Projektovanje analognih filtara 1

Σχετικά έγγραφα
8. SINTEZA SISTEMA SA BESKONAČNIM IMPULSNIM ODZIVOM

DINAMIKA. Dinamički sistem - pogon sa motorom jednosmerne struje: N: u f Ulazi Izlazi (?) U opštem slučaju ovaj DS je NELINEARAN!!!!

KUPA I ZARUBLJENA KUPA

REDUKCIJA SISTEMA NA TAČKU KOORDINATNOG POČETKA Glavni vektor Glavni moment. = xi. F r. r = j. M i. M r

GRANIČNE VREDNOSTI FUNKCIJA zadaci II deo

x n = z z C, signal na izlazu mreže će biti jednak: ( ) = k ( ) H z y n b x n k a y n k k k k k k M k 1+ a z z + a z 1 p z z p 1+ +

= + injekcija. Rješenje 022 Kažemo da funkcija f ima svojstvo injektivnosti ili da je ona injekcija ako vrijedi

PRAVA. Prava je u prostoru određena jednom svojom tačkom i vektorom paralelnim sa tom pravom ( vektor paralelnosti).

Općenito, iznos normalne deformacije u smjeru normale n dan je izrazom:

PIRAMIDA I ZARUBLJENA PIRAMIDA. - omotač se sastoji od bočnih strana(najčešće jednakokraki trouglovi), naravno trostrana piramida u omotaču

SLIČNOST TROUGLOVA. kažemo da su slične ( sa koeficijentom sličnosti k ) ako postoji transformacija sličnosti koja figuru F prevodi u figuru F

ТЕМПЕРАТУРА СВЕЖЕГ БЕТОНА

4. Trigonometrija pravokutnog trokuta


2.6 Nepravi integrali

OSNOVE TRIGONOMETRIJE PRAVOKUTNOG TROKUTA

Strukture GMDH u modeliranju i predikciji vremenskih serija. Ivan Ivek

VALJAK. Valjak je geometrijsko telo ograničeno sa dva kruga u paralelnim ravnima i delom cilindrične površi čije su

II. ANALITIČKA GEOMETRIJA PROSTORA

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Rešenja A/2 kolokvijuma iz predmeta MERNI SISTEMI U TELEKOMUNIKACIJAMA 10. januar 2006.

A MATEMATIKA Zadana je z = x 3 y + 1

dužina usmjerena (orijentirana) dužina (zna se koja je točka početna, a koja krajnja) vektor

OM2 V3 Ime i prezime: Index br: I SAVIJANJE SILAMA TANKOZIDNIH ŠTAPOVA

Moguća i virtuelna pomjeranja

Ekonometrija 4. Ekonometrija, Osnovne studije. Predavač: Aleksandra Nojković

VEKTORI (m h) brzina, akceleracija, sila, kutna brzina, električno polje, magnetsko polje

TRIGONOMETRIJSKE FUNKCIJE OŠTROG UGLA

Metoda najmanjih kvadrata

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

Osnove elektrotehnike I parcijalni ispit VARIJANTA A. Profesorov prvi postulat: Što se ne može pročitati, ne može se ni ocijeniti.

3.1 Granična vrednost funkcije u tački

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Trigonometrija 2. Adicijske formule. Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto

Elektrotehnički fakultet univerziteta u Beogradu 16.maj Odsek za Softversko inžinjerstvo

PRESECI SA PRSLINOM - VELIKI EKSCENTRICITET

Odred eni integrali. Osnovne osobine odred enog integrala: f(x)dx = 0, f(x)dx = f(x)dx + f(x)dx.

Rijeseni neki zadaci iz poglavlja 4.5

Dinamika krutog tijela ( ) Gibanje krutog tijela. Gibanje krutog tijela. Pojmovi: C. Složeno gibanje. A. Translacijsko gibanje krutog tijela. 14.

