii. Podocna se sozdavaat konidii koi so veterot se raznesuvaat po nasadot. Na konidiite za rtewe ne im se potrebni vodeni kapki bidej i samite sodræat dovolno vlaga. Poslednite godini struëwaciteustanovija deka pepelnicata prezimuva i vo oblik na polni plodiπta na listovite, lastarite i jaguridata, koi vo tekot na zimata ostanuvaat vo nasadot. Polnite spori ovozmoæuvaat rana zaraza. Prvite zarazi obiëno ne se zabeleæuvaat. NajËesto pepelnicata se razviva vo oblik na sivkasta povrπinska prevlaka na zrnata, listovite i krakovite. Gabata ja prerasnuva pokoæicata na zrnoto, koja se stvrdnuva, prestanuva so rast i ako se zarazi vo golemina pogolema od zrno graπok podocna puka, taka da se gledaat semkite. Vo leto gabata se razviva na krakovite vo oblik na yiyakova-rûava prevlaka. Periodite na golemi razliki meûu dnevna i no na temperatura i visoka relativna vlaænost na vozduhot izvonredno pogoduvaat za razvoj na pepelnicata. Vremeto od zaraza do nova pojava na konidii trae 7-14 dena, zavisno od vremenskite uslovi. Pepelnica na vinovata loza - zaraza na lastarot Zaπtita: Vaæni se prskawata so THIOVIT JET 80 WG. Vo vreme na buen porast (cvetawe) lozata treba da se prska so TOPAS 100 EC (do 3 pati), odnosno QUADRIS.

6 Sivo gniewe na grozjeto Botrytis fuckeliana Sivoto gniewe e parazit na slabostite i povredite koi nastanuvaat kako posledica na ubodi od insekti, bolesti ili grad. Vo okolinata e mnogu rasprostraneta, bidej i æivee na izumreniot rastitelen materijal. Akouslovite za razvoj na gabata se povolni (hrana, toplina, vlaænost), moæe brzo da se transformira vo πtetnik i da napadne brojni kulturi. BIOLOGIJA: Gnieweto go predizvikuva bezpoloviot oblik na sivoto gniewe (Botrytis cynerea). Sivoto gniewe prezimuva na mrtvite rastitelni materii, od kade na prolet se πiri. Gniewe na grozjeto Zarazata vo soodvetni uslovi, (pogodna temperatura, visoka relativna vlaænost) e moæna od prolet pa se do esen. Sivoto gniewe najëesto se pojavuva na grozdot, lastarite i listovite. Posle jaki zimi so izmrznuvawa, no i vo prenaûubreni nasadi, sivoto gniewe moæe da gi zarazi lastarite, listovite i grozdovata resa. PoËesta e zarazata koja se pojavuva posle cvetaweto, koga bolesta se naseluva na opadnatite cvetni kapiëki, odkade vo pogodni vremenski uslovi se πiri na celiot grozd. Ponekogaπ sivoto gniewe se javuva ve e vo sredinata na juli na zelenite zrna koi se ispaknuvaat, a ja narekuvame zeleno ili kiselo gniewe. Najgolemi πteti sivoto gniewe pravi na grozdovite koi dozrevaat. So dozrevaweto na grozdovite se zgolemuva moænosta za zarazi. PoËnuva gniewe koe predizvikuva golemi πteti. Vo godini koi se pogodni za razvoj na sivoto gniewe moæe da propadne i do 80% od prinosot. Podocna, vo podrumite, vinoto proizvedeno od grozje jako zarazeno so sivo gniewe, e ima nesakan miris, brzo e menuva boja, slabo e se bistri, a crvenite vina nema da bidat dovolno oboeni. Pojavata na sivo gniewe se smaluva so umereno Ûubrewe so azot i pravovremeni izvrπeni zeleni intervencii, iako e najvaæna pravilno nasoëena hemiska zaπtita. Sivo gniewe - na nodiite Zaπtita: Upotreba na botriticid SWITCH 62,5 WG ili CHORUS 75 WG, spored programata, 2 pati vo godinata, ili BRAVO 500 SC..

7 Crna damkavost na vinovata loza Phomopsis viticola lastarite lesno puka. Bolesta poretko gi zafa a listovite i grozdot. Pri pojaki vetrovi zarazenite krakovi moæe da se skrπat. Osven odstranuvawe na zarzeniot krak mnogu e vaæna hemiskata zaπtita vo ranite razvojni fazi na vinovata loza (B - C). Zaπtita: Prvoto prskawe so kontaktni fungicidi treba da se izvrπi koga izbojcite se so golemina 1-2 sm. Podocna, vo vreme na zaπtitata od plamenica, lozata, treba da se zaπtiti so RIDOMIL GOLD ili QUADRIS ili BRAVO. Bolesta vo posledno vreme, osobeno vo doædlivi proletni uslovi, predizvikuva πteti na osetlivi sorti vinova loza. Zarazenata loza poleka zakrælavuva i go smaluva prinosot. KarakteristiËni simptomi na crnata damkavost - na mladi izbojci BIOLOGIJA: Gabata prezimuva kako micelium vo vidlivo pobeleniot krak, od kade se πiri na papkite koi neramnomerno poteruvaat. Vo ladni i doælivi proletni uslovi, koga lozata raste po sporo, gabata se πiri i pravi najgolema πteta na lastarite. Korata na Crna damkavost na vinovata loza - na mlad grozd 10 11

8 Crvena paleæ na vinovata loza Pseudopeziza tracheiphila Kiselo gniewe Crvenata paleæ na listot e bolest koja vo minatoto, pred se na nasadite na lesni pesoëni poëvi, moæeπe da napravi golemi πteti. Bolesta se javuva pred plamenicata i zatoa Ëesto gi iznenaduva lozarite. BIOLOGIJA: Rano vo prolet od opadnatite listovi izbivaat posebni spori, koi veterot i doædot gi prenesuvaat na livëiwata, kade rtat. Gabata vo listot raste vo sprovodnite sadovi i spreëuva protok na sokovite. Zaradi nedostatok na voda napadnatoto tkivo meûu nervite se suπi i opaûa. Se pojavuvaat zabeleæitelni damki oiviëeni so nervite. tetata se pojavuva posredno, poradi namalena lisna povrπina vo vreme na bujniot porast na lozata pred cvetawe. 12 KarakteristiËni simptomi na crvenata paleæ - na list Zaπtita: Prvoto prskawe so kontaktni fungicidi treba da se izvrπi vo vreme koga izbojcite se so golemina 8-10 sm, a podocna koga se prska za zaπtita od plamenica, so Ridomil GOLD ili Quadris ili Bravo. Se poëesto vo lozovite nasadi e prisutno t.n. "kiselo gniewe" koe e predizvikano od kompleks na kvasci i bakterii priëiniteli na kiselinskata fermentacija. tetite se javuvaat samo kaj grozje koe na bilo koj naëin e oπteteno (ubodi od insekti, mehaniëki oπtetuvawa od grad, pukawe od pepelnica i dr.). Ova zaboluvawe osobeno pretstavuva problem kaj trpeznite sorti grozje (koi voglavno se navodnuvaat) zaradi zgolemenata vlaænost na poëvata doaûa do omeknuvawe na pokoæicata na zrnata, a so toa i poosetliva na mehaniëki oπtetuvawa. Kiselo gniewe na grozd Zaπtita: Bidej i ne postojat preparati za direktno suzbivawe na priëinitelite na ova zaboluvawe, edinstvena merka za nivno suzbivawe e so spreëuvawe na pojava na oπtetuvawa na zrnata (redovna zaπtita od pepelnica, kvalitetna zaπtita od πtetnici, pravilno odreduvawe na zalivnite normi, upotreba na bakarni preparati vo poslednite tretirawa). 13

9 Eska na vinovata loza - apopleksija (Phaeomoniella chlamydospora, Stereum hirsutum, Phellinus ignirarius) æoltenikavi (kaj belite sorti) ili crvenkasti (kaj crnite sorti) nekrotiëni damki meûu nervite, prvo gi zafa a listovite vo osnovata na lastarite, a potoa i ostanatite. Nekrozite se πirat, listot se suπi i predvremeno otpaûa. Zarazenite grozdovi izgledaat normalno no zrnata ne se razvivaat pravilno i ne zreat navremeno. Ponekogaπ na epidermisot na zrnata se javuvaat temno qiqakovi damki, zrnoto moæe da raspukne i da se isuπi, a moæe i da go zadræi turgorot do kraj. Eskata e kompleksna bolest koja sukcesivno ja predizvikuvaat pove e gabi, a se manifestira vo vid na belo gniewe na "Ëokotot". Ovaa bolest e prisutna sekade vo svetot so mali neznaëitelni razliki od Evropa do Amerika, najverojatno poradi klimatskite i agrotehniëkite razliki. NajËesto se javuva vo uslovi na topla klima, a vo Makedonija doaûa do izraz uπte pove e ne samo poradi suπnite i æeπki letni temperaturi tuku i poradi zimskite periodi so niski temperaturi. Postojat dva tipa na ovaa bolest i toa hroniëen kaj koj lisjata se suπat i opa aat, a drugiot e akutniot tip koga nenadejno i brzo moæe da se isuπi celata loza. Simptomite se javuvaat na site delovi na lozata, a prvite moæe da se zabeleæat posle cvetaweto i vo tekot na celata vegetacija. Na listot se javuvaat Eska - simptomi na list Simptomite na ovaa bolest moæe da se pojavat samo na listot ili samo na grozdot, a simptomite na lastarite ne se javuvaat sekoja godina. Zaπtita: Suzbivaweto na ovaa bolest se sveduva na preventivni agrotehniëki merki zatoa πto hemiski sredstva nema. Pri rezidbata treba da se izbegnuva formirawe na golemi rani na vinovata loza. Odstranetite delovi od ve e zabolenite lozi treba da se zapalat. Preventivna merka za zaπtita e i podigaweto na novi nasadi so zdrav posadoëen materijal, a moæno e (ima odredeni rezultati) da se vrπi zamena na zabolenoto steblo so novo "od koren"

10 Zlatno æoltilo (Flavescens doree) Æoltilata na vinovata loza e ime za bolesti na vinovata loza predizvikani od fitoplazmozi. Porano se smetaπe deka predizvikuvaë na ovie zaboluvawa se virusi, meûutoa vo 1967 godina grupa Japonski nauënici dokaæaa deka stanuva zbor za prokariotski organizmi bez kletoëen ıid - fitoplazmozi. Prv pat edna takva bolest e opiπana pred polovina vek vo Francija i e nareëena Flavescens doree, a podocna e utvrdena i vo drugite evropski zemji. Æoltilata na vinovata loza gi predizvikuvaat fitoplazmozi od 5 grupi no sekako najopasna i najdestruktivna e Flavescens doree. Na zarazenite lozi papkite vo prolet ne poteruvaat ili poteruvaat podocna od zdravite, porastot na lastarite e zabaven, internodiite se pokratki, a nekoi delovi od listovite atrofiraat. Vo tekot na letoto lastarite se iskrivuvaat kon poëvata, ne lignificiraat vo potpolnost i na vrvot im se javuva nekroza. Takvite lastari vo tekot na zimoto izmrznuvaat. Listovite stanuvaat cvrsti i kruti ("krπlivi"), se vitkaat po ivicite, kaj belite sorti dobivaat æolta boja, a kaj crnite crvena. Po dolæinata na glavniot nerv se javuvaat damki koi nekrotiraat. Vo zavisnost od jaëinata i vremeto na napadot se suπi i cvetot, a zrnata se zbrëkuvaat i imaat loπ kvalitet. Simptomite na fitoplazmozite moæat da bidat sliëni so virozite i lesno moæe da se zamenat. Vo prirodata Flavescens doree se πiri iskluëivo so vektorot - cikada Scaphoideus titanus. Hranej i se so sokovi od zarazenite rastenija gi usvojuvaat i fitoplazmozite, a posle Ëetiri do pet nedeli inkubacija vo samiot insekt patogenot moæe da se prenese na zdrava loza. Fitoplazmozite ne se prenesuvaat preku jajcata na cikadata. Zarazenite zdravi lozi ja manifestiraat bolesta narednata vegetacija. Zaπtita: Direktna zaπtita od fitoplazmatskite æoltila na vinovata loza ne postoi, no so odredeni indirektni merki moæe znaëajno da se spreëi pojavata vo regioni kade se uπte ja nema ili da se namali tamu kade e prisutna. Mnogu znaëajno e koristewe na zdrav posadoëen materijal, πto sekako treba da se regulira so zakon. Suzbivaweto na vektorot na bolesta moæe da se izvrπi vo vreme na pileweto na larvite, a se preporaëuvaat Basudin, Karate Zeon Zeon, Vertimec, Ultracid, Chromorel D. Simptomi na list 16 17