1.PRIZMA ( P=2B+M V=BH )

RAČUNANJE SA PRIBLIŽNIM VREDNOSTIMA BROJEVA

Dinamika krutog tijela. 14. dio

Teorijske osnove informatike 1

Aritmetički i geometrijski niz

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

1 Ekstremi funkcija više varijabli

( ) p a. poklopac. Rješenje:

Obrada signala

FURIJEOVI REDOVI ZADACI ( II

Otpornost R u kolu naizmjenične struje

Kaskadna kompenzacija SAU

0 = x 0 < x 1 <... < x n = 1, x k = k n, x = 1 0 n. f(x k ) x =

c = α a + β b, [sustav rješavamo metodom suprotnih koeficijenata]

SINUSNA I KOSINUSNA TEOREMA REŠAVANJE TROUGLA

MEHANIKA FLUIDA. Pritisak tečnosti na ravne površi

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

1 PRORAČUN DEFORMACIJA POS 1

Računarska grafika. Rasterizacija linije

GEOMETRIJSKA VEROVATNOĆA. U slučaju kada se ishod nekog opita definiše slučajnim položajem tačke u nekoj oblasti, pri čemu je proizvoljni položaj

Vektori u ravnini. - Nije bitan redoslijed AB ili BA

Izbor prenosnih odnosa teretnog vozila - primer

NEKE POVRŠI U. Površi koje se najčešće sreću u zadacima su: 1. Elipsoidi. 2. Hiperboloidi. 3. Paraboloidi. 4. Konusne površi. 5. Cilindrične površi

numeričkih deskriptivnih mera.

XI dvoqas veжbi dr Vladimir Balti. 4. Stabla

Reverzibilni procesi

18. listopada listopada / 13

ELEKTROTEHNIČKI ODJEL

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

7 Algebarske jednadžbe

Mate Vijuga: Rijeseni zadaci iz matematike za srednju skolu 2. ARITMETICKI I GEOMETRIJSKI NIZ, RED, BINOMNI POUCAK. a n ti clan aritmetickog niza

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

C 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,

4. Relacije. Teorijski uvod

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Vježba 1. Analiza i sinteza sistema regulacije brzine vrtnje istosmjernog motora

transformacija j y i x x promatramo dva koordinatna sustava S i S sa zajedničkim ishodištem z z Homogene funkcije Ortogonalne transformacije

Računarska grafika. Rasterizacija linije

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

II. ANALITIČKA GEOMETRIJA PROSTORA

Dinamika krutog tijela ( ) Gibanje krutog tijela. Gibanje krutog tijela. C. Složeno gibanje. Pojmovi: A. Translacijsko gibanje krutog tijela. 12.

4.7. Zadaci Formalizam diferenciranja (teorija na stranama ) 343. Znajući izvod funkcije x arctg x, odrediti izvod funkcije x arcctg x.

Elementi energetske elektronike

jqa=mêççìåíë=^âíáéåöéëéääëåü~ñí= =p~~êäêωåâéå= =déêã~åó

Zavrxni ispit iz Matematiqke analize 1

OBLAST DEFINISANOSTI FUNKCIJE (DOMEN) Pre nego što krenete sa proučavanjem ovog fajla, obavezno pogledajte fajl ELEMENTARNE FUNKCIJE, jer se na

Elektrostatika. 1. zadatak. Uvodni pojmovi. Rješenje zadatka. Za pločasti kondenzator vrijedi:

Sortiranje prebrajanjem (Counting sort) i Radix Sort

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

APROKSIMACIJA FUNKCIJA

Rješenje: F u =221,9 N; A x = F u =221,9 N; A y =226,2 N.

Metode rješavanja izmjeničnih krugova

Prvi kolokvijum. y 4 dy = 0. Drugi kolokvijum. Treći kolokvijum

Fakultet tehničkih nauka, Softverske i informacione tehnologije, Matematika 2 KOLOKVIJUM 1. Prezime, ime, br. indeksa:

IZVODI ZADACI (I deo)

ČETVOROUGAO. β 1. β B. Četvorougao je konveksan ako duž koja spaja bilo koje dve tačke unutrašnje oblasti ostaje unutar četvorougla.

Nenad Nešić IE 04/05 UKP1 AudVež4. Četvrta auditorna vežba iz Upravljanja kvalitetom proizvoda 1

Funkcije dviju varjabli (zadaci za vježbu)

TROUGAO. - Stranice a,b,c ( po dogovoru stranice se obeležavaju nasuprot temenu, npr naspram temena A je stranica a, itd) 1, β

Transcript:

Projektovnje nlognh fltr Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Kontnuln gnl Stem Furjerov trnformcj Dferencjlne jednčne Llov trnformcj Vremenk domen: Sgnl + dferencjlne jednčne = odv tem Imuln odv, konvolucj Trnformcon frekventn domen: Sgnl rkn u frekventnom domen Imuln odv tem u frekventnom domenu Odv tem u frekventnom domenu Prvmo tem koj vod dferencjlne jednčne! Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Dkretn gnl Stem Furjerov trnformcj Dferencne jednčne Z trnformcj Vremenk domen: Sgnl + dferencne jednčne = odv tem Imuln odv, konvolucj Trnformcon frekventn domen: Sgnl rkn u frekventnom domenu Imuln odv tem u frekventnom domenu Odv tem u frekventnom domenu Prvmo tem koj vod dferencne jednčne! Al možemo d e grmo u trnformconm domenm!

Projektovnje nlognh fltr Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Dferencn jednčn Trnformcon domen Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Št je clj? rvt tem koj vrš obrdu ulnog gnl n vom lu dje odgovrjuć odv Dkretn tem Relcj -> Dgtln kol Softverk rdverk Rčunrk efknot emorjk htev Utcj končne dužne reč

Projektovnje nlognh fltr 3 Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Potuk rojektovnj relcje nekog dkretnog tem toj e četr fe:. U f dvnj ecfkcj e n onovu nle roblem dju mltudk /l fn krktertk dkretnog tem koje treb otvrt, ko dovoljene tolerncje u relcj ovh krktertk.. U f ntee e određuju koefcjent olnom u brojocu menocu funkcje reno dte rom, l oložj olov nul funkcje reno, n tkv nčn d e dte ecfkcje otvre greškom koj lež unutr dovoljenh tolerncj. 3. U f relcje vrš e bor relcone trukture određvnje koefcjent množč. Pored krterjum ekonomčnot, rlkom bor e vod rčun o oetljvot relcje n končnu tčnot redtvljnj odtk u dgtlnm temm.. U f mlementcje vrš e oftverk l hrdverk relcj funkcje reno određene u f, koršćenjem relcone trukture brne u f 3. Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Otkud d nlogn fltr? U rk funkcj reno koj treb d e ntetuje njčešće m fltrko vojtvo, tj. ojčv l roušt be lbljenj gnle nekog oeg učetnot, dok lb gnle nekog drugog oeg učetnot, f ntee e občno nv nte fltrkh funkcj l otuk rokmcje jčešće e nte dgtlnog fltr vod ogodnom trnformcjom funkcje reno odgovrjućeg nlognog fltr.. Potuk ntee nlognh fltr nročto rounk nkh učetnot e roučv već vše od edeet godn tko d otoje rvjen otuc ntee mnoge vžne rktčne lučjeve.. U mnogm vžnm lučjevm olov l koefcjent funkcje reno nlognh fltr dt u eklctnm formulm. 3. Z lučjeve koje ne otoje eklctne formule funkcju reno čnjene u oežne tbele koje luže ko omoć r rojektovnju.