11 Æolt grozdov molec Eupoecilia ambiguella Akarini (Phylocoptera vitis) Siv grozdov molec Lobesia botrana Grozdovite molci se πtetnici od redot Lepidoptera, koi se pojavuvaat reëisi vo site lozarski regioni vo Makedonija. tetite gi priëinuvaat gasenicite na dvata vida. Gasenicite od prvata generacija vo poëetokot na juni gi jadat cvetnite resi, cvetovite, malite zrna i delovi od grozdot. Prvata generacija obiëno ne predizvikuva ekonomski znaëajni πteti, iako na sekoi nekolku godini ima pogolema pojava na gasenici od prvata generacija koi moæat da priëinat pogolemi πteti. Vtorata generacija peperutki se pojavuva vo sredina na juli, a larvite se vbuπuvaat vo zrnata na gfrozdot, koi moæat da se isuπat ili gi napaûa sivoto gniewe. tetata moæe da bide mnogu golema, osobeno vo godini so obilni vrneæi, koga uslovite za razvoj na sivo gniewe se mnogu povolni. Vo godini koga vtorata generacija premnogu e se razmnoæi, neposrednata πteta na grozdot e golema poradi izbuπenite zrna, koi se suπat i dobivaat kafena boja. Vtorata geracija gasenici treba da se suzbiva sekoja godina. Zaπtita: MATCH 050 EC i KARATE ZEON 5 SC odnosno KARATE MAX WG 3,75 uspeπno gi uniπtuvaat grozdovite molci, a BASUDIN 600 EW i ULTRACID 40 WP osven dejstvoto na molcite gi suzbivaat i podviænite formi na πtitestite voπki od podredot Coccina, familiite Pseudococcidae, Lecanidae, Dispididae i drugi πtetnici. Gasenica na xoltiot grozdov molec Siv grozdov molec Naprolet so poëetokot na vegetacijata se zabeleæuva da poedini papki slabo se razvivaat ili voopπto ne poteruvaaat. Na lastarite se zabeleæuva skratuvawe na internodiite, a ponekogaπ od edna papka izbivaat i pove e lastari. Na listovite se zabeleæuvaat sitni ubodi koi postepeno se πirat. tetite gi predizvikuvaat mali pajaëiwa so crvena ili æoltenikava boja koi imaat 4 para noze. Prezimuvaat pod korata i pod luπpata na papkite i rano na prolet poënuvaat so ishrana - pravat πteti. Vo tekot na vegetacijata imaat golem broj na generacii. Simptomi na list 18 19

12 Erinozi (Eriophyes vitis) Cigaraπ (Byctiscus betulae) tetite gi pravi so zavitkuvawe na listovite i grizewe na ostanatite listovi. Na prolet se javuva rano so samoto poteruvawe na vegetacijata. Vo poëetokot se hrani so mladite papki, a pokasno so listovite. Prezimuva kako imago, bojata mu e od sina do bakarno crvena boja. tetite koi gi pravi se karakteristiënite svitkuvawa na listovite vo t.n. "cigari". Zaπtita: Suzbivaweto e so sobirawe na svitkanite cigari, ako se malku, a moæe da se upotrebat hemiski srestva - insekticidi: Basudin, Karate Zeon, Ultracid, Chromorel D. Rano na prolet, a Ëesto i vo tekot na celata vegetacija e najdeme na listovite "poduvani " mesta, a koga e go zavrtime od opaëinata na listot se zabeleæuvaat na poëetokot beluzlavi, a podocna crvenkasto temni prevlaki (erion). Vo ovie ispupëuvawa se naoûaat sitni pajaëiwa so dva para noze. So samoto cicawe na listovite se stvara "poduvuvawe" na listot. PajaËiwata laëat "preûa" a taa moæe da se vidi od dolnata strana na listot, koja Ëesto pati moæe da se zameni so simptomite na plamenicata. Erinozi - simptomi na list Lozini pipi (Otiorrynchus spp.) I lozinata pipa kako i cigaraπot πtetite gi pravi rano na prolet so nagrizuvawe na papkite i mladite listovi. Larvite æiveat na korenot na v. loza. Ovie πtetnici se polifagni i napaûaat i drugi kulturi (drvenesti i poljodelski). Zaπtita: Suzbivaweto se vrπi vo tekot na vegetacijata so insekticidite Basudin, Ultracid, Karate Zeon, Chromorel D. Imago Zaπtita: Suzbivaweto na akarinite i erinozite e vo tekot na zimata, so zimsko prskawe so Oleoultracid, a vo tekot na vegetacijata so akaricidot Vertimec i redovna upotreba na Thiovit Jet vo site prskawa. Larva 20 21

13 Pedomerka (Boamia rhomboidaria) Lozovi sovici (fam. Noctuidae) Na prolet Ëesto se sre avaat delumno izedeni papki i mladi lastari i pri pregled e se najdat gasenici so boja na lastarite od lozata. tetite moæe da bidat golemi vo zavisnost od brojot na gasenici. Ima dve generacii, a vtorata se javuva vo avgust. Gasenica Æiveat vo zemja, a vo nedostatok na druga vegetacija na prolet moæe da se kaëat na vinovata loza i da vrπat grizewe na mladite papki i lastarëiwa. Prezimuvaat vo larva i se javuvaat rano na prolet. Zaπtita: Suzbivaweto se vrπi so zimsko p Larva rskawe so Oleoultracid, a vo tekot na veg- Zaπtita: Suzbivaweto se vrπi preven- etacijata so Karate Zeon, Basudin, Ultracid, tivno so zimskoto prskawe so Oleoultracid, Chromorel D. a vo tekot na vegetacijata so Basudin, Chromorel D, Karate Zeon, Ultracid

14 Cikadi (Scaphoideus titanus, Empoasca vitis) Cikadite moraat da se razgleduvaat i kako znaëaen vektor na fitoplazmatiëni zaboluvawa (æoltila na vinovata loza). So ishrana na zarazenite lozi larvite ili imagata ja usvojuvaat fitoplazmata, a posle periodot na inkubacija na patogenot (4-5 nedeli) koga e se preselat so ishranata na zdravi lozi moæat da izvrπat nejzino zarazuvawe. Zaπtita: Suzbivaweto se vrπi so zimski tretirawa so Oleoultracid, a podocna vo tekot na vegetacijata so insekticidite Karate Zeon, Ultracid, Basudin, Chromorel D. Cikadata Scaphoideus titanus, se pove e e prisutna vo lozovite nasadi vo Makedonija, osobeno vo juænite reoni. Ovoj πtetnik e izrazit monofag i se hrani iskluëivo so cicawe sokovi od rastenija od rodot vitis. Æenkata polaga po dvaesetina jajca od krajot na Juli do krajot na Septemvri pod korata na dvogodiπnite lastari. Prezimuva vo jajca, a kon krajot na Maj poënuva pilewe na larvite koe moæe da trae do poëetokot na Juli. Larvenite stadiumi traat od 30 do 50 denovi. Larvite vednaπ po pileweto se selat na opaëinata od listot kade praktiëno neprestajno se hranat. Larvite cicaat sokovi od lisnite nervi, a imagata pokraj toa cicaat sokovi i od lisnite drπki i seuπte nezdrvenetite lastari. Imago 24 25

15 Pleveli vo lozovite nasadi Zaπtita na pove ekodiπnite nasadi od pleveli Na kvalitetot na prinosot na ovoπkite i vinovata loza sekako vlijaat i plevelite. So svojata prisutnost go smaluvaat snabduvaweto na lozata i ovoπkite so voda, ovozmoæuvaat povolni uslovi za pojava na bolesti i ja oteænuvaat upotrebata na sredstvata za zaπtita na rastenijata. Mnogu nasadi so vinova loza se naoûaat na strmni tereni, kade koseweto e oteænato. Upotrebata na herbicidite vo pove egodiπnite nasadi, pred se vo redovite, sekako e opravdana. Zaπtita: Vo vreme na buen porast na plevelite vo prolet - za pove}egodiπnite pleveli, preporaëlivo e i korektivno - povtorno prskawe vo esen - prskame so herbicidot TOUCHDOWN system 4. Za tesnolisni ednogodiπni Ë pove egodiπni pleveli moæe da se upotrebi Ë selektivniot herbicid FUSUILADE FORTE. Herbicidot GRAMOXONE moæe da se upotrebi za mnogu zapleveni povrπni vo sluëaj za brzo dejstvo protiv plevelite kako "hemiska kosa"

16 Izbor na preparati za zaπtita na vinovata loza QUADRIS 25 SC - PRIPA A VO NOVATA HEMISKA GRUPA STROBILURINI So pojavata na preparatite od grupata na strobilurini, prv pat vo istorijata na zaπtitata na vinovata loza samo so eden preparat, na primer Quadris so samo edna aktivna materija, se postignuva odliëna zaπtita od site najopasni bolesti na vinovata loza. Aktivnata materija vo Quadris 25 SC, azoksistrobin, lesno pominuva niz ıidovite na gabite i deluva na mitohondriite vo koi se sozdava energija za æivot na gabite. So spreëuvawe na sozdavaweto na taa energija gabata umira. Zaradi noviot naëin na dejstvo nema opasnost od vzaemna rezistentnost so ve e poznatite grupi na fungicidi, inhibitorite na biosinteza na ergosterol, fenilamidite, dikarbo-ksimidite i benzimidazolite. Quadris 25 SC registriran e kako preparat protiv najpoznatite bolesti na vinovata loza, i toa pepelnica (Uncinula necator), plamenica (Plasmopara viticola) i crna damkavost (Phomopsis viticola). Istovremeno, Quadris mnogu dobro deluva i na crvenata paleæ (Pseudopeziza tracheiphilla) i na crno gniewe na grozdovite (Guignardia bidwellii). OdliËnoto dejstvo na navedenite bolesti se postignuva so doza 0,75 l/ha ili vo koncentracija 0,075% so potroπuvaëka na 1000 l voda. Poradi izvonredno dobrata zaπtita od bolesti, posebno zrnata na grozdot, vo programata za prskawe Quadris 25 SC se upotrebuva posle izrazitiot sistemik Ridomil Gold MZ 68 WP. Ako Quadris 25 SC se primeni posle Ridomil Gold intervalot meûu niv treba da bide 8-12 dena, a podocna dena. Karencijata za Quadris 25 SC na vinovata loza e 28 dena. RIDOMIL GOLD MZ 68 WG - EFIKASEN I SIGUREN PROTIV PLAMENICATA Ridomil Gold e spoj na dve aktivni materii-metalaksil-m i mankozeb, πto mu dava odluëuvaëka prednost vo suzbivaweto na plamenicata na vinovata loza