Projektovnje nlognh fltr Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Krktertke funkcje reno koju treb ntetovt, l krće, ecfkcje, dju e njčešće u frekvencjkom domenu. Kod elektvnh funkcj reno, koje u onte od nvom fltrke funkcje, rlkuju e roun oeg neroun oeg reln on. U rounom oegu gnl e u temu ojčv, roušt nemenjen l vrlo mlo lb. U nerounom oegu e gnl ntno olbljuje. U relnoj on funkcj reno e ne ecfcr, l e njčešće htev d mltudk krktertk bude monotono odjuć. roj rounh oeg, odnono nerounh oeg može bt već od jedn. Z d! Sve ole može d e generluje. Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Prmer mltudkh krktertk koje želmo d dobjemo

Projektovnje nlognh fltr 5 Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr D b to dobl krećemo od:. Grnčne učetnot rounog oeg Ω. Grnčne učetnot nerounog oeg Ω 3. Vrjcj mltude u rounom oegu δ. Vrjcj mltude u nerounom oegu δ Grfčk Šrfrno = ne me Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Ako ojčnje ne me d bude veće od

Projektovnje nlognh fltr 6 Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr jčešć nčn dvnj gbrt fltrkh funkcj je reko recročne vrednot mltudke krktertke ržen u d, odnono dje e lbljenje. U tom lučju e umeto vrjcje mltude u rounom oegu δ ecfcr mkmlno lbljenje u rounom oegu α, dok e umeto vrjcje mltude u nerounom oegu δ ecfcr mnmlno lbljenje u nerounom oegu α. Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr

Projektovnje nlognh fltr 7 Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Zšto nkofrekventn fltr F koj rouštju mo nke učetnot kd nm možd gurno trebju Vokofrekventn fltr VF, odnono rounc vokh učetnot Prounc oeg učetnot PO erounc oeg učetnot O U lučju ntee F fltr, mogu e dobt eklctne formule olove nule funkcje reno. Snte otlh tčnh funkcj reno VF, PO, O vrš e njčešće trnformcjom F funkcje reno Prlkom rojektovnj učetnot u njčešće normlovne! Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr tervortov rokmcj tervortov utterworth rokmcj delne mltudke krktertke F fltr je veden od retotvkom d je mltudk krktertk mkmlno rvn u koordntnom očetku. ε rmetr koj određuje lbljenje n grnc rounog oeg ω =ω red fltrke funkcje

Projektovnje nlognh fltr 8 Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr tervortov rokmcj Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr tervortov rokmcj Određvnje olov = jω Zbog ulov tblnot, koj htev d v olov funkcje reno leže u levoj olovn rvn komlekne učetnot, olov funkcje u koren leve olurvn k, dok u olov funkcje koren dene olurvn + k.

Projektovnje nlognh fltr 9 Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Čebševljev rokmcj rve vrte T = ond Ko kod tervort Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Čebševljev rokmcj rve vrte =3 =

Projektovnje nlognh fltr Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Čebševljev rokmcj rve vrte Polov Funkcj reno Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Čebševljev rokmcj druge vrte - nvern

Projektovnje nlognh fltr Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Čebševljev rokmcj druge vrte - nvern =5 Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Čebševljev rokmcj druge vrte - nvern Polov Funkcj reno

Projektovnje nlognh fltr Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Eltčk rokmcj Zjednčk krktertk tervortove Čebševljeve rokmcje je d u odlčne u nerounom oegu, l o cenu šroke relne one. Invern Čebševljev fltr mju mnje lbljenje u nerounom oegu l je lbljenje u gornjem delu rounog oeg četo uvše velko. jbolj reln on e dobj ko e grešk rokmcje delne krktertke rvnomerno rored u rounom nerounom oegu. Reultujuć mltudk krktertk m ocltorn krkter u rounom u nerounom oegu. Tkv rokmcj nv e eltčk rokmcj jer e u otuku ntee korte eltčke funkcje, l Kuerov rokmcj, rem utoru Cuer koj ju je rv formulo. Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Eltčk rokmcj Čebševljev rconln funkcj

Projektovnje nlognh fltr 3 Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Eltčk rokmcj Red fltr Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Eltčk rokmcj Funkcj reno

Projektovnje nlognh fltr Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Eltčk rokmcj Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Eltčk rokmcj

Projektovnje nlognh fltr 5 Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Eltčk rokmcj Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Eltčk rokmcj = =5