17 Ridomil Gold e spoj na dve aktivni materii-metalaksil-m i mankozeb, πto mu dava odluëuvaëka prednost vo suzbivaweto na plamenicata na vinovata loza. Izvonredno brzoto prodirawe na Ridomil Gold vo rastenieto se postignuva so metalaksil-m, koj navleguva vo rastitelnoto tkivo za 30 minuti i osiguruva zaπtita od vnatre. Doæd ne moæe da go izmie. OdliËno gi zaπtituva novite lastari. Ridomil Gold ima izrazito sistemiëno dejstvo. Niz rastenieto se πiri nagore (akropetralno) i nadolu (bazipetalno), no i preku listot (translaminarno), so πto gi zaπtituva i novite lastari koi izrasnale posle prskaweto. Vinovata loza ja zaπtituva dena. MeÛu sredstvata za zaπtita od plamenica kaj vinovata loza Ridomil Gold ima najdolgo kurativno dejstvo (4 dena). Mankozeb ima odliëno preventivno dejstvo. Deluva dolgotrajno i mnogu e perzistenten na listovite. Osven dejstvoto na plamenicata gi suzbiva i crvenata paleæ crnata damkavost i crnoto gniewe na zrnata. Primenata na Ridomil Gold ja preporaëuvame vo doza od 2,5 kg/ha, 2-3 pati vo vreme na buen porast, vo promenlivi vremenski uslovi i pri silni zarazi (od poëetok na cvetawe pa se do faza na golemina na zrno graπok). Na lozarite togaπ im garantira sigurna zaπtita na lozata so svoeto izrazito sistemiëno i kurativno dejstvo. Treba da se prska pomalku no pravilno. 1. Ridomil Gold treba da se primeni samo vo kritiënite periodi-pred cvetawe i posle cvetawe (vo vreme na buen porast). PreporaËuvame 2-3 prskawa vo intervali od dena. 2. Lozata treba da se prska sekogaπ pred pojava na zaraza (preventivno). 3. Pri preod na kontaktni fungicidi intervalite treba da bidat pokratki. RIDOMIL GOLD COMBI 45 WG - NOVA POMO PROTIV PLAMENICATA Ridomil Gold Combi e kombiniran fungicid vo oblik na vodotoplivi granuli, a e sostaven od dve aktivni materii. Sodræi Metalaksil-M 5% i Folpet 40%. Se upotrebuva za suzbivawe na plamenicata na vinovata loza (Plasmopara viticola) vo doza od 2 kg/ha. Prvoto tretirawe se preporaëuva da se izvrπi pred cvetawe, a drugite vo intervali od dena ili da se kombinira so Ridomil Gold MZ 68 WG. BRAVO 500 SC - NEZAMENLIV PRED I POSLE UPOTREBA NA SISTEMICI Bravo 500 SC e kontakten fungicid so πirok spektar na deluvawe na pove e bolesti. Sodræi 515 g/l aktivna materija Hlortalonil, a formuliran e vo oblik na koncentrirana suspenzija (SC). Hlortalonilot e kontakten fungicid koj se vrzuva za aminokiselinata glutation i go spreëuva deluvaweto na enzimite. Kako kontakten fungicid ne se premestuva, tuka ostanuva i postepeno se razgraduva. Deluva na pove e vaæni bolesti na vinovata loza i toa: Plamenica (Plasmopara viticolla), Crvena paleæ na V. loza (Pseudopeziza tracheiphila), Sivo gniewe na grozjeto (Botrytis fuckeliana), Crna damkavost (Phomopsis viticola). Se upotrebuva 2-3 pati vo tekot na vegetacijata vo dozi od 2-3 kg/ha. OdliËno se nadopolnuva vo programata so sitemiënite fungicidi za odredeni bolesti. TOPAS 100 EC - IDEALEN PARTNER ZA SUZBIVAWE NA PEPELNICATA Topas 100 EC e vodeëki triazolen fungicid za zaπtita na vinovata loza od pepelnica. Prednosta na Topas 100 EC e sistemiënoto dejstvo bidej i istovremeno gi zaπtituva i novo porasnatite lastari (posle prskaweto). Intervalot meûu prskawata e dena. Vo rastitelnoto tkivo vleguva brzo i 30 31

18 posle 2 Ëasa doædovi ne go izmivaat. Mnogu e vaæno πto Topas 100 EC ne predizvikuva oæegotini, ne go popreëuva rastot i ne ostava damki na desertnoto grozje. So Topas 100 EC treba da se prska vo doza 0,25 l/ha, od poëetok na cvetaweto pa natamu, najmnogu 3 pati vo edna vegetacja. THIOVIT JET 80 WG - NOVA SOVRE- MENA I EKOLO[KA FORMULACIJA Thiovit 80 WG e izvonredno vaæen partner vo programata za suzbivawe na pepelnicata kaj vinovata loza. Zoπto se veli deka Thiovit 80 WG e najdobar preparat na baza na sulfur? Thiovit e sulfur vo oblik na vodotopivi granuli koi izvonredno dobro samodispergiraat vo voda. Na listot ne predizvikuva oæegotini. Posebnite dodatoci ovozmoæuvaat podobro dejstvo na sulfurot, ja zgolemuvaat negovata perzistentnost na listot i zrnata i spreëuvaat ispirawe. Thiovit reëisi voopπto ne praπi. Se preporaëuva doza od 3-5 kg/ha pri pojava na bolesta. SWITCH 62,5 WG - DVOJNA ZA TITA OD SIVOTO GNIEWE Glavni odliki na botriticidot Switch se: kombinacija na dve aktivni materii so potpolno razliëni naëini na dejstvo (ciprodinil i fludioksonil), ednata aktivna materija deluva sistemiëno, a drugata kontaktno, nema vkrstena rezistentnost so dosega poznatite botriticidi (triazoli, benzimidazoli i dikarboksimidi), izvonredno deluva na sivoto gniewe, za rani i sredno docni sorti, Switch prv pat se primenuva vo vreme na zatvarawe na grozdovite (B) a vtor pat vo vreme na proπarok i omeknuvawe na zrnata (C), Za docni sorti i docni berbi, Switch treba da se upotrebi prv pat vo vreme na proπarok i omeknuvawe na zrnata (C) a vtor pat tri nedeli pred berba. CHORUS 75 WG - NOVI MOÆNOSTI ZA SUZBIVAWE NA SIVOTO NIEWE SistemiËen botriticid so nov naëin na deluvawe. Deluva so inhibicija na biosintezata na aminokiselinite na gabata i inhibicija na laëewe na hidrolitiëki enzimi. Go inhibira procesot na penetracija i postignuva odliëna inhibicija na porastot na miceliumot. Ima dolgotrajno protektivno i dobro kurativno dejstvo. Poradi karakteristiëniot naëin na dejstvo nema vkrstena rezistentnost so dosega poznatite botriticidi. Otporen e na ispirawe od doædovi ve e 2 Ëasa posle tretiraweto. Pokraj odliënoto dejstvo protiv sivoto gniewe, Chorus 75 WG ima odliëno dejstvo protiv priëinitelite na kiseloto gniewe i Glomerella cingulata, a dobro sporedno dejstvo protiv pepelnica i Guignardia bidwellii. MATCH 050 EC - INSEKTICID PRIFATLIV ZA OKOLINATA Match 050 EC e insekticid koj gi uniπtuva grozdovite molci taka πto go popreëuva nivniot razvoj (IRI) deluvaj i na jajcata i site stadiumi na larvi. Ja spreëuva sintezata na hitin. Bidej i hitin sozdavaat samo poniskite stadiumi na insekti, Match 050 EC ne deluva na vozrasni insekti. Match 050 EC od site insekticidi pogodni za integralna zaπtita ima najdolgo dejstvo i izvonredno e otporen na izmivawe. NaËinot na dejstvo (larvicidno i ovicidno) i golemata perzistentnost mu ovozmoæuvaat golema prilagodlivost vo vreme na prskaweto (mala moænost za greπka) i dolgo dejstvo. ObiËno vo naπi uslovi lozata treba da se prska protiv vtorata generacija na grozdovi molci. Prvata generacija obiëno se suzbiva zavisno od prognozata na Zemjodelsko-sovetodavnata sluæba. PreporaËan termin za suzbivawe na grozdovite molci so insekticidot Match e pojavata na vtorata i tretata generacija (so pratewe na letot). ToËnoto vreme za prskawe so Match 050 EC najdobro go odreduva prognostiëkata sluæba. PreporaËana doza e 0,8-1,0 l/ha. 33

19 KARATE ZEON 5 SC - BRZO I EFIKASNOE Novata ZEON tehnologija e mikrokapsularna formulacija na dobro poznatiot preparat KARATE. Goleminata na kapsulite e idealno podesena da moæe maksimalno da se pokrie lisnata masa koja se tretira (odnosno rastenieto vo celost), bez da ostanat nezafateni delovi. Prednost na novata formulacija e i izvonredniot toksikoloπki odnos kon kulturite, okolinata, rakuvaëite so prskalicite i krajnite konzumenti na plodovite. Karate Zeon sodræi aktivna materija lambda - cihalotrin, od Ëetvrta generacija vo grupa na piretroidi. Dejstvoto mu e brzo i efikasno, osobeno na insekti koi aktivno se dviæat. Osven brzo, preparatot ima i mnogu dobro rezidualno dejstvo, koe e rezultat na UV zaπtitnata obvivka na mikrokapsulite. Karate Zeon se primenuva vo koncentracija od 0,01-0,015%, odnosno 0,1-0,15 l/ha (10-15 ml za 100 litri voda). BASUDIN 600 EW - NOVA FORMULACIJA NA SIGURNIOT INSEKTCID Basudin e poznato sredstvo za zaπtita na lozata od molci. Istovremeno uspeπno suzbiva πtitesti voπki i drugi πtetnici. Novata EW formulacija (koncentrirana emulzija - maslo vo voda) za korisnicite e mnogu podobra, a bioloπkata aktivnost e potpolno soëuvana. Za suzbivawe na grozdovite molci preporaëuvame upotreba na Basudin 600 EW vo doza 0,75 do 1,0 l/ha. Za suzbivawe na πtitestite voπki potrebno e upotreba na pogolema doza 1,5 l/ha. ULTRACID 40 WP - PROTIV NAJOTPORNITE TETNICI Ultracid 40 WP ve e mnogu godini se primenuva so golem uspeh za suzbivawe na πtetnicite vo lozarstvoto. I denes ovoj preparat zavzema svoe mesto vo programata za zaπtita koga so nasoëenoto suzbivawe sakame da go namalime brojot na prskawata. Sepak ne smee da se upotrebuva nepromisleno, tuku tamu kade specifiënite problemi so πtetnicite baraat energiëna akcija Ultracid 40 WP dava edinstveno reπenie. Ima dolgotraen efekt duri i pri promenlivi vremenski uslovi so odliëno kontaktno i stomaëno dejstvo. Ultracid 40 WP e insekticid namenet za suzbivawe na πtetni insekti vo lozarstvoto koj sodræi aktivna materija metidation (40%). Uspeπno gi suzbiva grozdovite molci i toa: Clysia ambiguella (æolt grozdov molec) i Lobesia botrana (siv grozdov molec) vo doza od 0,75 do 1 kg/ha. Zelenata cikada (Empoasca flavescens) i πtitestite voπki (Eulecanium corni, Pseudococcus citri, Pulvinaria vitis) gi suzbiva vo doza od 1 do 1,5 kg/ha. VERTIMEC 1,8% EC - AKARICID BROJ EDEN VO SVETOT Vertimec 1,8% EC sodræi aktivna materija Abamektin koja brzo navleguva vo vosoënite sloevi na rastenieto kade sozdava depozit koj dolgo ostanuva aktiven i ne se ispira. Deluva kontaktno i translaminarno i nema vkrstena rezistencija so nitu eden od postoeëkite akaricidi i insekticidi, a istovremeno ja namaluva pojavata na rezistencija kaj niv. Izvonredno deluva i na najtvrdokornite πtetnici i so mnogu mali dozi na aktivna materija so πto stanuva mnogu pogoden preparat za antirezistentna strategija i integralna zaπtita na vinovata loza. KarakteristiËno e πto ne se zadræuva na povrπinata na listot i ve e posle 12 Ëasa ne e πteten za korisnite insekti. Deluva na site vidovi akarinozi - pajaci (Panonychus, Tetranychus, Epitrimerus) vo dozi od 0,4-0,5 l/ha so preporaka za prskawe pri pojava na prvite podviæni formi (deluva na site razvojni fazi osven na jajca). Vo istite dozi ima dejstvo i na grozdovite molci