Projektovnje nlognh fltr 6 Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Poređenj tervort Čebševljev Invern Čebševljev Eltčk Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Poređenj Ω = to lbljenje 3db Proun oeg. U donjem delu rounog oeg u okoln ω = njbolj je nvern Čebševljev fltr, njm led tervortov rokmcj. Čebševljev eltčk fltr mju rblžno lčne krktertke.. U gornjem delu rounog oeg njbolj u eltčk Čebševljev fltr dok u nvern Čebševljev tervortov fltr ntno lošj jer unoe veće lbljenje. 3. U relnoj on, rem krterjumu šrne relne one, njbolj je eltčk fltr, njm led nvern Čebševljev fltr, ond Čebševljev, n krju, tervortov fltr. eroun oeg. U nerounom oegu Čebševljev tervortov fltr obebeđuju veće lbljenje od nvernog Čebševljevog l eltčkog fltr. eđutm, ov čnjenc ne redtvlj nkkvu rednot ove dve rokmcje jer je kod vh rokmcj dovoljen ulov d je u nerounom oegu lbljenje veće od mnmlne vrednot α

Projektovnje nlognh fltr 7 Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Poređenj Vrlo vžnu krktertku funkcje reno redtvlj Q fktor krtčnog r olov Krtčnm rom olov odrumev e onj koj je njblž mgnrnoj o. Ov krktertk je vžn bog tog što u relcju većeg Q fktor otrebne kvltetnje komonente mnjm gubcm u vnoj tehnologj mnjm tolerncjm u ktvnoj tehnologj. U lučju dgtlnh fltr, već Q fktor htev već broj bt u dgtlnoj reč. U ogledu Q fktor, njbolj je tervortov fltr, obe vrte Čebševljevh fltr u dentčne, dok je eltčk fltr njgor. Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Poređenj Što e tče jednotvnot relcje, u vm tehnologjm je jednotvnje relovt olnomke fltre čj funkcj reno nem nule kkv u tervortov Čebševljev, jer je otrebn mnj broj element u nlognm relcjm l mnj broj množč u dgtlnoj relcj. U ogledu odtunj od lnernot fne krktertke, odnono odtunj krktertke grunog kšnjenj od kontnte, njbolj je tervortov fltr, njm led nvern Čebševljev fltr, dok Čebševljev eltčk fltr mju ntno lošje krktertke nročto u gornjem delu rounog oeg???

Projektovnje nlognh fltr 8 Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Poređenj Drug vrt oređenj rlčth metod rokmcje mltudke krktertke može e vet tko što e određuje mnmln red funkcje koj dovoljv tržen gbrt. ek je otrebno odredt funkcju reno koj dovoljv krktertke: Ω =, Ω =.5, α =.5 d, α = 5 d. Red funkcje reno koj dovoljv tržene hteve mor bt tervort = 7 Čebševljev = 8 Invern Čebševljev = 8 Eltčk = 5 Eltčk rokmcj dje rešenje njnžeg red, koje je njčešće njekonomčnje relcju. Loš fn krktertk.??? Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr tn f eelov rokmcj Lnern f = kontntno gruno kšnjenje eelov olnom

Projektovnje nlognh fltr 9 =,3,,5 Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr tn f eelov rokmcj Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Trnformcje učetnot re trnformcje; ono što fgurše u funkcjm reno ole trnformcje F -> F obrnuto

Projektovnje nlognh fltr Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Trnformcje učetnot F -> VF obrnuto Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Trnformcje učetnot, F -> PO

Projektovnje nlognh fltr Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Trnformcje učetnot,, j j j j j j e borvt negtvne učetnot Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Trnformcje učetnot obrnuto

Projektovnje nlognh fltr Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Trnformcje učetnot, F -> O Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Trnformcje učetnot,, e borvt negtvne učetnot j j j j j j

Projektovnje nlognh fltr 3 Dgtln obrd gnl Projektovnje nlognh fltr Trnformcje učetnot obrnuto