20 TOUCHDOWN SYSTEM 4 - TOTALEN SISTEMI»EN HERBICID Touchdown system 4 e neselektiven herbicid za uniπtuvawe na site ednogodiπni i pove egodiπni pleveli. Rastenijata go primaat preku listovite i stebloto, a vo niv se premestuva sistemiëno (akropetalno i bazipetalno) i gi uniπtuva kako nadzemnite taka i podzemnite organi. Na pazarot ima mnogu totalni herbicidi na baza na glifosat, koj e voedno najprodavana aktivna materija vo svetot no Touchdown sustem 4 e 4 pati podobar: 1. toa e glifosat sonajbrzo deluvawe 2. ima najdobar ekoloπki profil 3. najpogoden za manipulacija (nema neprijaten miris, ne peni) 4. najprilagodliv za upotreba (nema potreba od dodavawe na navlaænuvaë, dobro se meπa so drugi preparati, lesno se upotrebuva vo kulturi tolerantni na glifosati) to e system 4 tehnologija? System 4 tehnologija e glifosat vo oblik na amoniumovi soli so aditivi, odnosno t.n. "korisni joni" i komplesen APG navalænuvaë. System 4 tehnologijata e patentirana i mu ovozmoæuva na Touchdown system 4 da lesno gi nadmine ve e nabroenite 4 prednosti za uπte novi 4: 1. najdobro se prima vo rastenieto 2. go neutralizira vlijanieto na "slabite joni" 3. najbrzo prodira vo vosoënite sloevi na kutikulata 4. vo najgolema mera vleguva vo samoto rastenie i najdobro se premestuva kon vrvot na rastenieto. Touchdown system 4 e mnogu fleksibilen herbicid, koj lesno moæe da se upotrebuva na strniπta, ovoπtarnici, lozovi nasadi, æelezniëki prugi, nezemjodelski povrπini i drugo. Vo sluëaj na meπovita zaplevenost se koristi doza od 4-8 l/ha. Ako se prisutni samo ednogodiπni pleveli se primenuva doza od 2-3 l/ha, za pove egodiπni pleveli (pirika, kiselec i gluvarëe) 5-6 l/ha, a za povivka i zubac 7 l/ha. Najdobro vreme za upotreba na Touchdown system 4 e vo prolet. Po potreba moæe da se povtori prskaweto vo esen posle berba. FUSILADE FORTE - SELEKTIVEN GRAMINICID - SIGURNO I EFIKASNO Fusillade forte - sodræi 150 g/l aktivna materija Fluazifopp-butil. Toa e selektiven herbicid za uniπtuvawe na trevni pleveli. Selektiven e za vinovata loza kako i drugite πirokolisni kulturi, vo site razvojni fazi. Najdobro e da se upotrebi vo faza koga plevelite se vo intenziven porast odnosno koga se visoki sm. Posebniot dodatok t.n. "izolink" tehnologija, ja podobruva primenata na herbicidot i toa : mnogu teπko se ispira od doædovi, brzinata i intenzitetot na vnesuvawe vo rastenijata, selektivnosta i kompatibilnosta so drugite herbicidi. Se preporaëuva upotreba vo dozi od 0,8-2,0 l/ha, vo zavisnost od prisustvoto i vidovite na pleveli koi gi suzbivame. GRAMOXONE 50 EC - HEMISKA MOTIKA PraktiËna primena naoûa vo korekcija na poniknatite pleveli pri poslaboto dejstvo na prethodno primenetite poëveni rezidualni herbicidi vo uslovi na suπa. Se koristi 1-2 pati porano naprolet (mart-maj) za uniπtuvawe na ednogodiπnite pleveli, a pokasno (juni-avgust) so Touchdown se suzbivaat i pove egodiπnite. Gramaxone se koristi i za desikacija - uniπtuvawe na lisnata masa

21 Programa za prskawe protiv bolesti Preduslov za uspeh e dobroto poznavawe na bolestite i sredstvata za zaπtita na rastenijata. Osnovno naëelo vo programata za prskawe za zaπtita na vinovata loza od bolesti e upotrebata na sredstva od pove e hemiski grupi. Taka se izbegnuva opasnosta od pojava na otpornost (rezistencija). Vaæno e i vremeto na primena na fungicidite. Za sekoja hemiska grupa fungicidi bitno e da vo programot na prskawe ja primenime vo momentot koga nejzinite svojstva e bidat najdobro iskoristeni. Vo lozarstvoto sistemiënite kurativni fungicidi najdobro e da se primenat preventivnopred pojava na vidlivi znaci na bolesta. Nestabilnite vremenski uslovi (vrneæi), buen porast i zamav na bolesta vo vreme na cvetaweto uslovuvaat upotreba na fungicidi koi se odlikuvaat so sistemiënost (brzo navleguvawe vo rastenieto-bez opasnost od ispirawe, πto obezbeduva zaπtita na noviot prirast) i kurativnost (deluvawe na gabata i posle infekcijata). Za zaπtita od plamenicata na ovie barawa im odgovara fungicidot Ridomil Gold, koj pravilno upotreben sekoja godina, gi dokaæuva svoite vrvni svojstva. Protiv pepelnicata vo toa vreme e najuspeπen fungicidot od triazolnata grupa Topas 100 EC

22 Plamenicata moæe da gi napadne zrnata na grozdot se dodeka ne dostignat golemina na zrno graπok (5-7mm) i dodeka ne poprimat vosoëen polep, iako i posle ovoj period moæna e zaraza preku drπkite na zrnata kade lisnite stomi se uπte otvoreni. Vo toj period preporaëuva me upotreba na fungicidot Quadris 25 SC, bidej i so svoeto specifiëno dejstvo bez konkurencija najdobro gi zaπtituva listovite od plamenica i pepelnica. Vo periodot pred i posle upotrebata na sistemiëni fungicidi preporaëuvame upotreba na kontaktniot fungicid Bravo 500 SC koj izvonredno se nadopolnuva vo programata za zaπtita od bolesti. Programa za zaπtita na vinovata loza so fungicidi od Syngenta April Maj Juni Juli Avgust Phomopsis (Crna damkavost) Plasmopara viticola (Plamenica) Uncinula necator (Pepelnica) Botrytis (Sivo gniewe) RIDOMIL GOLD COMBI Phomopsis QUADRIS BRAVO RIDOMIL GOLD Plasmopara viticola TOPAS 100 THIOVIT JET Uncinula necator SWITCH CHORUS Botrytis 40 41

23 Programa za zaπtita na vinovata loza so herbicidi i insekticidi od Syngenta April Maj Juni Juli Avgust Akarinoza, erinoza L. botrana, E ambiguella (Grozdovi molci) Hloroza Pleveli OLEOULTRACID, VERTIMEC Akarinoza erinoza MATCH, ULTRACID, BASUDIN, KARATE ZEON Gr. Molec SEQUESTRENE Hloroza TOUCHDOWN, FUSILADE FORTE, GRAMOXONE Pleveli Preparati za zaπtita na lozovite nasadi 42 43

24 Ridomil Gold Combi 45 WG sodræi metalaksil -M 5%, i Folpet 40% zaπtita od plamenica vo faza pred cvetawe: 2 kg/ha Ridomil Gold MZ 68 WG sodræi metalaksil-m - 40g/kg i mankozeb g/kg zaπtita od plamenica vo vreme na cvetawe: 2,5 kg/ha Quadris 25 SC sodræi azoksistrobin g/l zaπtita od plamenica i pepelnica: 0,75 l/ha Topas 100 EC sodræi penkonazol g/l zaπtita od pepelnica: 0,25 l/ha Bravo 500 SC sodræi hlortalonil 515 g/l zaπtita od plamenica, crvena paleæ, sivo gniewe, crna damkavost, vo doza 2-3 l/ha Thiovit Jet 80 WG sodræi granuliran sulfur g/kg zaπtita od pepelnica: 3-5 kg/ha Switch 62,5 WG sodræi ciprodinil g/kg i fludioksonil g/kg zaπtita od sivo gniewe: 0,4-0,8 kg/ha Chorus 75 WG sodræi ciprodinil 750 g/kg zaπtita od sivo gniewe: 0,3 kg/ha Ultracid 40 WP sodræi metidation 40% zaπtita od molci 0,75-1 kg/ha, πtitesti voπki 1-1,5 kg/ha Karate 2,5 EC sodræi lambda-cihalothrin - 25 g/l, odnosno 37,5 g/kg zaπtita od grozdovi molci: o,2-0,3 l/ha, odnosno 250 g/ha Match 050 EC sodræi lufenuron - 50 g/l suzbiva grozdovi molci: 0,8-1,0 l/ha Vertimec 1,8% EC sodræi abamektin 18 g/l zaπtita od pajaci i grozdovi molci vo doza od 0,4-0,5 l/ha Touchdown System 4 sodræi sulfosat- 480 g/l od 1,5 do 8 l/ha: zavisno od plevelite Fusilade forte sodræi fluazifop - p - butyl 150 g/l selektivno suzbivawe na trevni pleveli vo doza od 0,8-2,0 l/ha zavisno od plevelite. Gramoxone sodræi Parakvat 20 g/l suzbiva ednogodiπni i pove egodiπni pleveli - totalen herbicid deluva mnogu brzo - za 3-5 dena se suπat ne ostanuvaat rezidui vo poëvata Basudin 600 EW sodræi diazinon g/l zaπtita od molci: 0,75-1,0 l/ha, πtitesti voπki 1,5 l/ha 44 45

25 PLAMENICA - strategija na zaπtita poteruvawe na lastari pred cutewe posle cutewe golemina na graπok proπarok lastari najmnogu 30 cm: poëetok na upotreba na sistemik!!! BRAVO RIDOMIL GOLD COMBI, RIDOMIL GOLD MZ (2-3X) QUADRIS (2-3X) PEPELNICA - strategija na zaπtita poteruvawe na lastari pred cutewe posle cutewe golemina na graπok proπarok poëetok na upotreba zaedno so sistemik protiv plamenicata TOPAS 100 (2-3X) QUADRIS (2-3X) Thiovit Jet 46 47

26 PROGRAMA ZA ZA TITA NA VINOVATA LOZA RAZVOJNA FAZA babrewe na papki poteruvawe na lastari pred cutewe BIOLO KI PROBLEM Eskorioza (Phomopsis) Akarinoza, erinoza Hloroza Pepelnica (U. necator) Eskorioza (Phomopsis) Plamenica (Plasmopara) Pepelnica (U. necator) Plamenica (Plasmopara) Pepelnica (U. necator) Grozdovi molci (L. botrana, E. ambiguella) Prihrana, Hloroza Plamenica (Plasmopara) Pepelnica (U. necator) Grozdovi molci (L. botrana, E. ambiguella) Sivo gniewe (B. cinerea) Metla-koπtan (Sorghum), PREPARAT Bakarna var ili Folpet Oleo Ultracid 100 EC Seqestrene 138 Thiovit Jet 80 WG Ridomil Gold Combi 45 WG Topas 100 EC ili Tilit 250 EC + Thiovit Jet 80 WG Match ili Chromorel D ili Ultracid 40 ili Basudin 600 EW ili Vertimec ili Karate Zeon 5SC Fertilider Fe-Mn ili FL edno i pove egod. pleveli Touchdown System 4 Prihrana Bravo 500 EC Thiovit Jet 80 WG Ridomil Gold MZ 68 WG Topas 100 EC ili Tilt 250 EC + Thiovit Jet 80 WG Match ili Basudin 600 ili Ultracid 40 ili Vertimec ili Chromorel D Karate Zeon 5 SC DOZA (l,kg/ha) 2, g/ëokot ,25 ili0, ,8 ili 1 1ili 0,8 0,4; 0,2-0,3 0,3-0,5 l/dek Switch 62,5 WG ili Chorus 75 WG 0,4-0,6 ili 0.3 Fusilade Forte Fertilider ,5 0,25 ili 0, ,8 ili 0,8 1 ili 0,4 ili 1 0,2-0,3 1-1,2 1, kg/Dek Prihrana golemnina na graπok proπarok pred berba Plamenica (Plasmopara) Pepelnica (U. necator) Plamenica (Plasmopara) Pepelnica (U. necator) Grozdovi molci (L. botrana, E.ambiguella) Sivo gniewe Prihrana Sivo gniewe (B. cinerea) Pepelnica (U. necator) Ridomil Gold MZ 68 WG Quadris 25 SC ili Bravo 500 EC Quadris 25 SC ili Topas 100 EC ili Tilt 250 EC + Thiovit Jet 80 WG Fertilider FL Magical Ridomil Gold MZ 68 WG Quadris 25 SC ili BRAVO 500 EC Quadris 25 SC ili Topas 100 EC ili Tilt 250 EC + Thiovit Jet 80 WG Match ili Chromorel D ili Ultracid 40 WP ili Basudin 600 EW Vertimec 1,8 EC ili Karate Zeon 5 SC Switch 62,5 WG ili Chorus 75 WG Fertilider ili FL Magical Switch 62,5 WG ili Chorus 75 WG Thiovit Jet 80 WG 2,5 0,75 ili 2,5 0,75 ili 0,25 ili 0, kg/Dek 2,5 0,75 ili 2,5 0,75 ili 0,25 ili 0, ili 1 1 ili 0,8 0.4 ili 0,2-0,3 0,4-0,6 ili kg/Dek 0,4-0,6 ili 0.3* * pomalata doza (0,4kg/ha) ako se prska samo vo zonata na grozdovite posle cutewe 48 49

27 Zabeleπki Zabeleπki 50 51

28 Za site ponatamoπni informacii obratete se na: HROMOS-PESTICIDI d.o.o. Skopje, ul.: Dame Gruev 5/3 Tel.: Faks: